%

P.

Simon Asie
v

PRIROCNIK
ZA NABIRANJE
ZDRAVITNIH RASTLIN

MOHORJEVA DRUZBA

'

CEUE

1989

I
Izdala Mohorjeva druZba v Celju v redni kniiZni zbirki za leto 1989

Use[ina
1.
Uvod Navodilaza branie AJBIS aliSLEZ ANGELIKA ARNIKA AFTICOKA 7 d

v
'10

2. 3, 4,

't'l
12

5, 6, 7. 8.

BADEU
BALDBIJAN BAZILIKA
BEDRENEC,

't3

14

lc
to
17 18 19

38, 39, 40, 41. 42, 43. 44, 45. 46,

HMELJ HRAST
HREN

47
4E

ISLANDSKITISAJ
JANEZ JECMEN JESEN JETIENIK
KAt\,4tUCA ali

49
50
51

47. KOLME?

52 53 54 55 56 57

BIBERNELICA 't0. BOB

11. BOR 9. EEZEG

48. KOMARCEK

BOROVNICA BFEZA
14, BRIN

20

BRSLJAN to.

tcA

23 24
25

17.
18,

KOPRC 49. BELA MRTVA KOPRIVA 50. VELIKA KOPRIVA 51. KOFDABENEDIKTA 52. KORENJE 53. KORUZA 54. DIVJI KOSTANJ 55. KRHLIKA

ci'
59 60

ol
62 64

19.

26 27

56. KR0[,lPlR 57, KRVOMOcNTCA

SI/BDLJICKA

ati

20.
I/ETA 23.
TRN

65

29 30

58. KU[,IINA 59. KURJA CREVCA 60, KUTINA

6,1. IAKOTA, PRAVA 61, LAKOTA, PLEZAJOEA 62. LAN 63, LAPUH 64. LESKA

oo
67 68

24. 25. DIVJA MAEEHA 26. DOBRA MISEL

27. DRESEN 28. ENCIJAN

33 34 35 36 38 39

69 70
71

29. FIaOL
30. GABEZ ot, GLADEZ 32. GLISTOVNICA 33. GLOG 34. GOBCICA 35. GOZDNAJAGODA 36. GRENKULJICA 37. GFSK0 SENO ali TRIPLAT

72 74 75

40
41

Opremila Julijan MiklavdiC (ovitek) in Marjan Paternoster (prelom) Barvne ilustraciie iz razlilnih virov

42 43 44 45

65. 66. 67. 68. 69. 70, 71, 72. 73,

LIPA LTSTcJAK

LOVOR LUCNIK LUSTREK MAJARON MALINA MARJETICA MATERINA DUSICA

76
77

78
79

80
81

//'

74. I\,1EDENA DETELJA

75. I\,1ELISA
76. POPHOVA META 77. [/ tLN tcA 78. KRVAV] N/LEENIK 79. M0RACNiK ali KONJSKA GR VA 80. NETRESK

82 83

84 85
86 87 88

109. FEPUH 110. RESA '11] RIBEZ

118 119

UYod

v tretio lmiigo o zdtauilnih

120

112. BMAN

rastlinah
Hvala Bogu, sem vzkliknil etos 20. maja, ko sem dokondno uredil besedilo za tretjo knjigo. Res, hvala Bogu, ki miie pri mojih 83 letih po dveh infarktih in ob mueni astmi naklonil 5e toliko zdravja, da sem bil zmozen za delo, pa tudi

\t, ROBIDA

122
123 124 125

tc,
to.

81. OGNJIC 82. OHROVT 83. VELIK] OI\IAN

84. BELA O|\iIELA 85. OREH 86. OVES 87. PEHTRAN 88. NAVADNl PELIN 89. PBAVI PEL]N 90, DISECA PERLA AIi PRVENEC

89 90
91

117.

I18.
120. 121. 122. 123. 1a/

BOZENKRAW ROZMARIN SIVKA SLADKA KORENINICA SLEZENOVEC

S[,4ETLIKA

126 128
129
130

92 93 94 95
96 97 98 99 100
101

S]\/REKA SONCNICA SPOBIS SRENA N/OE

SRETENA SETBAJ SIPEK

132
JJ 134 135 136 137 138 139
'140

125. SENTJANZEVKA

91. RDEEA PESA

92. PETERSILJ
93. PETOPRSTNIK ali GOSJATRAVA 94, PIRNICA 95. PLAHTICA 96. PLESEC 97, PLJUCN]K 98. POTROSN]K 99. PRAPROT 100. PRESLICA 101. PRIN,4ORSKA EEBULA

128. TAVzENTRO2A 129. TI[/IJAN

130. TROBENTICA

102
103 104 105 106 107

132.
133.

tJc.
137. 138, 139.

108 110
111

102. PUSPAN
103. RABARBARA
in TUNGUTSKA R.

140. 112
113

SUL EASTITRPOTEC VELIKITRPOTEC VIJOLICA ViNSKA RUTICA VRBA VRBOVEC VREDN K VRTNICA ZELENA ZELJE
ZIIVZELEN

141

142
143 144
145

146 147 148 149

nekaj dobrih ljudi, ki so mi pomagali, da sem mogel obdelati obsezno snov, Bog jlm slokrat povrnil Tako sem sklenil, da bom prlredil knjigo z barvnimislikami zdravilnih zell5d, dodal kratko pojasni o o glavnih znabilnostih in nastel nekatere niihove zdravilne lastnosti. Dobra barvna slika pa naj bi nadomestila natandnejsi opis zdravilnih rastlin. Tako iih ne bo tezko najti v naravi. Tretja knjiga bo pomagala 5e bolj s pridom lporabljati prvo in drugo Ponot iz donaie lekarne. Naravo v nasi lepi dezelije Bog bogato obdaril. Ko nabiramo cvetje in liste, ko kopljemo korenine in l!pimo ubje, mislimo tudi na to, da ne bomo povzrodill opuslosenja ampak da bomo bogastvo narave, ki nam je podarjeno, le blago razreddili. Naberimo le toliko, kolikor bomo porabiliv enem letu. Pri uporabiteh zelisd pa bodimo natandni ln potrpezljivi: ozdravienje prihaja poaasi, ko pa pride, ie temeljito. Nai dodam na koncu 5e kratek recepl: Da ne bomo sli prehitro v krtovo de:elo, pilmo aaj KRRT, aajno mesanico iz koprlv, regrata, rmana, trpotca. Kopriva krepi kfi in dvlga hemoglobin, regrat vodi notranjo presnovo, rman odlidno vpliva na Zelodec in sosedne organe, trpotec izbolisuje prekrvavitev v telesu. Te Stirl raslline lahko zastopajo vsa zdravilna zeliSda, pa tudi dobimo iih oovsod. Naj bozji blagos ov spremlja 5e tretjo knjigo, kakor sta ga bili delezni prva in dr!ga. Na zdravje, dragi roiakll

cl
153

p. Simon ASid, cistercijan

104. RANJAK 105. CRNA REDKEV 106. REGRAT 107 . REP]K 108. REP NEC

ZLATA FOZGA
1,44

114

ZAJ BELJ

ttc
116 117

144. ZENIKELJ Slvarno kazalo Latinska imena rastlin

154

co
167

llauoillla za branle
V prvem, osrednjem delu knjige so po abecednem redu in zaporednih
Slevilkah opisane zdravilne rastline od ajbiga do zeniklja. Vsak opis spremlja tudi barvna slika. Opis je razdeljen v dva dela:

SLEZ I. llur0r o lolntlh - h , t[oll drz

AJBK

a[

I a.
|

kratek opis rastline . njenih zdravilnih delov in nekaletih zdravilnih pripnvKovl

Je trainica, v glavnem raste I | . v nizinah na boli vlaZni zemlii,

Cvele nabiramo od junija do avgusia

ll.lahkopomagajo,
Besedica nas opozarja na primere, kjer moramo biti posebej previdni, saj bi nam nepravilno ravnanje ali nekontrolirano uzivanje laznih orioravkov lahko tudi moeno Skodovalo. Glavnemu delu kniige sledi stvarno kazalo (tezave, bolezni, organi, deli telesa) in kazalo latinskih lmen rastlin. Kdor Zeli o posameznih rastlinah Se ved podatkov, lahko vzame v roke dodatne vire in literaturo, ki je navedena v prvih dveh kniigah p, Simona ASida P0MOC lZ DOIVIACE LEKARNE l. in ll., [,,!0horievadr!zba, Cetie 1984 in 1987.

pregled

leiav, bolezni, organov

ali delov

lelesa, ki jim ti pripravki

v suhem vremenu in ga sugjmo na

toplem prepihu. Lisle nabiramo sele, ko odcvete; pazimo, da niso ljasti. Korenine kopliemo zgodaj spomladi
ali v jeseni, iih olupimo, hitro posuSi-

l@

mo pri 40"C in zmeljemo v prasek. Vse dele ajbisa hitro susimo in hranimo na zelo suhem, ker rad plesni. Nie

kuhamo, pae pa ilidko a,bi5a namodimo dez nod v % lhladne vode,

ne

Pred pitiem namok le pogrejemo. Ce biajbispredolgo kuhali, bi dobili modnik, ker je zelo sluzast, Kneipp tega ni vedel, zato zani ni bil posebno zavzet. Aibisev narnok uspesno dodajamo dainin neganican za taz-

ne bolezni, kjer priporodaio

aibi$.

V prvi vrsti
k0renrn,

rpotablitamo praiek iz
in in

akne, disti puuda. Posebno kamnosekom in rudariem ie korislen. Cajpripravljamo zlasti iz praSka in ga sladimo s kostanjevim medom, Caj za prebavlla:
predvsem iz korenin, pri obolenllh dreyesia in ,elodca, motnjah prebaye, ushvlia sko, odpravlia tezave v debelem Clevesu in pri zapdlu, blaii boledine v tolcniku. Za seella: daj lai$a tezavno mokrcni, zadrzuje uhalanle vode, zdravi beli lok, yne{e mehuda in ledvlc. Posebno pomaga pri boledinah ledvienlh kamnov. Zunanje: s dajem izmivamo abscese, lvote oCesne yeznice. Otrokom dalemo korenine sleza, ko dobivajo zobe, da si drgnejo Cllu8ll.

| | Ajbis zdravi naiprej dlhala: vnelle grla, bronhills, lajsa kaSoll I l. kalal, pomaga pri izkasljevanju, disti uslno volllno, zdrevi atte

r
2. AilGEtIIO
ln06llca alchan0ollcs

-t

ARilIKA 3.
. aniolor fiorllol
Udinkuje podobno kakor kolmez. Sorodna ie s kumino in sladkim janezem, Lisle nabiramo, preden cvete. Dvoletno koreniko koDllemo v jeseni, operemo, zrezemo po dol-

lnlca n0 {nr -

hry. lrdanlo, m0ra, mo]alka

I l.

gem v 4 dele; pri umetni toploti ne susimo, da ne izgubi arome. Zaradi arome raie kot daie pripravimo iz kotenike kapljice in tinkture. Caie kuhamo predvsem iz listov in semena.

| I

vnoglavico, poveeuje proinosl iil. Dihala: grgranje daiadisti grlo, ustno votlino, krepi sluznlce dihal. Prebava: prepreduje napenianie,
p0speSuje izloeanje

| l.

Cal pomirja

prepreeuje polenie, pregania

migreno in iivce,

in hranimo na temnem mestu, Ze od nekdaj velja za uiinkoviio ljudsko zdravilo. Deluje podobno kakor kamilica in ogniid, samo veliko modnejga je. Naibolje jo je pripraviti kot /nklulo. Nikoli ie ne kuhamo, pad pa samo parimo, lmamo jo predvsem za zunanio uoorabo. V nobeni hi$i ne bismela manjkati. notranjo uporabo jo jemljimo zelo previdno, zmerno in pod zdravnikovlm
posugimo

I l.

Je trajnica. Cvetne koske nabiramo od maia do iLrniia, hitro

@Za

nadzorstvom, Utegnila bi Skodovati srcu. Ker je modna, jo namakamo v razmerju 1:10 ali 5e vea, jemljemo
pa

nih sokov, pomirja vznemirienie erevesla in lajsa dlevesne boledi. ne,6istik

,

iol6a

in

ielodc-

razku:ilo in prvo zdravilo za fane vsake vrste, tudi gnojne, za vse vrste poikodb, koi so udamine,
zmeCkanine, Pospesuje celienje ran. KoI obkladek z gazo ali platneno krpo;
vzamemo daino Zli6ko tinkt! re na pol litra prekuhane vode, da ne drazi koze in ne povzrobi vnetja, Tinkturo vtiramo pri revmi s lkim. arnikovim cvetom 30 g cvetov namodimo v 70 g alkohola. Za notranjo uporabo; le 2-3 kapljice na kozarec vode za zdravlienie ledvic. srca in ielodca. Obnese se Dri zasltu. pitvi z gobami. eri vsak zasrrr,pitvi z gobami takoj k zdravniku! Zdravljenje z zelisdi je zdravnikovim ukrepom le v pomod. Pri g pl pomagajo kapijice arnike, seveda le 2-3 kapijice. 0pazujmo reakciio! Vprasajmo zdravnikal Te kapljice (2-3) jemljem0 pri starostnem slcu za razSiritev venenlh koronalk, Je tudi distilo za kd in pospesuje odvaianie seda, Zunanie jo uporabljamo tudi proti mozolievici.

|| ||.

2-3 kapljice na kozarcc uode. Ta tinKura velja kot odlidno

zdravi katar, Temu daiu

lahko dodamo encijan, pri

zapniu pa krhliko. V majhnih kolidinah detuje spod-

bujevalno, v vedjih pa nasprotno. Vino iz angelike:60 g sesekljane korenike namakamo v 1 litru belega vina 2 dni, nato dodamo 2 g praska korenike, namakamo Se 2 dnj, potem odcedimo. Jemljemo po dve Zlici na dan zoper kee, iivdne motnie in slabo plbavo. Koristne so kopell vsega telesa, zlast:pri reymi alr tedaj, kadar hodemo pomiliti iivce. Toda samo nekaj minutl Sokovi angetike so namied izredno aktivni, tako da tahko povzroeijo cel6 koino vnetie. Odi je treba zavarovali pred vsakim stikom s tekodino, v kateri smo kuhali ali namakali anoeliko!

iil-

'10

ll

4. ARilE(|KA
Cjrrn cardfrorlur - n
, anlGolrt

BAIIETJ 5.
sllntrn mrndnun - hfl, 0310i0d, rllrfllcr

Ligle nabiramo med cveteniem, korcnike kopljemo jeseni. Su5imo

v senci pri 40"C. Uporabljam_o jo kot greneino pri raznih ljkeriih, Ze stari Egipdani, Grki in Rimljani so artidoko zelo cenili kotsofivje in tudikotzdravilno rastlino. Artieoko uZivamo lahko kot soclvle, zmeljemo in pijemo soki uzivamo tudi sok kuhane artidoke. Ureja delovanle 16t31, jih eisti I

|.

osatu podobna rastlina zraste

tudi 2 m visoko. Cvete viiolidasto.

prebavo, V dlevesiu blazi nape.

nianle, lz krvi odstranjuje maSdobo in holestelol, zmanjsuje poapne. nle Zil, prepretuie angino pklo s, aslmo, koprlvnlco, motganske kapi, tevmo. Niia sladkor v kryi in
ugodno poeutijo. Ureia izlodanie iol. 6a. Pri zlalenlcl pospe$uie zdravljenje. 0dpira ioldne kanale. Blazi napade lolcnih kamnov. Bolnim na ledyicah izginja po njei secnina iz krvi, iz sefa odhajajo bellakovine, Uspesno pomaga pri vnetiu ledvidnih dag in ledvlo. ni sklerozi. Zene na yodo. de se zapila in pomaga. ee bolnik teZko urin ra.

I I I . in krepi. Pospesuie apGtil in

osatov. Uporabliamo predvsem seme, pa tudi liste, steblo in koreniko. Ll6le nabiramo maja in junija, seme od iuniia do oklohta, korenike pa kopljemo spomladi. Seme iahko stoldemo ali zmeliemo. Seme lahko iudi Zveeimo ali pa jemljemo pragek s tekofino. Badelj je skoraj edino pa tudi | I edinstveno zdravilo za bolne

I l.

Je eden nailepSih in naiveejih

letra, za vlanlco, ielodec in ioldnlk ter pljuda in za ienske bolezni. Jeila; oroti zamaiEenosli oomagajo predvsem zmernost, preprosta
hrana, odpoved alkoholu, pa tudi pitje dalaizbadlja:.1 edno Zlieko semena poparimo s detrt litra kropa, dez 20 minut precedimo v termovko in popiiemo 3 skodeiice na dan, in sicer Ze natesde, polure pred kosilom in pred poditkom. Temu-daju je dobro dodali poprovo melo, in sicer zaradi okusa in vedjega udinka. Cairazslruplla letra, obnavUatklvo in zdraviceloten organ, V zvezi z ietri zdravi seveda tudizlatenlco. Caj pljemo zlasti ob zasllupllvl Pri vsaki zastrupitvi z gobami; ker so pritem naiboli prizadetaiotra. z gobami takoj k zdravnikul Zdravljenje z zelisdi je zdravnikovim ukrepom le v pomod. Pripliutnlh boleznlh 6ai zdravi krvavl izmedek in kaaeli. Zaielodc vsebuje badelj zlasti greneine, ki dobro vplivajo na ta organ. Jemljemo kpljice ali pa piieno tai. Pri vneli yranici in bolne m iolcniku piiemo popai'ek iz zelisda ali pa dai iz semena, Golenskg razleds - gangrena potresamo s praskom iz semen, na krdne lile pa dajemo obkladke iz t4a.ludi zenske s pridom pijeio ta dai pri belem toku, boleznih malemlce in lzoslall mn-

| l.

tako pomaga sladkornikom, da

se

ltruacill.

1
O. BALORIJAI{ urlo dm olllclMlls - t Y. 0doll0n
prastara zdravilna rastlina. Latinska beseda valere pomeni biti zdrav. Uporabliamo predvsem k2reniko s koreninami; nabiramo iih septembra in oKobra, od maja do septembra pa tudi cvetje in lislie za llnkfure, Korenine samo operemo in hitro posusimo pri 35"C. Takrat dobijo tistiznadilni duh, ki privablja in drazi madke. lz seseklianih korenin priprav|

BAZtutfi 7. oclmrm msfllcum -h . bosltlrtr

I l.
Je
Goiimo jo na sondnem in zavetnem mestu. je obdutliiva na hlad. Zanjemo gomji del rasliine vedkrat na leto, ko cveti, od junija do septem-

-l .

bra, srsimo v senci ali susilnici pri 40'C, Posusena ima slan okus, Nalo

Zlidki namakamo 10 ur v skodelici vode in piiemo dez dan po poiirkih.

| l.

lja mo h lad n e

Eyle

iket 1-2 iaini

jo drobno zrezemo. hranimo na temnem kraju v dobro zaprti posodi, sicer izpuhtivsa zdravilna in zadimbna vrednost. Za daje jem jemo stebeica I I posusene rastline: 1 zliako zeli poparimo z % l kropa, po 10 minutah

ll

Ali iemljemo kapljicet namakamo

korenine v Spiritu in jemljemo 30-50
kapljic alieno iajno Zlidko naskodeli-

precedimo, pijemo po malem nekaj skodelic na dan. Pa le 8 dni. nato ie treba prenehati in po 14 dneh nadaI

jevati zdravi jenje. Calpijemo za tai6a-

co vode. Tinktura iz namoienega

okvare stca. Torei zmerno! Baldriian pomiria ,iyce, in l"ioocnlj ui|"li"" pospesen sr6ni ut p, depresiia "rcno popusti, apetil se povrne. Temu Calu

Preveliki odmerki tahko @[ novzrodijo

cvetia: 1 aaina Zlidka na % litra vode.

iiijiiiiii"i

pljuinega kata{a, ga grgramo, oslovski kaielj. Rane, ki se tezko c-elijo, zdtaui obloga s lem dajem. Caj pomaga bolnim
nie
ustavlja celo

dodaim0 za veaii ueinek 5e hmelj in janeZ. 2 aain iliekite mesanice poparimo s /..1 kropa, pokrijemo, dez kaksno uro odcedimo n pijemo toplo po p62irkih. Ia daj se o-bnese pri histe lt, migleni, tivcni omotidi. iivdnem b;uhanju. Pri nespecnosti uspeh povedamo, de dodamo temu eaiu Se hmeti. pol ure pred spanjem vzamemo 1 ililko izvledka ali t nkture na po skodeticb vode in sladimo s kostanjevim medom. Pri iivdni napelosli, pred izpit, al: voznio ie dobro izpiti skode.ico baldrijanovega aajai dodamo Se meriso. Baldriianov d;i se obnese pri izdDanosti, kldih, v meni.

nespeCnost in pom ria ilvinosl. Baz;liko dodaiamo kot okusno in zdiavilno zaeimbo zlasl maslnim jedem za laiio prebavo. Dodajmo ii rozmarin in Zaibeljzlasti k pedenirn ribam. Sve:i listidajejo jedem posebno priieten okus; fa koristi prebavi in zdravju. Pospesuie izlodanie mleka ori doiedih materah. Zdraviludi afte, de s ten eajern izplakujemo ulta. eebe,arii 'rdipred iebelniak poslavijoz medom oslajen bazitikin aaj v ptosko posodo. ddber6 ostaneiozdiave in so odporne proti debelji griii,

sedilom: de so ledvice bo ne, prehlajen mehur, pri pokodem in boleEem mokleniu. Ustavlja beli tok. Dodaimo mu brezovo tiatie, Zdravi tudi ietlne bolezni. vodenico in plotin. Bazilka ajsa katartelodca, ponaga pri-nape. nianiu, vetlovih in zaprtiu, vraea apetit. Lepo tajSa nemiiiivcdv, odpravtia

14

0. BEIIREI|EC ail BtBEfftEUGA

Za zdravljenje uporabllamo ztasti I a . korcnine. Zalo ,e goleli

BEZEG 9.
Spada med najboti pritjubtiene zdravilne ras ine. UDorabliamo cvetje, liste, Jagode in skoi6 lel kotenino. Jagode jmaio veliko vjtamina C in drugih vitaminov. Od tubja

ali v su$ilnici ati v pecici pri 40"C.

zeznamujemo rastisee bedrenca, da lahko najdemo in kopllemo spomladi niegove odebeliene korenine. To delamo marca in aDrila ter seDtembra in oktobra, iih opefemo, ruieleno po dolgem, susimo na vrvici na oreDihu

I t.

Eff 'J,"#ii?:-;ii:'&JiT,l

Hranimo na zelo suhem Drosloru in v dobro zaprti posodi, sjcer postaneio vlazne. Je precsi moeno zdravilo, zato ga uporabliamo le zmemo: 1 faF no Zlidko korenin poparimo s % I kro-

zato n uzivajmo niasuroveoa. Vle ie treba skuhati. Cvete tritro s-usimo in ga spravimo v dobro zaprte posode,

Jagode posusimo ali Da Dredelamo

v dezano ali marmelado . A:ai iz detial Cajno Zlidko poparimo s % I'krooa,'oo

qrlo. grlo. Obnese se pri anglnl anqlnl in bron_ bronhllllu_ ter vnetju v 9 u, prshtadlh. CaiitaOimo z medom, Ueiriirovit iJoioii |ooyDntm ktmnom, ksmnom y mohurlu in pri vodenlcl. Motnie rj men_ druac s.potetejo. Kneipp le s tem daidm zoiavil revmo in vniite ieo'itc.
beoJenc

| | dal taisa v dlhatth astmo in I l. katar, hrlpovort, toDi !luz. Z nesladkanim grgramo in Cistimo

6Iffi'll:ixl"',il,*:?:lli: Skodil ledvlcan.

jagodi

nekai minutah precedimo in diie;o Cez dan po polukih. Marneiaba iz

nekoliko vode kuhamo, dodamo '/, kg sladkoria. Ko izpari veliko tekodine, io spravimo v kozarce. Je zelo

2 kg jagod

pretadimo in

liHli,l"i"iil3;i1{'f,'.';T#

I
il'i
snout,
t<i

I
poipilu]eii
oofl-n-iJ,

pr9mvn9 motnlo;

ta,Sa tU ave zaradi

napgnlanla v lrbuhu, ustavlia

Ce ga piiemo, se tudi

zglga poleie.

rkir. oomiria

z-nana piad iz cvelov, ki jll,"":i.'ilg,,lf :iY v vod !;_:ll1:tUigXUE iih namakamo i Caj blaZi katar v dihatih in kaall, pomaga ||

osveiirna in zdravirna ie ,udi pri izkallievaniu, zdravi

riieja. za-po'ie-ni-e;;i ;ilii;i ?$!: Po.b.1 ie,zoper napriiercn zaaal zadoslule-tudi mladen daj iz cvetja, jma
cvela poparimo s z irropi, po ro .irrtf,i,i!.eol^il il-iii"iii caj iz bezsovih in oidho"ilr iijt", ooi"l,rr niiil6li-diil l^plzj$ !.919S' tybta pomaga proli zaprtlu in tedaj, kadar vodir utaia. zoper .e:Lt:_!!s_la lr99!l!go :krhqlg vino z.jagodani in piiemo po matem rer boti'poooiro.
2 dajnirlidki

i{ry.,sn:li;iilfr"1rhlttHHir*l**ii*i*'ltillt: C4..iz.listov krl, ie naibotise sredslvo zoper ne6l3to koio. i;;;;;;;

Eisti

sai

Lr$e poragamo stotdene na bolodo mesta kot oOkaaet rega uporjtilifi;oii fitgertttnwu tj. nevrelg1t obr.ra. Listi so ucinrroviti tor oiiaier<Jrliiiilr'i zf[. uvele potapljamo v testo in ocvremo; tako aobino zanvo ief,.

16

10. B0B
Iiclo laia - lw.

BoR 11.
[oi
Bob ie strodnica kotti:ol. grah in leda. Ze v bronaslidobiso ga ljudle gojili, ker ima veliko hranilno vrednost. Zadovoljen je vsako zemljo in uspeva povsod. Naibolj je okusno sveZe-zmje, de ga skuharno kar v slrokih. Ce zrnje lzluSeimo in ga skuhamo v kis o j!ho, ,zarostajmo.

Plnu sllro$Uls

hn. leti

[ol

I l.

I I.

Bor naibolj uspeva na pesdenih ravninah. Spom adi fabiramo

popke,

ki so Se pokriti z

riavimi

luskami. SuSimo iih v senci na prepihu in hranimo v dobro zaDrtih ooso-

oan.

Setraiem. Tako postane juha 5e

posebno okusna in zdrava. Posuseno zrnje boba ima zelo debelo kozo, ki dela jed pusto. Pomagamo sitakole: bobovo zrnje zveder namodimo, kot delamo s lizolom. Drugi dan ga

skuhamo, vodo odcedimo, zrnje pa

sprazimo v ponvi. Tedaipostane tista debela koZa krhka. Clovek ima obdulek, kot bi jede najboli okusna lesni-

. obnese Driaslmi. bronhilisu. gripi, kasliu in vnetju irela. ia1 iz storzkov 6isti k , blti pa mora blag,
I|
1i10. Zato jih raje uporabljamo z dru-

notranjo uporabo, ker precei drazi ledvice. V iglicah je veliko vitamina C. Posusene imaio vrednost naived eno leto. Smolo dodajamo mazilu,ki 9a delarno iz loja, olja in voska. Bor boli zdravilno ud nkuie kot smreka. Vdlhavanje sopare z iglic se |

Na splo5no hi

za

kova jedrca. Bobovo zrnje zelo rad napada molj in postane piskavo. To preprealmo tako, da snope boba suSimo v kozolcu med snopi pfaproti. Ta namrei odgania molje. Cvete in steb/o boba iene na vodo kot druge strocnrce. Bob bale zelo | I I . ubinkov Lo preprecLje raka. Pri ob;sku na Poljshem 1979 sem v del cele hekiarje, posejane z bobom. Pripovedovali so mi, da tako na veliko goje bob

gimi zelisdi. Kopell iz svezih iglic se obnesejo zoper izpuseaje, liSaie, protin in revmo. /zyleiek iz storzkov
odpravlja lisaie. Za zunanjo uporabo zavremo sveze popke v vodi. Ta sopara je udinkovita proti zamaseni nosni votlini, za grgranje; tudi razkuZuje zrak v prostorih.

po vsej Poliski prek Sovjetske zveze tja do Kitajske. Zakai? Zatrievali so mi, da

uzivanie boba uspesno varuje pred rakom. V pokraiinah, kjer uZivajo veliko boba, je veliko manlte bolezni. Bob baje zelo odgania voluharla. Sadjar mi je deja; ,Ko sadim drevesca, dam na dno in ob obodu iame nekaj snopov bobove slame. Tako uspesno zavarujem korenine pred tem Skodljivcem." Drugje sem sliaal: "Odkar posejemo na gredo nekaj boba, ni ved voluharja

blizu."

18

19

t2.

BoRou]ilGA
mt illls - hn.
X0r0rnlca
Za zdravljenje uporabljamo /isle in jagode. Lislje je poglavitno domade zdravilo zoper sladkorno bolezen. Uiinkovito je le, ako ga naberemo, preden zorijo jagode. Pozneje ie brez vrednosti. Liste suSimo v tenkih plasteh v senciali pri pedici, pri 40'C. Jagode uZivamo vlozene sveze ali posrsene v :ganiu. Sudimo iih pri 45"C. lz njih delamo tudi izvleiek u aganiu, iztisnemo sok ali predelamo v marmelado.

BREZA 13.
B6ula [6ndul,

laGclnlun

-h

. [nza

a.

z beli.I]' lubjen in dolqimi, visedimivejami. Raste po gozdovih in paga

Breza ie znano okrasno drevo

nikih, sadijo jo

v parkih in vrlovih. Listi imajo fin, rahel duh, okusa pa so

in

v senci ali pri 40" C. Jih ne k!hamo, pad pa le popaiunija, susimo hitro

grenkega. Lisle nabiramo maja in

rimo! Brezo mesamo

udinkovilo

z lioovim cvetiem. Breza ie zelo zdravilna, zlasti |

| l. za

sedila.

ti.

ledvice
le

in

Sok se najbolj obnese za grgranie, narnelada hladi pekodino vnetih ust in irela. Najbolj

mehur. Ca1 pospesuje izloean,e

seda in iol6a. tudi 5-8x nad Dovpredjem! eajne draziledvic, iih lepo
in

| I

| l.

razkuzi. odstranjuie kamne

udinkovit ie presni sok. Suhe jagode ustavljajo d sko, zlasti pri majhnih otrocih, medtem ko sveze jagode

pesek iz ledvic in mehu{a, disti ki. Laj6a boledine protina in revme. Pri

vrodici mesamo brezo

listov blazi vnetie mehuria jn sedevoda. Dobro je dodati lemu poparku se koprive, regrat, rman in robido. Borovnice vplivaio na vid in varujejo odesno mreinico. Zato jih priporodajo pilotom, avtomobilistom, kivelikovozijo ponoai, in Sportnikom. Posusene jagode ustavljajo krvavilev iz zlate iile. Sok zdravi katal ielodca in ilevesia, pomaga pri prebavnih molniah, neie56nosti. Za zdravljenje sladkolne moramo liste nabrali, preden zorijo jagode. VSqo!: jejo mirliiin. Je tako ubinkov t, da ga imenrjejb rastl;nsk: insulin. Zdravnik nai ugotavlia, kol:ko sradkorja imamo v krvi. Ne smemo nenadzorovano piti aaja iz listov. Cal p'pravljamo takole: iedilno Zlico seseklianih listov poparimo s skodelico kropa. Po 10 minutah ga odcedimo in pijemo neslajene-

deluiejo rahlo odvaialno. Tako pomagaio zoper zapflie. Poparek

lipovim cvetiem. Zelo lajsa sladkolno bolezen, zlasti v zadetku. Zdravi arteri-

osklelozo in odstraniuie beliakovine iz seda. lma anlibiotiino vrednost. Kopeil iz listja ali lubja zdravijo kolne bolezni, neCislo koio, garie, celuli.
tis. Obenem je treba piti tudi brezov daj za disdenje od znotraj ter uporabliati obkladke iz listov. Pri oleieni trebusni slinavki pijemo daj iz brezovega
lubjal 20 9, s koriandrom 10 g, kuhano v belem \|nu 2.5 dl. Cajne meganice: Za

lm

pesek in kamne: breza, jetienik, pirnica, potrosnik. Za protin in revmo:

breza, kopriva, krh ika. Za vodenicor breza kopriva, rozmarin, sipek, preslica.

ga po pozirkih iez dan, in sicer v presedkih ene ure. Tako popijemo 2-3 skodelice na dan. Borcvniievo zganle: 4 prgisda jagod namakamo 4 tedne v litru dorTEdega iganja. Jemljemo po kapllicah zoper driske in zap ie. Borovnidevo vino. jagode namakamo v rdedem vinu 10 dni. Z n jim zdravimo vse bolezni ielodca, drevesia, katade, neiesdnost. Jemljemo ga pogosto,
toda le oo dainih Zlidkah.

20

14. BRtl{
Jurlp0ru$ c0mmlhls

BRSUAI{ 15.
- [n
ysnla, iolNlca. m0lo Htdora holfi Brsljanovi plodovi, jagode, so struDeni. Po mneniu nakaterih so posdbno dobri in idravilni /iisli
brsljana rdedkaste barve, ki rastelo
po skalah. Liste nabiramo avousta in septembra, suSimo previdno in podasi na zradnem mestu, lahko tudi na s0ncu. Snov iz brsljana zavira razvoj | | | nekalerih glivic. Uporabliamo 1 list na liter belega vina. To pijemo

- hn

lr$llan

I l.

Jagode dozorijo v drugem ati celo treliem letu. Nabiramo iih.

ko postanejo modrikaste, ti. navadno oktobra in novembra. Voni ie aromatiden, okus iglic pa smotndt; nekoliko grenkast. Najbolje nabiramo tako, da

I l.

pod grm razprostremo ponjavo in s palico otepamo iaqode, nato oa iolice in vejice odstranimo. ledvicah bolni ljudje najne uzivajo nid brinovega, tudi nosednice nai se izogibaio vseh brinovih pripravkov. Brin je ves zdravilen, fagode, I I I vglce, /es. Jagode draziio led. vice, zato jh lahko uporabljaio le lju-

filffilu

I.

proti blonhitisu, kasliu, kalaliu,

tudi oslovskemu kasliu in aslmi,
pri razstrupitvi s p,esticidi in radioaktivnim sevaniem. Calpripravimo iakole: 1 aaino Ziako oosusenih listov

z zdravimi ledvicami, pa 5e ti krajdi das, naivee 6tednov. Caluspesdje

no odvaja vodo, seino kislino. Ugodno deluje pri levmatidnih

prezvedi 5 iagod. drugi dan dodai eno jagodo in tako do t 5 jagod. Natb vsak dan eno jagodo manj do 5 jagod. Potem prenehajza kaksen mesec. Nato se posvetuj z zdravnikom, ali kaze to zdravljenje ponoviti. Jagode spodbujajo apetlt, .daj. blazi kaseli, ustavlia dlisko, pomaga proti napinianju, zgiji, bolznim ieter in ioGa ter levmatizmu, razkutuje dihali. Kr6pibdpoino:si telesa proti boleznim, zdravi pokva4en ielodec in vrada tek do jedi, Blari vodenico, obnavlja sklepe. Brinov cvet:100 g zmedkanih jagod namakai 14 dni v alkoholu in vedkrat pretresi steklenico, Nato precedi in uporabljai za natiranje proti i6iasu, prolinu in revmi. Ta cvet iemriemo tLdi na sladkoiiu po 20 kapljic za boli3o plebavo, Br;n je tudi kor zaAinba pritjubtjen: jaiobe daiemo v kad s kislim zeljem, k temnim omakam jn mnogiilt mednim jeiem. Zai:56enje zraka v sobah dajemo naZerjavico jagode in pokad'mo. prikuinlh

poparimo s % litra kropa, po 10 minutah precedimo, lahko osladimo

teiavah, aslmi, ozeblinah. Zdravljenje po Kneippu: orv dan Doiasi

z medom in piiemo. Vaasih predplsujejo ta dai proti revmatidnim obole. njem, tezavam ioldnika in za ienie koie. Brsljan deluje na sfce in iile, zdravi belo pedlo, kalar dreyesia in ielodca. uravnava neledni menzes. V ter primeru ga pomeBamo ; vinsko rutco. samo 1-2 srednje velika lisia na vode, sicerse lahko zastrupimo. Ce nastane driska, je doza prevelika. Ko zavrevoda,

iii-

@Vzemino

dodamo list in posodo odstavimo. Br4ljan, dobro sf4 navezemo na kurje oko. To ponavljamo, dokler se oko ne iztrga iz koze. Ako z briljanovo vodo umivas glavo, odstranis usi in gnide. Ce se kopa$ v tej vodi, zginejo gade

srbecica.

boleznih jagode Zvedimo.

22

r
16. BRUSIIIGA
ulccllrm rllls-ldror

cEBuu
lsr
borovih gozdovih. Cvetovi so skorai brez vonia, jagode pa imajo dudovito lep duh, a rezek kiselkast okus. Listl so brez vonja, okusa pa nekoliko grenkega in trpkega. Jagode nabiramo avgustra in septembra. Brusnidni plod vsebuie obilo vitamina A. B in C. Odlibno narmelado dobimo, ako

tr.

-l r. D

| . oodrast oredvsem

Rasle na goratem svetu kot

Od cele rastline za zdravljenje uporabliamo nesnato debulico. Duh debule ie oster in draZiksolzeniu, okus pa sladek;s kuhaniem se duh izgubi, okus pa omili. Najbolie uspeva na apnendastem svetu, moramo Pa ii gnoiiti samo s preleZanim gnojem. Zaradi vitamnov A, 81, Bz, E, |

| . vei tudi zdlavilna rastlina.

Nisamo koristna povrtnina, tem'

zmesamo del iabolk, del korenja in del brusnic.

| | . K in P ie zelo zdravilna. Naj

zlasti seclla. ti. ledvlce, soeevodg in mshur. Ceizelo dobto zdravi kalarie mshuda, Ynete le& vice, laisa kCe mehurlg, pomaga proti mocenlu poet6[e. Cai ugodno deluje tudi proti prolinu in rovml. Jagode, predelane v marmelado,
ustavljaio
namakanih 4 ledne v '1 | agania, da brusnidni cved dobro domade zdravilo za naihuj$o grito ali drlsko. Listi brusnice so uspesneisi od gornikovih, kl jih uporabliajo pri Yneliu sedil.

I !

I l.

Brusnica ie antiseptik in zdravi

omenimo le nekatere zdravilne !einke: pospesuie ptekrYavilev, spod-

hitio ustavi gnitle in vtenie Y dre' Yeelu, zniiuie sladkot, 6isti kri,
spodbuia spetil, iene na vodo, krepi ilvce, pospesuie Prebavo, odgania vetloye in gllsle, razkuZuje telo in blaii klCe. Krepi srco srdnim bol-

buia izlocan,e sluznienih llez,

d sko. Brusnidni sok pospe$uje izlodanle

odpravliaio

neielenost

in udinkovito

seCa. % kg jagod,

nikom, Kuhana na mleku odnlavlia trebuSne krde in ustavlja kruavitve iz ielodca Sesek ara in s kruh^om oopravlia napenfanie in zgago. Razredaen sok pomaga pri vode-nlci 2-3 daine ilidke dnevno. Sokz rnedorn je eno najbolisih zdravrlzaavce: z-5 calnln zlibk dnevno. Sok z medom zdravi hlipavost, vneto 9 o, laj6a kaigll in suhl katar. eebula, Dra2ena na nasti. se zelo obnese kot obkladek na prslh prl jemo oiiuenici. veniiti moramo vsake tri ure in pili pljuenieaj. Surovo debulo pomaga, ako glistam. se zapira, Ce vodazastaia, in krcem brbtitristedcnim

iazrezano in v vreoki poqreto 6ebulo polagamo na meh$ PeAenain zneckana ceauia ue niovito zdiavikot obkladek na tire Vtiran soksurove debulezdravi pilliai in ustavlia lzpadsnle las, zdravi ozebline, odstraniuie kuda oceia.'Stv6 irreno prepreduje sokiebule, zmesan z ledkim medom in nalagripl se oan v odi. Sok debure, ndkapan na pl6eno mesto, hitro pomaga Proti bbnese sot iebule, namoben v Zganiu Pomaga proti .glavobolu, -trganlu' Krhke nohle ie koristno vedkrat namazati s sokom cebule. Prl Sumenlu v uiesitr Oamo vanie na vali nekai kapliic bebulnega soka, pri nosnem kalal' iu pa v nos.

iliie,

24

18. c EMAZ
Atltum [rslnum

- hfl. tuk srilomuiRim jani so demazu dajati prednost pred desnom. Bazrnnozuiemo ga s debulicami in drnim semenom, ki ga raznasajo zlasti mravlje. Vonj po aesnu je modan, okus pa je bolj pekod kotpri desnu. Rastev sendnatih g-ozdovih z globokim humu-

trsril
/fullum sa[rrm Duh je znaeilen. okus pa sladiI I . kast. oekod in di6aven. ljoorabljamo riebillce. Vsebuje zlasl lveplo, iod in kremendevo kislino, odtod nie-

rg.

- in. trlell lrk

|.

som. Cebulice nabiramo poleti in pozimi, /lsle pa aprila in maja kot dodatek k regratu, motovilcu, solati
in juham. Susiti se ga ne splada, ker izgubi udinkovitosl. Ljudje z obdultjivim Zelodcem ga te2ko prenasajo. Zato naj ga sesekljajo, namakajo 2-3 ure v mleku in piieio oo oo2irkih. demaz se hid vse obnese za | zdravljenje. Odliano disti , Clevesie, ielodec

ll.pomladansko k

oova izredna zdravilnost. desen rma izredno razklzeval| | no mo6, sajje antiseptik in antigripi vedno nosimo biotik. s sebojnekaidesna in tudina potovadu ga jemliimo vedno nekaj s seboj. Cesen zaviravdrevesju razvoi gnilobnih bakterijin slem prepreduje vrelje v Crevesiu z njegovimi Skodljivimi posledicami. Z njim prepredujemo bolezniv crevesiu in jih tudizdravi mo, ako so se Ze razSirile kot g pa, kolela, tilus in paralilus. Cesen

iI

0b

,r.

ter pfjuda. obnese se za izpianje

pri belem toku. Je zelo dobro zdrazdravi borna jerra. priuea in Jl','* ljudie z liSaii. gnoinimi 6hi nai ceniio iemaz kor dsto zlaro. oravi Svicar Kijnzle. Niegov sok uspe!ro kapamo na rane. ki se ne.ade celijo. Neprijeten v0nj aemaza preganjamo tako, da dodaiamo mteKo.

klde v dlevesiu.
Siriio krvne

prepreouje napenianie in bolede Zdravilne snovi

klvnirak.

iSrJ'i.:::ffi"#o"ll'J'fi

iile v nogah, znizujejo holesterol, izboljsujejo prekrvavitev in zaviraio stalanie. Nizajo visok krvni tlak in blazijo nespednosl.
Cesen pomaga pri

oslabelosti in vradazmogljivo8l. Z njim zdravimo akutne in kroniCne kala;ie vseh vrst v dihalih, tankem in debelem dlevesu. Razstruplja drobovie in tako prepreduie, da strup ne zaide v kri. Ureia preklvavi. tev v telesu. Cisti bolna dihala pri blonhitisu in pomaga. da se sluz laZe izloia. Je eno najboli udinkovitih zdravil pritube*olozi in gdpi, Liudsko zdravilstvo pogosto u po rab\a eesnovo tinktuo. Dobimo jo, de % kg 6esna olupimo, nztezemo, 14 dni namakamo v alkoholu pri 30"C. Nato precedimo in io imamo za eno leto. To tinkturo jemljemo po 10-1 5 kapljic pred vsako jedio, pri hujsih boleznih pa tudi dopoldne in popoldne po 20 kapljic pri plehladih, katariih, boleznih erevesia in ielodca. Pri pikih in ugrizih kot prvo pomod nakapamo sok na lano, prav tako s kosmidem vate, namodenim v tinkturi, natiramo rane, ki se nerade celijo, gnolne in rakaste Cire. Tinkturo uspesno mesamo z medom za zdravljenje ran, z oljem, ki ga nakapamo v bolno, prehlaieno uho itd. Mozollast obraz natiramo z razreddeno tinkturo, Proti Prenekateri Zelodec Ollstai dajemo otrokom deinov sok v mleko. 6esen tezko prena6a. Pomagamo sjtako, da nasekljanega zmesamo s surovim maslom ali mastjo in namazemo na kos kruha,

26

20. cEsMlll
B6lDons rulgirls

GISIEG 2T.

- [n.

lta
Zrele jagode so prijetno kiselkasle. Nabiramo iih avqusla in septembra. skoria korenin, nezrele jagode in listi so nekoliko strupeni. Vsebuie precei vitamina C.

Bc$nlca olllclndlls

- hn,

trlca

|.

sojnih travnikih. Steblo rciemo

pedenj nad tlemi, ker je spodnji del olesenel; vonj je medel, okus grenak. Ze v starem veku ie bil eno naiboli znanih zdravilnih zelisd. V novih
dasih so ga spodrinili kemidni priprav-

|.

Sleblo je stirirobno, cvet ie skrlatno rded. Raste po suhih, pri-

Zrcle jagode susimo na zraku ali

v pekadu, 5e bolje pa je, ako jih predelamo v okusno marmelado. Dobto ie, da ji dodamo nekaj sladkih hrusk. l\rarmelada pospeiuje tek, zlasti pri neiesdih otrocih. Na listih se razviie
ena od stopenj iitne rje, zato desmin v Zitorodnih predelih nadrtno uniauiejo. Zaradi tega raje ne uporabljajmo listov, eesmin ima Stevilne zdravilne I

ki. Je enkratna zel, zato mu praviio zdravjlni distec. Najbolj se obnesejo poparkis ktopon ali kuhanim vinom. Pri napadih astme, pljudnem | I kalalju popiiemo po pozirkih

na dan 2-3 skodelice oooarka

1

| l.

na

nje iolea,

| | . lastnosti: pospesuie

Si iile in tako boljsa

I

izloda-

iajno Zlidko zelisda. Zdravidriskein blazi crevesne teiave. Ta ial tooi sluz v pliudih, pomaga pa tudi pri kalariu ielodca, zlatenici, bolez-

krvni obtok ter zniiuie kruni tlak.

druge letrne bolezni. Priporoaajo ga pri dliskah, zlastl bolnikom s pliucno ietiko. Obnese se tudi pri vneliu iolcnika, zlati iili, zastoiu seea. SveZ

,olda, zdravi zlalenico, vlanico, olekla ietla in

Odpravlia zastoi

nih mehuia in ledvic in seveda pri vodenici. Caini poparek dajejo shui-

Sanim olrokom po 1-2 skodelici

dnevno, da si opomorejo. Pomaga pa tudi Ze motan zavretek, dodan kopelni vodi. Zawetek na vinu zdravi rane, Uspesne so kopeli in obkladki za nne, ki se nerade ceiiio. Zenske z raziedami zaradi krdnih iil bi morale bolj uporabljatidistec. Veliko hitreje bise z njim pozdravile kot s kemiinimi zdravili. Prav tako naj bi ga Zenske uporabliale pri mesednih motniah, pri krvavilvah iz matelnice in sploh vseh tenskih tegobah. Nekdai so s distcem uspesno zdravili zadetno histeliio, dusevne bolezni ter boiiast. z vinom poparien pomaga protikwavim izmedkom; pijemo ga po pozirkih. S popalkom zdravi mo vnelo grlo, bolne dlesni in izpiramo usta, laisamo kronidni revmati-

sokjagod ali sir'up, tj. sok, prekuhan s sladkorjem, zdraviCrevesne, ieltne in pllucne bolezni. SveZ sok utrjuje dlesni, malave zobe in ustavlja krvavi'

lve iz dlesni. Cesminov sok vkLhavajo s sradkorlem

In ga jemljeio pri omenienih boleznih, pa tudi noseCnice 9a s pridom uporabljaio proti tezavam, sla' bosfim, zlasti pri bluhaniu. Kis iz jagod je blago odvajalo, iemljemo ga po 1 aaino Zlidko ob zaprtiu.

zem.

28

22. GBNA MEIA

ilanlllrm r[lgdre - hn.
ocalnlca

GRilt
I
ii r.rgaiaio pregnolena lla, zato dobro uspeva okol ZivinZelo

IRlt 23.
- hn, lnlna

Prunm sdnosa

|.

I
I

skih slai, najbolje jo je pa gojiti kar na vt1u. ZeliEie rabiramo od iuniia do septembra. Ze Rimljani so jo.cenlli zoper rna arlane bo ezni, pozneie so jo pozabili, danes paspet raste niena velava. Uporabliamo jo za eajne

napitke,la(oe 3-5 skodelic na dan smemo popiti po pozirkih.

| | caizdravi zlasli dihala. S tem I l. daiem dobro zdravimo bolna pliuia, vneto grlo, zaslarane katarie, oslovski kaseli, kraevii stalostni kageli in blonhitis.
Pomaga pri

je dober za Zive meje, zaradi dolgih korenin pa za p azovit svet. Kosdidasti plod je temno moder irr Sele po vedkralni slani izgubi svoj surovi in trpki okus. Jagode nabiramo oktobra in novembra, suslmo na prostem, nato pa previdno, z zmern0 temperalufo, umetno toploto. Cvetje nabiamo marcaio aptila, liste aprila in maja, takoi ko odcveie, korc-

|.

Rasle ob robovih gozdov; zaradi

trnov

nme pa oktobra in novembra. lz jagod pripravlamo dobrc deZano in marnelado. Kneipp je drni trn zeo

izkailievaniu, kronid. nem vneliu grla in celo pri luber.

kolozi. obnese se tudi protj slabo. krvnosti, splosni oslabelosti.
Po eg daja uspesno uporab jamo sok z medom. Nadalie ie brna rneta zdravilna za prebavila. Zbuia tek. Pomaga zoper zaprtie, a ludi ustavja dlisko; pae vzpostavlja red v prebavilih. Pospeguje delovanje ieter, izloianie iolda, zdravi olekla letra. Zenske jo s pridom uporabljajo pri neledni menstruaci. ji, ker io ureja. l\ilela zdravi tudi slce, kadar neredno utliplie. Inkfura n

hvalil in ga priporodal. Cai iz irnega trna priporodajo I I kot dobro in milo odvaialo, ki pa hkrati krepi ielodec, pospesuje tek in odpravlia ielodene krae, Caj

ll

dobro disli kli, odpravlja koine izpuidaie, zdravi nedisto koio.

izvletki ponij{o nemiren, Uivien srdni utrip.

Priporodajo ga tudi za odvaianie vode, prl bolnih ledvicah, kamnih in vodenici. lz plodov lahko naredimo zelo okusen sok, ki pospesuje izlreblianje in pomaga proti zap{u. l\.4armelada iz plodov se obnese zlasti pri starej5 h ljudeh, ki zjutraj nimajo leka, ker Zelodec 5e nl izlodil potrebnih sokov. Sok iz jagod, pomesan z lzvleakom iz korenin, je dober za izpiranje usl, eisdenje bolnega grla z grgranjem; uslavlja klvavitev iz nosa. Za olroke, ki so zaprti in nimaio leka, ali imajo teiave pri iztreblianiu, takole pripravljamo slrup s sladkorjem: cvetje naj nekaj 6asa vre v vodi. Nato precedimo in pretlaaimo skozi platneno krpo, dodamo enako kolidino sladkoria, ponovno prekuha-

mo in nalijemo v steklenice. Ta sirup je zeo dober za otroke kot blago odvaialo. Caj iz skotje arnega lrna zdravi srano astmo.

30

4
24. DEzEtl
ll0r{cl0[n spondtll[m

IIIUJA MAGEHA 25.

- hr.
n06la

lala

Ylola Uoolor
Dezen je velika kobulnica. Steblo in listi so porasli s Slevilnimi Uspeva bolj na obdelanih tieh in I | . nasioalisdih. Vonia nima nobenedo

- hn.

darlnoG-mac loa

I
I

Seetinastimi dladicami. Cvetje nabiamo od junija do septembra, iilste juliia in avgusta. l\,4ed ljudmije znan pod

ga. Cvetje nabiramo od maja

imenom medvedja laca. Korenine kopljemo v drugi pomladi. Najved

uporabljamo korenino. Posusimo io in zmeliemo v praiek Viasih jemliemo dezen namesto lustreka. V glavnem ga uporabljamo za |

avgusla. Korenine kopljemo avgusta in sepiembra, suSimo na prepihu, obesene na nitki,

I|

iz dlvje maiehe zene na | . Caj vodo, pospesuie znolenl in

tako 6isti krl. Je dobro zdravilo za

I l. ureianie in pospesevanie prebave, zdravlienje ielodca.

razne

koine bolezni, gnolne

mehur6ke in slbei. Uporabjamo ga za bolna sedila, proti moCeniu

Obnese se zlasti protidriskam, kiso v zvezi z napenianiem, in protig . ii. Lajsa nadloge v trebuhu, kadar z"astaja hrana v Zelodcu in irevesju. Cd pteganja gliste. Kuhamo ga iz listov. Tudi za iivCne bolezni se obnese: tako laisa hisleddne klde. razne nervozne bolezni, uporabliajo ga celo protiboiiasti. Tu uporabliajo 6aj iz semen in korenin. Ta aai niiatudi plevbok kryni llak. Ureia neredno menstruaciio.

v ledvicah. Zdravi bolni ielodec,

krepi plebavo. Krepi slabe iivce,

posielie, uhajaniu vode, pesku

neruozno srce, zdravi histeriio, kde Dd otrocih, Je zdravilo zoper

i
I

poapne0ie tll, protin, levmo, zlatenico. Caj za di6denie ktvi sladkamoz medom; krepitudi ilvce. Cajza

iiYcne boleznl mesamo v

delih z orehovim listiem.

enakih

eajzavnete iivceietreba pitidalj$itas. eajiz madehe

se obnese zlasti za pomladansko zdravljenje. Pilemo ga &-'15 dni.

it
I
i,
1

32

v26. llOBRA MFEI

0
ganun ulgdrs

DRESEII 27.
Poligorum aulculilo

hn. wanllora lrara

Je trainica in io vrsto let nabiramo na istem mestu. Sleblo ie v zgornjem deu vedkrat rdedkasto.
l\.4ed

- hn fostol

I l.

orsti zmedkana modno zadisi oo

timijanu. Od Nnija nabiamo zgornl del ker spodnji deli kmalu olesenijo. Nieno eterieno olie nzkrzuje I I I . prebavila, grenaine spodbuiajo prebavo, dreslovine ustavljajo drisko. Ljudje z njo zdravijo razne 6re.

pa zelo zdravilna zel. Od do avgusta nabiramo raslimo brcz korenin in susimo v senci. lma orecei vitamina C in kremendeve kisline. tJsDesno io meSamo z ovseno kaso in preslico. Predvsem zdravi pliuda, led| I vice in mehur. Za zdravlienie kaSlia in zasluzenosti medamo dresen v enakih delih z laplhom in

, I Je nadlezen pleve juniia

|.

| l.

vbsne, iellne, ioldne ln ieloddne bolezni. Calu iz dobre misli ie dobro

primesati nekoliko rmana. Ta dai pije-

trpotcem. lzboljsuie in 6isli kri ter

!stavlja kruavilve

mo tudi proti kasliu, oslovskemu

pliud, ielodca

kasliu, hripavosti, blonhilisu,

s0loh 0roti boleznim dihal. V enakih delihra mu dodaimo kamiice in Zajbeli. Caibistridovekanekakotakokot orava kava in Dreoania zasDanosl. vedie koiidin; so s'kod ]ive. Vaasih so dajali ta eaj otrokom, ki so se teZko udili. Odlod najbrz tudi lme dobra misel. Ureja ludi neredno menstruaciio. Dobra misel je znana kol dobra zailmba pri raznih testeninah, pri paradiznikovih jedeh, peienkah, soiatah in eno ondnicah. Z baziliko, rozmarinom in timijanom pripravljamo odliino dieti'no hrano, ker zaradi okusa teh zacimb ni treba soli.

Zelo je primerna za spomladansko zdlavllenie. Vea tednov pijemo 2-3 skodelice dalanadan. Ako ie namade-

iz malelnice, in hemoloidov.

M[

na v Zganju, prezene 6revesne zaiedalce, namoiena v kislem deiem vnu pomaga proti driski, griii, spahovaniu, Zenskam pri teiavah ob menstluaciii. Popiti je treba po 3 skodelice na dan. Sok ali aaj lajsa bolede moklenje in odpravlja pesek in kamne iz ledvic in mehuria. Celo pri sladkolni bolezni se obnese. Najboje je, da pijemo dai grenak, kvedjemu ga sladimo z medom. ll

34

28. E]{G|JA]{
Gonlltna l6l0a

-h

FEl|r 29.
Plnr60l$ ruldl|s Encijan ali rumeni ku$utnik je izrazito oorska rastlina. V naravi je zasditen. (upujemo ga v lekarniali zelisdarskih prodajalnah, Lepo uspeva na viu. Korenine kopliemo jeseni ali zgodaj spomladi. Razrezemo jih po dolgem in obesimo na nitke vzradnem prostoru. lz svezih korenin pripravliamo rrklure, iz posusetih pa izvledke, Kneipp ie zapisal: "ce imas Se tako maihen vrtldek, posadi
vanj encijan, pelin in Zaibelj. To zaleZe za celo lekarno." Prlpravke encijana jemljemo vedno vsaj eno uro pred jedjo! Encijan je eno najboljsih zdra| | | vil za ielodec in razne niego-

,0[cll0n

r. trrrll lll otrlcnl 0irh

I l.

Cvetie prcklarja nabiramo junija, I | . zelene slrcke vse poletite, plodove, kodozorijo. lma rad dobro pognoPrevea apne ndasta tla mu ne p tijajo. Za zdtavilne namene nabiramo lugdine zelen/h p/odov, Bolise so mesnate sorte, kerbolje uCinkujejo. LuSdinevsebuje-

jeno zemljo, sondno lego,

jo insulinu podobno snov glukokinin. To je dragoceno zdravilo za sladkornike. Znizuje namred sladkof v krui in secu. l,4ed vee sortami le treba izbrati najboljse. Zdravilnost zmanjSuje prevlazna ali presuha zemlla. Zelene lus6ine imajo modan |

|.

ve tegobe. Ga krepi, vla6a tek,

pospesuje plebavo, odpravlja ti56a-

olukokininski udinek. Naibolni-poletfe uzivaio dlnvet iuhanih sve 2i h zele n ih I u gdin. Zato za sladkor-

||.

kivse

nie in slabosti ter naDade omedle-

I
I

nike sadimo fizol

oresledkih od

vice.
izloda premalo prebavnih sokov, blaziklde

SDodbuia

leni ielodec,

ako

Drvih tednov daledv iesen. Tako bodo

drevesia. Dalj dasa iemliemo vsak dan 2G-30 kapliic iinkture ali izvledka, in sicer razreddeno v 5 velikih Zlicah Ni pa za vse zeloddne tetave in vode. Pospesuib izlofanle lol6a. za vsakega. odsvetujemo ga ljudem z vlsoklm krunim tlakom, tistjm, ki

|@

stalno imeli sveze zelene lu6aine. Bolniki nai izkoristiio "fitolovo sezono".obroki naj bodo karobilni: bolnik lahko pospravi tedensko 4-7 kg v oblikizelenjavnih obrokov, Vkrviin seeu bo znatno
mani acetona. sladkor se bo znizal za 3H0%. Glukokinin se s kuhaniem na sreibne uni6i. Dobragospodinia pa najeimved zelenega fiZolavloZiv kozarce za zimo, daga bo imelbolnik. Tudiposusene /ugd/he, dasiimajo mani glukokinina, uspesno zbijajo aceton ter sladkor v krvi in sedu. Za zdravljenie seveda pritegnemo Se druge zdravilne rastline: borovnidevo listje, brinie, regrat in rman. Iz teh zelisd pripravimo dajno mesanico in io pijemo okoli 10 dni, Ali pa naredlmo takole: pripravimo daiiz posameznegazeliSdain mu dodamo belo omelo alipelin alitavzentroze. Nato po 10 dneh nadaljuiemo zdravljenje s fiiolovimi lu$dinamj ali sttoki. Caj fiZolovih strokov uspesno zdravi vodenico, Ievmo, protln in iilas. Obnese se tudi pri bolezni ledvic ali mehuda: zdravi vnelie ledvlc po. Skrlatinki in davici ter lifusu, odstrania ledvidne kamne in pe3ek. Raztaplja in odvaia secno kl3llno. Na dan popijemo 2-3 skodelice daja, Fizolove lusdine kuhamo le nekai minut, odcedimo in pijemo neoslajen daj, Dolgo kuhanie bi unidilo marsikatero zdravilno udinkovino, Poleg 6aja iz luSdin pripravliamo tudi iuheiz njih: 2+ prgisca lusdin kuhamo v 3/41vode tako dolgo, daostane pollitra goste juhe. Uzivanje te juhe in daia iz lusdin zmanisuie dozo insulina.

imaio preved kisline, odsvetujemo ga tudi

n$e6nicam

v zadetku nosednosti,

Za ljudiz obCullrlvlm i6lodcem priporodajo namesto encijana dajno mesanico iz janeza, kamilic, komareka, kumine, melise. Za bolna ielra jemljemo prasek z yinom, de bolnik nimavrodine. Prasek z vinom alitoplim zavretkom odpravlia gliste, disti ietra in ielodec, iene na vodo, pospesuie in ureiuie meselno

pe

lo.

T
30.
GABEZ
Slnphytrtr oltlclndle-h . caroz

',1

it

,,1

mesaio razliino, z medom ali sokom ali s pra6kom lz korenin in dajejo bolnikom z notranio krvavitviio, zlasti pa pliu6nim bolnikom.

'l I

|.

Cvetoio ,aslrro nabiramo od mala do avgusta, korenlre pa

i i

spomladi, preden cvete, ij. marca in aprila, ali pa jeseni oktobra in novembra. Korenine je treba kopati s konidasto opato, sajjih skoraine moremo puliti, ker so dobro vragdene in globoko segajo, Mazilo narcdimo lahko lakoj iz sveZih korenin ali jih posu6imo in zmeliemo ali stoltemo v prah. Korenine moramo hitro suSiti. Najboje je, da Jih po dolgem zreZemo v nekake liste, obesimo na vrvico v zradnem prosoru ali pa jih previdno

G]ADEZ 31.
oronls s0lno$r

- lw. tlrdls

I
1
I

I
z

|.

nadleZen plevel, teiko ga lzlrebimo. Naihitreje ga zatremo modnjm gnojenjem in polivaniem

Je

z gnojnico. SpomLadi ali pozno jeseni

,I
4 ! il

nabiramo zlasti korenine. Toda paz\mo, da se ne ranimo, ker se rane od

trnov nerade celijo. Korenine susimo, obe5ene na vrvico, na zraanem podstresju all v pedici 40"c. Debelo korenino po sredi razrezemo. Njegova udinkovitostje odvlsna od rastisda. Najbolj_mu priiajo apnenaasta tla. Cajiz korenin iene na vodo, | | vendar le kraisi das. Takral prenehamo za laksen teden, nato spet pijemo 6aj. caj: dve iaini zlidki sesekljane korenine namakamo aez nod (8 u0, ziutraj pa samo zavremo in takoj precedimo. Ne sladkamol Ta aaj je

susimo blizu pedice pri 40"C, Pri poaasnem susenju korenine rade
splesnijo, pri tem pa se razkroji alantoin, najdragocenej6a snov gabeza. Od vseh zdravilnih rastlin vse| I | buje gabez naivea alantoina; ta

ll

je potreben za tvorbo celic, ko

se

celijo rane, trdi tezko celjjve in celorzagnojene tane. Gabez je eno najboljSih zdravil za celjenje zunaniih in notraniih lan (rana na ielodcu), urezov, prask, zmedkanln, zlomov in kryavilev, pri zvinih in izpahih, prelegnie. nih mi5icah in kilah. Zelo se obnese kagasti obkiadek. Glede na velikost rane dobro zmesamo 2 do 4 Zlice praska korenin z malo vrode vode v kasnato zmes. To namazemo na krpo iz platna in polozimo na rano za 4 ure. Nato naredimo nov obkladek. Ta je udinkovit tudi pri 6irih zaradi skorbuta, klenih iil, pri zadebelinah zaladi revme in ptotina. zatldlinah v doiki, bolecih

odli6no zdravilo zoper kamne in

pesek, ki nastaia iz sedne kisline.

Pornaga proti

nih ledvic, kamnih in kalatiu mehulia, plotinu, revmi, lako sklepni kot

vodenicnosti,

z ast' v trebuhu.

vneliu ledvlc, pesku in kam'

kdih po ampulaciii,

pri vneliu kosti ln porebrnice. Namesto kasnatega

obkiadka uporabliamo tudl gabezovo nazilo. Sveze korenine dobro oeistimo, sesekljamo in narahlo scvremo s svinjsko mastjo, seveda nesoljeno. Vroao masl precedimo skozi platneno krpo v stekleno ali dobro emailirano posodo, kjer jo hranimo. Na koncu Se krpo z usedlino ozmemo. Mazilo uporabliamo enako kot kasnati obkladek. To mazilo naj ne manjka pri nobeni hi$i, saj je dragocen pripomodek pri ljudeh in Zivini. Gabez ie zdraviien tudi za dihala pri

kronicni. Pozivlja tudi prebavne ileze, da bolj izlodaio prebavne sokove. Ugodno vpliva na bronhije, da moeneje izlodajo sluz in se katarii hitreje pozdraviio, odlidno disfi kri. Vino, kuhano s korcnnaml pijemo proti kamnom in zfafdnici. Kls, kuhan s koreninami, kot odcedek blazi v ustih zobobol. Belo vino, kuhano s korcninani, vtirajo pli krdih meC in p]slov, Pri teiavah' s sedem vzamemo 3 dele gladeza in po 1 del brinovih jagod, peter$ija, preslice. lz te mesanice poparimo 2 dajni Zliaki s % litra kropa in popijemo p0 3 skodelice na dan.

blonhialnem kalariu. Fliudnici. krvavem izmedku, g pi. vnetiu polebr. nice. Gabez je zdravilo trdi za prebavila: ielodCni katal, d ska, grila, p.i ledvidnih boleznih, pa ludj pripremodni menstruacili. Gabezove korenine

I
32. GuSroUl{lGA
!rt6!brl3 lllh-ma3 - lur. narrla
Jetrajna praprotz modno koreniI | . ko.- Korcnike kopljemo pozno ieseni. Cetudiso debele, iih ne razrezemo, pad pa cele su$imo na temnem kraiu, Na prelomu je dobra korenika zelenkasta. Korenike iz viSjih leg so bolj zdravilne. Uporabljamo ko ren ike. D rc6e k in izvledek. Vdasih so z njo preganjali 9ll| I I !te. kakor kate Ze nieno ime. Vedinoma je srednje velik grm, I I . disipo mandelinih, plodovi imaio

GroG 33.
Crru6e$ oxracfnha - l|lr.
oloo

moknat okus. Najbolje uspeva na ilovnati zem ji. Cvete maja in junija. Cvetove ln iilste nabiramo maia in
junija, plodove paseptembra in okto-

|.

bra. Razgrnjene jagode susimo najprej kaksen teden na toplem, Sele

nato ori oeeici. GIog je eno najbo idragocenih | I I zdravil za srce. Kreo! in !ravnava delovanie srca, iJdinkovito uravnava krunl tlak, visokega znizuje, pa tudi nizkega zviSuie, de je srce slabotno, Pri starih ljudeh zdravi

Jemali so io tudi zooer trakulle.

Nifide nai ne uporabtia dlistovnice za notranje zdravljenle brez zdravniskega nadzorstva. Danes imamo zoper gliste in trakuljo boljsa sredstva, npr. budne peske in eesen. Premoena doza bi npr. lahko za lraj.

|.

okvare in vnelie sldne mi$ice.

no oo$kodovala Yidni ilvecl

Pad

Glog je popolnoma brez tkodljivih stranskih u6inkov, tetudi ga pijemo

ved mesecev nepretrgoma, Pri mot-

pa je glistovnica uelnkovilo sredstvo proti r6vmi, zlasti kot kopel: sveza stebla zavremo za kooel. z izvledkom korenike pa natiramo obolera mesta. Po kopeli pa je treba iti iakoj v posteljo. Pri krCnih iilah priporodajo kar se da tople notne kopeli. V 3 litrih vode zavremo % kg svezih korenin in listov. Po kopeli pa moramo takoiv postelio.

vodi, kratko zavremo, odcedimo in popiiemo na dan 2J skodeLice po pozirkih. lz cvetov in plodov lahko naredimo tudi tinkturo. NajbolF, da j0 predpise zdravnik in tudi nadzoruie nieno delovanie. Je izredno zdravilna pri sr6nl slabosti in jo je treba jemati v pravilnih odmerkih. obnese se tudi pri 8r6ni yodenlcl in poapnenlu os16nlka, pri okvarl slcnlh zaklopk, razlhlensm in zama5denem srcu, Glog b azi tudi starostne polave in motnie v menl, Cai pijemo tudi pri vrocinskih boloznih: pliucnlci, gripi, blonhltlsu in ka$liu. Caj pomirja tudi boiiaslnika pri napadih in po njih. Glog je pomemben zlasti pri srcnem Infarktu. lzboljSuje namree prekryavilev korcnarnog oiilia, da dobijo celice srene misice dovolj hrane. Toda samo vztrajna raba
vodi k uspehu. Tu piiemo zlasti daj iz cvetja, 2-3 skodelice na dan. Sladimo le z medom. Tinktura iz iagod deluie proti ledvlanlm kamnom, protlnu, belemu perilu. Sx dnevno od 10-15 kapllic,

34. G0nCtCA
Brd$slca niora

- hrr, 0outlca
posebne zdravilne vrednosti. Je irspesno zdravilo kol obkladek ali

GOZDI{A JAGOIIA 35. tragdrla rcsca - h , Slmska la0oda

|.

Gre za drno gordico, saibela nima

obliz. Uponbljamo ali zdroblieno

seme ali Ze pripravljen obliZ iz lekar ne ali pa moko iz semena gordice ali pa cel0 seme. Zdrobljeno seme (100 g)zme| I | Samo v kaso. namazemo na platneno krpo in polo2imo na bolno

Od maja do junija nabiramo /isle brez cvetja ali yso zel od junria do iulija iagode, korenine pa koplje-

a.

m0 zgodaj spomladi ali pozno ieseni.

S!Simo v senci. Jagode imajo poleg mnogih drlgih zdravilnih snovi 5e posebno veliko vitamina C. Tega je tem ve6, dim b"olj na sondnem kraju zorijo iagode. Zupnik Kneipp ie daiu iz listov svelova dodati nekaj disede
perle zaradi arome, ki daje temu daju posebno prijeten vonj, Kneipp je daj iz listov priporodal zlasti prebolevni. kom po hudi bolezni, da bi si hitreje

mesto za nekako 10 minut, npr. na

prsi pli pliuenici ali vrodienem

blonhilisu. Ko odstranimo
obkla-

dek. kozo dobro umiiemo s kamilidnim 6ajem. Pri otrocih naj lezi obkladek le 3-5 minut. Ta obkladek rabiza

opomogli, posebno pa 5e hiravim

0lr0x0m.

drazenje koze pri vnetiih rebrne mrene, revmatidnih boleEinah in

za boliSo pfekrvavitev.
uporabliamo gordico

Notranje

ial odpravlja pesek in drilge kamne v seCu in sploh soloh pomaoomaga pri odvaianiu aeha. Caj eaj iz listov

I|

zoperdlevesne in ieloddne teiave. Bolnik nai io uZ va po dajnih 2.iekah. Pospesule tek. lepo odvaia in menda pornaga iubi zoperielodcne 6ire. Vta namen lahko jemliemo tudijedllno gordico iztrgovine. Gordi6niobliZ zdraviiSias, protin in revmo. GoiienicvetsluZizanalianie proti boleCinam v mi$icah, izvinih, izpahih, in tudi levmi. Gorbidni obkladkl zdraviio bronhialne katade z vloiino. Obkladku za otroka dodamo 20olo
svinjske mastl, da mileje deluje. Gordicaie tudi imenitnazai/r?ba, kerje okusna in obenem zelo zdravilna, Pospesuie plebavo zlasti mastnih jedi, da hitro zapusle Zerodec in j'h ludi 6revo do Kraja prebavi. Stareisim ljudem ql4iSUjC oblok krvi v ptebdvilih. ki j;h sicer pr6bdva moeno obiemen;u;e. Upostevajte, da je gordica moenosredstvo in precejostro deluie! Ne smemoie predolgo pustiti na kozi kot obkladek ali obliz, sicer si lahko nakopljemo vnetje z mehurji. Pri preveliki notranji uporabi lahko povzrodivnetie ielodca, ledvic, mehuda in erevesia, pri zenskah pa lahko nastaneio motnie v menslruaci. ii in se vnameio iai6niki.

eis$ xfl. crsl| kri. \JKreprmo Okrepimo ga, aKo ako 000am0 dodamo
Se iiste -maline, pljubnika, marletice, robide. Caj iz listov zdravidrevesni in i ieloddni katar, drisko in hemoroide. Jagodet veliki Linn6 si je z jagodami zdravit in pozdravil hud protin. Z njimi zdravimo-tudi ledvidns bolezni. Pospeiuiejo plebavo in krepijo organizem, posebno 6e jim dodamo sladkorin smetano. Vsvojem sladkoriu jmajo polovico sad!9!a sladkorja, zato iih sladkorniki ne smejo vkiLeit v svojo dietno hla. nekaterih ljudeh povzroiiio nep;iietn6 koprivni;o-urtikariio. Taki pad morajo, Zal. opustiti ta sasLni sadez, prav taio io<olado. iaica'in ostrige, pa preiti na presno hrano, ki vsebuje e malo beljakovin, Smejo pa piti aaj iz lislov. Pa pri zdravniku nai se oglasijol SokZlagodposebno dobro dene ljudem z naduho. Zavretek iz kotenin ustaviia in zdravi drisko. lzvleiek iz tislov:n korcnin zdtavi ledvidne bolezni. Ob kresu nabrani /isri imaio baie najveijo moa, ee so yzga nju nanoAeni.slem'zvledkom, seveda razredde n irir,. uspesno splakujemo usta in preprebujemo vnetie dlesni :n kruavitve iz niih, pa tud odprav jamo nepriieten zadah iz ust. Pazimo: vrtne jagode nimajo zdravilnih lastnostil

no.l@Pr'

'1

36. GREIIKUTJICA
Elscl$ma nsdoltcos

GRSI(0 SEI{(I

ali IR|PIAI

ST.

nn, doltltlca

Trlg0n6lla l08nl|m 0]a0clm

- nfl. ll$|tarlcr

| . po zidoviu, modvirnih Pasnikih, travnikih, neobdelanih niivah Nabiramo od marca do iuniia, ko cvete, celo nstlino, pa tudi iodeno /lsle in cvele. Susimo na Prepihu na zraanem orostoru v prav tenlJih plasteh in

Baste ob plotovih, zivih meiah'

I l.

Njegovi listi so zelo podobni islom detelie. Cveti so rumeni

vedkrat premeiamo. Vsebuje obilo takih snovi, ki ii podeliujejo znatno

zdravilnost. dal posebno mocno vpliva na | I I dihala in zdravi razne niihove bolezni: katarle, zasluzena pliuca'

ali rumenkasto beli. P od je sabljasto oblikovan, do 10 cm doig strok. Septembra nabiramo zrcla semena, jih izlusdimo iz strokov in suSimo na zraku. Zaradi svojih sestavin ima znatno zdravilno vrednost.

ll

I I . mo po ved Zlic na dan

V noko znlelo sene jemljeza

nolranio klepilev. Prav tako lahko zamesamo moko med bezano ali
marmelado, ker pospesuje delova-

katar ilela in bionhialno astmo.

Zadostuieta le dve skodelicitega aaja na dan. Zdravi tudi vneta seClla in pospesuje presnovo. Dobro vpliva

nje erevesia. Tudi sladkornikom

so ga zabeli priporodali zaradi glukoki-

na ilvdevie, laisa tezave zaradl histeliie. Blazi Crevesne in ielodcne leiave, ae se Preslabo
ori molniah v dlevesiu in

Vino kuhano z nio.ptezene gliste pospeperilo, in zlatenico Ta zavretek zdlavr tLdl rane iSias zdravi buie meiedno slabolne iiie neraoe cdtiio. E^ako ludi nazito iz grenkuliice Prasek krepi protr kamnom tudi pliuCa Ceniio gnoina ter zasluzena 9a in b'stl

izloda solna kislina. Pravtako p0maga

nina. Z asti se pa triplat obnese kot obkladek razne 611e. 100 g zdrobljenega semena zmesamo z malo vode v ka$o, namaiemo na platneno krpo In damo kot oblogo na bo no mesto, Tako pospesimo, da se

za

iet h

izgnoiilo podkoine tvolbe, razni lurunkli in kalbunkli. Se moaneje ueinku-

je, ako ga skuhano s kisom. fak obkladek se obnese tudi za zdravljenje

llegmon, tj. gnoinih vnetij podkoinga tklva, gnojnih zanohlnic in odpr-

Dlsi iedvic in tolEa, Vlno, kLhano z grenkuljico, ie dobro za splakovanle vnerln

dfesni in za um vanje klast Juha iz nladih poganikov grenl(urllce-ln orugln soomladansKih zelisi: marietice, koprive, breze, krese in rmana clsll lelo bblezenskih snovi, ki so se bez zrmo nabrale v niem Grenkuljico dodajamo

fih dilov na golenih (medih). Nekateri zelo cenijo triplat kol zaiimbo, ke( modno in prijetno disi: Spodbuja lek, krepi ielodec in pospesuje plebavo.
Srnemo pa ga uporabljativ prav majhnl kolidini, podobno kol muSkatov ore6ek.

pomladanskim solatam, kot so krebullica. vodna kresa' marietlca koprrva',Hn lioieniu uCegnareOimo soparo Ureluie holeslercl v nleku kuhanozetisbe spanien ir pri teiavah pliudi Ploti boledinam zmeilano, 'sie1o freO irenkutlco ponesamo z 'aneno moko in topl0 vod0 ter p0lozlmo.na boredehesto. Lahko patudisamo zelisae To veljatudiza preganlanle celulrlF

;**

44

38. HMETJ Hlmulus l[!rl[s-n

HRASI39.
. nmEli
Hmelj se vzpenia po grmovju, mejah in drevesih. Uporab iamo slorzke. Nabirarno iih septembra,

ouenus lotur

lrn. lutnlatc

dub

I.

posuSirno

in

hranimo

Hrast je bolj nrznsko drevo, graden pa raste v visjlh legah. Hrasi

I I.

Sta dve vrsti: hrast in graden.

temnih

kozarcih, ki se dobro zapirajo. lma

ze o aromatiaen, v vedjih kolidinah kar omamen duh. Okus je zelo grenak in t(pek. Mlade brsle nabiramo marca in aTta za solato, cyete julija in avgusta, storze pa v jeseni. Cal zaradi svojih grenein krepi | I I ielodec in zbuja tek. Cai pijemo hladen kaksno uro pred glavniml obrokl. l\ilodno vpliva na izlodanje

j je doioe. dolge. Nalbo Naiboi ie ua nkovito /uble lubje nladih vej h paganjkov. pa( Nabiamo jih p/odoye, aasih, plodave, llh v vseh letnih dasih,
zdravilna snov. Notranie: Cal. Pri vnetlih dre. |

irna kratke lislne peclje, gfaden pa

ielod, pa septembfa in oktobra. Cresovina v lubju ie najpomembneisa

se6a in odvaja nakopiceno vodo, Tako zdravino vpliva na plotin in

rcumo. Sok sveiih /lsloy zeio lajsa zapdle ln pospesuie iztleblianie in

in ieloddne sluznice ter alevesnega kataria. Odsvetujemo pa ga priiivdnih teiavah dre. vesia. Lahno zapira, zato zdfavidrisko. Ze o ga priporodajo pri dleves.

II

| . vesne

nih in ieloddnih 6irih, ker ustavlia kruavitve iz ielodca in drevesii.

z sobami in nilioiinom. lEi4 lIEl rT vsaKr zastrupttv/ z gobaml u[!I

izloianie seia. Cal

pomirjevalno

vpliva na zivdevje; telesni in iivcni

Caj hrastovega lubja veze strupe in lakole odisti. Piiemo 0a 0rizastluDi-

nemir popust, pospeseni utlip

srca se uredi, deplesija se po eze. Povecala oe avrost srca se Lravna. eai vraaa in omogoda normalen spanec. Pijemo ga pol ure pred pocitkom. Dodajamo mu lahko Se baldriian, glo9, omelo. Prav tako se po njem unese spolna prerazdraienosl, Caj ureja menslruaciio, pornirja boleiine v maternici in blazi teiave mene. Zabasana (zastoina) lelra zdrav mo spomladl s so ato iz hmeljevih poganjkov.

iakoj k zdravnikul Zdravljenje z zelisdije zdravnikovim ukrepom le v pomod. daj veTe l"d: kem'dne strupe, k j dob vano vsak oan s hrano, in sv nec. oa " vd;,"avamo. N,J1o e. da ra ia veekrar p eno v teh. s kemijo prepojenih das:,r. Na 1 liter vode Oano veriko 2lico -bja. kuhamo 5- tO minLi. pijemb ga z m'ehom. br-oz sladkorja. Pijemo ga ruoi, a(o inaro "nacka., ee nas pidika6a ati kakSen insekl. l\4nogi so se z njim resili. ko so ine i krvav izmeiek a cero bruhafi kri in notranie kryaveli. Otekle noge zdtaui dajna nesanicev enah h del h iz -bja. pelina in njrvshe preslice. To mesan co popar:mo s skodelico kropa in jo piiemo oo Zicah. Zunanje kopeI ,a zawelki. Sede2ne koDeli p,iporoaaio p. izpadih danke in tudi tistule danke se z n,irn oozdraviio. Zooer premoeno zapiranie dodamo tubJe krn ke. pa zlatiiili n tistulah se obnesejo k/istl4/ iz enakih deiov lubja, kamilicjn Zajblja. Zavretek lubia zdtavi oremn0ge bolelli: lane, o-gnojke. iire. tvore. Zooer potenie nog priporo_ calo Kope4 nog vsak 0a't. Seveda le lreba -goloviti vzrok le nadloae. Kopeli pomagalo tudi ozeblim nogam. Pri laiiih zlomih a Saio bo ei -e ,bkladii z znletega lubjat lo daro na zlonljeno mesto v vred,(i ie vlazleoa in too eoa. Zaradi areslovine v tubju se kope. obneseio pri ekcemih in d;uoih k;in"ih

46

rT

boleznih. Tudi pji luskavici pomagajo daj iz lubia, kopeli in izmivanie z niegovim zawelkom. Zelodova kava utaunava delovanie Sditnice, prav tako tudi aaj in obkladki iz lubja, Kavo pripravimo takor zrel Zelod olupimo, zrezemo na velikost kavnih zrn, dobro posusimo pri zmerni toploti in spravimo v dobro zaprto steklenico. Kolikor zrn potrebujemo, jih praZimo, da postanejo temno rjava, jih grobo zmeljemo in krhamo kot pravo kavo kaksnih 10 minut. Potem odcedimo, dodamo sladkor, dolijemo mleko in popijemo 1-2 skodelici na dan ali pa vsak drugi dan, ee je bolezen napredovala.

nanbanega oz. nastrganega hrena, Hren: l0 rezin hrena namakamo v vin_ skem kisu.in ga razreddimo. z njim odpravliamo sonCne pege, jelme lis6 in mozofiavico. Hrenovo vino..50 g hrena nastrgamo v.lite-r b;leqa vina in namakamo 10 dni: zjutraj na teiie in zveder vzamemo po eno oshinko titra zoper relodCne 6ire.

rstAl{DsKt USAJ 4t.

40. HREI{
cochlsdrla amodcla

Cou{lla

lsl{t

loa

- itr.

tstandstrl llsal

-h

. hron
Zdravilne so korenne, kop iemo iih od septembra do lebruaria (v mesecih. katerih imenase kondaio na r), za druge mesece pa jih hranimo v temni kleli v zasipnici ali vlaznem

Ne raste samo na lslandjii, tam I | . so pad prvizadeliz

niim zdraviti.

|.

Desku. Vsebuie obilo vitamina C. Zadnje dase postaja zanimiv zaradi snovi z antibioticnimi udinki. Hren blago vpliva na pliuca. |

Najdemo 9a skoraj po vsej severni polobli, bolj v gorah, pa tudi v nizinah, po gozdovih, travnatih pobodiih in celo na drevesih. Nabiramo ga od maja do septembra, in sicer ob zelo suhem vremenu, susimo na sendnem in zradnem in hranimo v dobro
zaprtih posodah. modno sredstvo, zato bi premodni odmerki ln predolga raba drazili drevesie in ielodec ter motili delovanje ieter. Pri bolnih ledvicah ga ne smemo uzivati. Zaradivitamina Bj2 je naiudin|

,w

@Je

I|

| . V ta namen oa mesamo

z medom, da se sluz ra;redei, katal poneha, pozdraviio se astmaliane

bolezni, celo ietitnikaSeli se pole-

|@

2e, ker oosoeSuie izlodanie sluzi. upbraotjajmo ga zmerno,

da ne nastane modna driska ali se oonoii hudo ne ootimo. Poveduie uzivalnio izlodanie seda.
ga zmerno, sicer lahko zadno krvaveti

I|

| . koviteise zdravito

za slabo-

krvnost. PoZivlja in krepi izerpano telo po hudih boleznih, vetiki izgubi

ledvice. lvlanjse koli6ine popolnoma

zadostuieio, Naribanemu hren!

dodamo malo vinskega kisa, osladimo pa ga z grozdnim sladkorjem. Na dan iemliemo 3-4 ilice. Kmalu bo see bister in brez boiezenskih snovi. Narba,

'hrci

dano na tilnik zoper glavobol, na lice pa zoper zobobol.

Obkladek naj bo kratkotrajen (20 sekund), sicer lahko nastanejo na kozi opekline. Zaradi vitamina C je hren izvrstno zdravilo zoper skobul, tj. ustno gnilobo, predvsem zaradivnelih dlesni. Hren naj uzivajo sladkorniki, enako tudi levmatiki in ljudie, ki so nagnieni k prolinu. Pri neredni menstruaciii je treba popiti % litra rdedega vina, v katerem smo skuhali 2 6ajni zlitki 48

|@

re xe. Ukrepimo ga z dodalkom lapuha, Obnese se pri vseh bolez_ nih elevesia in telodca: zdfavidrisko in zaprtie. odpravria irebavno mot nie, ieloddni katal in vsa huda vnetia v tr;buhu. Urav'nava ieloddno klElino, premoeno ni:a. kadar je je premalo, pa visa, Odlidno oomaoa ori slabolovnosti, kerpospesuje razmnozevanje rdedih.n betih krvniEkvpivdm sorazmerju. Pod zdravnikovim nadzorstvom se znatno izbolisa stani; slad. korne bolozni. lma tudi antlbtotidno lastnos , udinkuie nam'red oodirbno kot penicjlin. Zdravi mudne afle v usflh. popijemo po O sk;detice nd Oan, gotnik s klonicnim bronhillsom najzjutraj popije daiiisaia in tapuha. napad bo botj
oacr,ov

krvi ob nezgodi ali pri operaciji, po Crevesnih in ,eloddnih botoznih. Zdravi zlasti dihala in vse bolezni prehladoy: bronhialni katar. pliudne bolezni, kasetj. tudioslovskt, nao_ nlenost k prehradom, vnaqe mandelinov. Calprepreduje razvoj baKerii, zlaati

'ffi

49

znosen in izkasljevanje olaj$ano. Zaradi boliseba okusa dodajamo daju mleko, lahko tudi med.

JE6ME]I 43.
llordoum disflchm

- trn

locam drorrednl

42. JAI{EZ
P||nDhclla anislm

- in. slrul

onalz

Je enoletna rastlina z gladklm, okrogllm, progaslim sleblom. Veliki kobuli so zlato r!meni, listi
nitasti, plodovl rebrasti in nekoliko
sploSdeni. DiSi aromaliino in diSavno.

I I.

Pri nas sejejo ozimni in iari iedmen. Oba sta enako vredna. pri jeamenu so plodovi zrasli s plevami, ki imajo dolge rese. coje ga mnoqo sort po vsei Evrop dalei na sever. Niegovo zrnle je zdravilno, ko ie zrelo. V glavnem sluZi za prehrano iudi in Zivali, ima pa tudi vrsto zdraviinih uainkov.

I.

Zdravilne so korenine, kopliemo ilh marca in aprila. Plodove nabiamo v jeseni, zei pa lahko vse poletje. SuSimo ga v senci. Previdnibodimo,

da ga ne zameniarno s strupenimi kobulnlcami: dobro si ga oglejmol

(Strupene kobuLnicer misjak, sienidjak, lropelika.)

dovoli mleka. Jegprerl postane

pomaga dojedim materam, da imaio

do

Nolranje: jeimenova noka, prepraiena in na mleku skuhana v juho, !stavlja dlisko. Je6menova moka, skuhana na mleku,

ff II.

Caj z ianeza je odlidno sredstvo zoper aslmo in oslovski kageli. lzvrstno pomaga pri kalarju dihal, podpira izka$lievanie. L4ajh-

ll

||.

daljsem klhanju sluzasi in ie s siuzom pomembna prehrana ielodi. nih bolnikov. V pivovarnah priprav-

ielodine bolnike in

ljajo iz neoluSdenega jeamena s/ad, ki rma veliko hranilno vrednost za

ne kolidine kreoiio ielodec in ilevesie, pospesuiejo izlodanie sokov, pri bronhilisu pa spodbujajo sluznico za izlodanje sluzi. Pri revmi
ga dodaimo drugim vtiraloml Plodove dajemo v odvajalne daje, ker zelo pogreie celotno drobovje. Zato je dobro pridejati 5e kumino in sladkijanez. (Vdasih so temu Saljivo rekli ,poprdinec(.) Janez spada med Stiri odvajala: ianez,

Zunanje": Kneipp ptipotoea

belu!, petersilj in zelena. Deluie proti napenianiu, krCem, vleliu, vetrovom. Dodajmo 5e kuminol JaneZevo olje: pomaga zoper napenianje, zdravi katar, lajsa boledine v gdu pri hfipavosli, ae ga curnemo v vodo za grgranje. Vino, zavreto z janeZen, zdtavi razne bolezni ledvic in mehulia, laisa bolece mokrenje, pospe6uje menstruaciio. Ugodno deluje naielra in vranico. Bolj kot jane: sta udinkovita kumlna in komardek, janez pa ju moano
prekasa po okusu. Naibolie je narediti iz njihovih zdrobljenih plodov mesanico 1 :1 :1. Janez kol zaiimba ugodno vpliva na prebavo, prepreduje vetrove. Uporabljamo ga pri peki upognjencev. Dodaiamo ga v kruSno testo, kislemu zeliu in solatam. lz zdroblienega semena, namodenega v Zganju, dobimo za mnogovrstno uporabo Wijelno janezevo Zganje. 50

Jecmenove otrobe in moko zavremo s k som in mas,om in tople oolaoamo na izpahniene in bolede ude. Jedmerovo moko. zaureto s t som, ooiaiiio t<o'i obkladke na obotele sktepe pri sktepni revmi, putifi ati protiriu. JeiilLnJva voda: pcmenovoztnje kuhamo tako do,go, da zrna popokaio. Vodo odcedi_ rno rn z nJo 9rgram0, kadar imamo obolelo gllo aJ. smo hlipavi. TLdi um:vamo hrapave'n lazpokane roke. Lahko pa lb vodo osladim;, dodamo ;mono a, Jaootcnr t( s ter jo p,jemo pl katalju mehuria. griii in hripavosti.

ieinenove noke in mleka na vnele aire. Toper obktadek z jesprenja hitfeje pozdravi un"te ol"itin".

prebolevnike. woie obkladke iz

1
44. JESEII
Fr6rln$ 0rc6lsl0r

JEilGMK 45.
- ilv, lll8ll
la30n Jesen je do 40 m visoko, lepo I | . drevo. Plodovi so krilati. ZdravilJe trajnica s korenino, ki se plaI | . zi. Cvelni grozdi imajo bledo

Uolonlc8

olllclnillr-h

. raz0otl

deli: ilsle nabiramo od maja do julija. Tedaj nabiramo in olupimo tudi lubje z nladlh ve)ic in vej. Plodove
ni

modre cvetove, Cvete od maia do

avgusta. Uspeva bolj na suhih rastis-

nabiramo septembra
SuSimo jih

in

oktobra.
pri

dih, zlasti na pozganih posekah in blizini oglarskih kop. Nabiramo

v senci ali kveijemu

40'c.

Cai iz ,stov blago odvaia. zdravi revmo in vodenico. pomaga proli prolinu, pospesuie izloeanle sela. Piti pa ga ie treba zasloiu v

ll I l.

rast ne, kadar cveto, a brez korenin. Susimo v senci. Sele dobro posuieno rastlino drobno zrezemo in soravimo. lma veliko zdravilnih snovi.

vsaj 14 dni, Caj iz plodov hvaliio p(\

lai$a kaSelj, uporabljamo ga

Caj zdravi predvsem dlhala. ll plluca, I I . Krepi prsi in slabotna

za

v mehuriu in zlatenici,

nih

h, vodenici, ledvicboleznih, pesku, kamnih

iel

potenie, Zdraviietiko in sedila, disti ledvlce in mehur, jelta, yranlco in

Jesonovo listie dodaiamo dainim mesanicam za Ci5Eenie krvi. Jesenovo lubie je

nadomestek za kinin, zdravi vlodico, odpravlja gjlste in velja za krepilo - ionikum, Caj pripravimo takolel 1-2 daini zlidki narezanih listov poparimo s skodelico kropa, po 3 minutah odcedimo in popiiemo po poZirkih nadan 2-3 skodelice neslaienegaiaia Eno dajno Zliiko lubja kratko zawemo v ya litra vode, po 3 minutah precedimo,
piiemo po pozirkih neslajen dai, lahko do 3 skodelice na dan. Jes6novih daiev na splosno ne sladimo. Za bolisi okus pa jim dodamo malenkost majarona ali DOOTOVe mete.

kri; tako krepi notranjost in laisa razne tazave. Pomaga pri tezavah ielodca in prebavll ter drevesla. Kneipp ga priporoda zoper prolin.in

revmo. Uainkovit je pri zdravljenju

ekcomov in drugih kornih boleznl, posebno tistih z nad-leinim srbeniem, saj disti krl, to je osnovni pogoj za
0dpravo srbenia. Jetidnik uspesno mesamo z raznim: odpravo raznimi druoimi druqimi zetisti, zelisii. lak-o tak-o ilor. za prsi: jetienik 2 dela. ludnik 1, p iudni( 1, trpotec 1 del.tai za ietra: ietidnik ietrq: jetidnik 2.de1a, 2 dela. diseaa deta, diseda peria oerta l 1 del, del pljudnik oliuanik 1 del, del regratova ra.'relov, k^.anina I .lal korenina 1 del. aii Caj ?^^af zoper zoper ekceme in koine bolezni ter slalostno stbenie: jetidnik 2 dela, b6zeg 1, divja madeha 1, orehovi listi 1 del. Pri bolezni grla daj grgramo. pri vaeh
naStetih boleznih si lahko pomagamo tako, da potaQano

sv6|jetiCniknabolna

mesta.

52

46. KAMITIGA
fiarhirla
Ghrmomilla

gnoinih lanah in ranah, ki se tezko

svezo rastl no.

Kamilice tudi temeljito razkrZujejo. Uporabliamo jih kot obkladke ali kopeli pri ce iio. Na rane daiemo tudi zmddkano

- lm

|tamlllsa

med Zitom, gojimo jo pa tudi na vrtu. Nikar ji ne gnoiimo z umetnim gnojem! Cvete od junija do avgusta, cvetni kosek je votel. Za daje nabiramo

mi cvetki. Raste po njivah,

|.

Je eno etna, 20-50 cm visoka

rastina z drobnimi, belorumeni-

KolMEz 47.
I
|.
Ko|mez

je

prastaro zdravilno

samo cvetne koSke, za kopeli pa

celo rastlino. Nabiali io smemo le ob suhem, sonbnem vremenu. SuSlmo hltro senci in hranimo na zelo suhem mestu, da se ne navlaZi.oim manj se je doukaimo, da ne izgubi arome ln z njo zdravilne vrednosii! Za eajio le popatlno. Ne smemo ga piti zelo vroeega, kot delamo pri lipovem daju. Kamilica je za vse mogode

zelisie, Slari Kitajciso ga imeno-

vali podaljsevalec :ivlienja. Velja za

najboli$e Zelodano zdravilo. Je 60 do 120 cm visoka modvirska trainica. ki raste ob rekah. mlakah, stoiedih vodah. Nabiramo vodoravno razrasieno koreniko, ki zelo disi, in sicer zgodaj spomladi, preden se poka:ejo listi, in pozno ieseni. Skrbno io odistimo, razrezemo in v senci, na oreoihu posusimo. Kolmez uporabijamo pred| I I vsem pri ieloddnih teiavah:

bolezni in nadloge, za notranjo in zunanjo uporabo, za aa)e, kopeli,

obkladke, sopare in iznivanja. z eno besedoi je neprecenljiv Stvarnikov dar. Kamilica vseb!je azulen, eteribno olje, ki pomiria.
De uje prot boleiinam. vnetiem, nespe6nosti. nervozi, slabi plebavi, koinim boleznim. Je v prv vrsli zdravio za Zenske, zasti za klde vseh vrsl. Najvedkrat uporabljamo tople obkadke proti boleeinam. Kamilica pregania kamne, lrganie v udih, zlalenico, lesnobo v prsih, menslruaciiske leiave, gliste. Pest cvetja namakamo 12 ur v 1 litru belega vina na soncu in pijemo po poiirkih. Sluz se hitro razpusti in lzlodi iz pliud ali ielodca, de kamilce zdrobimo, zmesamo z medom in daljsi ias uzivamo zjulraj in zveder 1 dajno Z ldko te mesanice. Za vtiranje pri bulah, oteklinah, zmelkaninah, plotinu in revmiodlidno pomaga kamiliino olje. NekajWgl6i kamilic narnakamo 10 dniv 1 ilr! olivnega olja na soncu, precedimo v stekle-

| |,

nice. Prizadeia mesta vsak dan 3-5x natiramo s tem oliem. Kadar nam izdereio zobe ali imamo vnelo grlo, grgramo z zavrelkom kamilic. Boledina kmalu poneha, rana se oaistl in zaceli. Kamilidne kopeli pomagajo pri boleainah v usesih, o6eh, glavobolu, sinusih, glanulomih in bronhitisu. Kopeli naj trajajo pribl. 2G-30 min, Caj hitro pomiri ieloddne leiave 2e po kraisem rednem Ditiu, Ce ie sluznica vneta ali celo 6i1 na ielodcu. Dodamo nu poprovo melo in het,so. Pr: bruhanju ne p imo kamiranega aaja.

pomanikaniu teka, slabi plebavi, pri Yetlovih. Uredi iztok iol6a in pravilno izloaanje, Deluje pfoti povi. Sanl vrodini, pri bronhitisu. gripi, pliuinici. lzbolisa obtok krui. Preganja revmo in protin, vodenico ter pospesuje izlodanie seda. Pri pomanikanju ielodine kisline, btedieno. sti rn slaboklvnosti kuhamo iall Kadilci se lahko oovadijo kaienia. de iveeijo posu-seno kotent4o, sai jih sili na bruhanje. Za krepitev spomina ie ko,me_ zev cal. I ega lahl(o uporabimo Se pr univanju glave zakrepilev lasiiea. pri stalno mrzlih lokah in nogah si napravimo tople kolmezeve koper: Enako pri ozebfinah, nespednosti, iiydni stabosti in ienskih boteznih. KotmeZdva pi?ia pomaga moskim or: oslabelosli spolne mobi. V 1 iler jabolenika razreZemo 20 g ko mezeve koren:ke za nexa; dni. 10 dni zapored spiiemo Z litra pijade po poZirkih. KolmeZevo tistie pleiene mries. pri driski ne uporablialmo kolmeza.

. kalariu, oslabelosti

ielodca,

@ffi

54

48. I(|IMARGEK AIi KI|PBC

Foollculum

BEI.A MRTUA K(|PRIUA 49.

Liimlm

ulo{ro - hn. lomo]of

al[m-h

, kofllya m ra

|.

lz modne repasle korenine pogania do 2 m visoko, veinato steblo

I Je do 60 cm visoka trainica l. s oodobnimi lsti kot oei(oda

kopriva in belo rumenimi cvetovi ob

s tankimi oernatimi listi. Koorc raste po pustih, kamnitih pobodjih juzne Primorske, gojimo ga patudi po vrtovih, predvsem zaradi korcnine, s4ie izvrstna v prehrani. Uporabljamo ga ludi kol zaeinbo, ket zbuia tek. Cvete rumeno v iuliju in avgustu, plodove Dobiramo v septembru in oktobru, mlade liste vse leto. Komardkovi plodovi vsebujejo |

steblu. Raste ob poteh, posekah, grmoviu, kraj gozdov, tudi v hribih.

Cvete od aprila do julija. Uporabna je cvetoia rastlina, in sicer za mnoge bolezni, dal Eisti krl, ureJa meseanl |

| l.

ciklus in delovanie znoinic.

jeten duh, Kdor ie podvtzen nape-

| |,.

lzvrstno deluie prj vnetiu ledvic in

drugih boleznih sedil, pri vnetiu

ele enoolje,kidaje jedem pri-

dlhal, pri Yranidnih boleznlh

in

njaniu, naj seme zmelie in ga dodaja

iedem. Pospe6uje lzlodanle ere-

Yesnih plinov in seda, ureia plebavo in blaiikfe. Prepreduie nezdrava dlevesna vnelja, ket zavia nzmnozevanje bakterii, deluie antiseptidno. Cal tldno. Caj uspesno uspegno preganja Pre' Pre. hladne, ledvidne in dteve8ne boleznl, Dodaimo mu 5e malo mleka. Komareek ie eno najboiisih sredstev za oslabele, malok ne Zene, zlasti dojede, ker mnoii mleko. Na oslabele oel dajemo topJe obkladke iz komardkovega aaja, 6ez pa Se suho krpo, da se ne ohlade. Se bolie ie, drzati zaprte oai nad komaftkovo zavrelico. Pokriiemo se z brisaeo ali riuho. To delamo 20 minut zveter, preden gremo v posteljo. Komardekje uspe6en protistrup prizastruP'

zastatanem kaslju, Tudi pri slabl prebavi se spomnimo na to zel, enako pri molniah prebavil. Pri sla. bokrvnosti, raznih izpusraiih, hemoloidih ie dobrodosla kot dai. Pijemo ga 1x ali 2x na dan po 1 daso, Deluje tudi proti griii, zuna. njim in notranjim krvavilvam, topi seCne kamne, Pri llganiu v uSesih si natedimo soparc. Ob4adki kuhanih listov in cvetov pomagajo prioteklinah, opeklinah, gnoinih tvo h, Cvetove posugimo, zme jemo v prah in iem jemo vsak dan 2-3 nozeve konice med

Pri h pavosti in vneliu grla grgramo s eajem. Na vnete dolke dobro d6 kuhana in zmedkana korenina kot topla ob'oga za nekaj ur.

kosilom. Tako si Eislimo kri. Lahko pa cyeloye nanodimo v alkohol, po 10-1|s kapljic na sladkorju ali vodi pomaga za razne nastete legobe. Kapljice pred spanjem nam omogoeijo, da mirno spimo.

lleniuz jodom. Ustavi bruhanie in kolcanie.

56i

j
!

57

50. uEUt(A t(oPRruA

UUca dlolc|

hn,

to n
I I.
Raste povsod. kjer ie zemtja bogala z dusikom, zlasti ob

t(oRDABEl{E0ilfiA
Gnl0rs

5t.

irlcdlctE -

ln

ltalrnl Glo[,

lltdhr

I
I

hisah, hlevih, grobliah. Nabiramo yse zellsde od zgodnie pomladido pozne leseni. Je zelo bogata z minerali, zla_ stiZelezom, vsebuje vitamin C, A, K. sveze rastline iztiskamo sok. kuhamo Spinaao, iuhe in aaie.

Je do 60 cm visoka enoletnica,
oodobna osatu, Rasle oo kamni-

lz
|

| Ker ima zetezo, orisDeva ll. k obnavliantu rdeaih krv;iak.

I |
I

I ieW._ |
l::>- t a/.F I I -*<=\ r-*",.*,. *-., ?.r,$ |
v

tF, I. I ",

Tako oskrbuje teto s kisikom in varupr.* slabokvnostjo. Uoinkuje LS

lih predelih obalnih podrodij. Listi so dlakavi in lepljivi. Cvete od iuniia do avgusla, koski so rumeni. Zoriavgusta-seplembra, plodove ima podolgovate. Gojiio jo po vrtovih. Viasih ie kar nadlezen plevel. Nabiramo cyetodo zel btez korcnine. Je grenka zdravilna ras ina, |

II

uporabljamo

jo

notranje. Dobra je predvsem

zunanje in priietr.

nih in ioldnih boleznih. orebavnlh

molniah, napenlsniu, zaprtiu,

nim otrokom, rekonvatescentom, pomiria lydi rahitidnim otrokom. zrvce. tzredna je la dihala. Zalo ie uurid t/, glrpah In TBC, oa se pliu.

#$nf,*1ild;i.',1{{,tr

vrodinskih boleznih. lenem Ere.

vesiu. eist in izboliSuie kri, zalo je
priporodljivo piti ial pri motnjah zaradi

slabe sestave krvi, slabokrvnosti.

Tudi na pliuCa in srce deluje ugodno, zato se spomnimo na to zel Dri

spodbuja cetidno presnovo, se obnese pri

prot plehradom Tudi pri prebavnrh m:ahf;[oj-f,$if;.xl??l bu_ani stinavki, pr iot6nih. vranjdnih. ieOAenif, Uoieznir,'"-. "1tj3,,?,ll pozabimo na kopivni .jgtllh, i4. prj clevesni perforacUi i" r"p^;j .i ri*"ii'#li.ii,. Proli,,ustnim intekctiam, aftam, vn;qu dlas;i,' ;;;ru;

otraui rriusra"niJv.

;nd;i;d#;

viiii jin

plludnicah, kasliu, katrriu, pliudni ptiudni in sr6ni astmi, pri srcni slabosti, pri motnjah v zvezi z ielodcem in dreve3. iem. Uporabna ie pri nespecnos in pri molniah v zvezi z iivci. ,Je odlidno zdravilo proti vlodini, usteylia kryayitve, preganta gliste. Kot zdravilo za hemoloide priporoeajo sedeZne kopeli. Zelilie posuSimo in zdrobimo v prar, posipano ga po ranah, da se hitreje zaceliio. celo pri rakavih ranih se
stanje precel izboljsa. Organizem se tudi krepda, de zelisde uZivamo kot eai:

iijji^ kopano

ugi: 1kg kopriv na jO I vode; to poGm se razreOeimo. .le

f 'J,g? fiIff li r1111ff3tr""1f ii,,::l i:]:i f i:f;"..:xtit kopivnivodi. S kopr,vamr, namodenimi v vodi. Skropimo r;sflinske

iuJijo;;;;;;ji;.

L.lqjno Zlidko zrezane zeli na skodeticivode (vroa pretiv) 2-3x dnevno. ee pretiravamo, lahko izzove brunanie. io lastnost izkoristimffi

zastruplioniu s hrano, da izpraznimo zetodec.

58

.T

52. l(0REllJE
lltuc$ cadlt -

t(0RUzA 53.
fla
Koreniek znanavrtna rastlina, potrebna v zdravi neobhodno 'e prehrani. Je odliden izvor energije Uzivamo su/ovo in kuhano. vseb\Jie skorai vse vitamine in mnogo mine-

z{a m{ts

- nr, [!kr]rE

I.

I l.

Koruza je kultuvirana, 2 in ved metrov visoka rastlina. Raste

ralov, Zelo ie uporaben

tudiv zdravil-

stvu.

vodo. Preoreiuie nastanek ledvi6' nih kamnov. Korenje Prepredule

| | Revmatiki naj vsak dan Pileio I l. sok, ker disti kti in iene na

preleino v toplih predelih sveta in je nepogresljiva v prehrani. Cvete od junija do avgusta, Poleg modne prehrane nam nudi tudi zdravilnost. To so koruzni /askl ki pa moraio biti zares pravjlno posuseni, sicer hitro izgubijo uainkovitost. Pore:emo jih Ze pred oprasitvijo. Hitro jih moramo

gnltle

posu$ili

ileveslu,

senci ali previdno

pri

odveeno

potrebno pri zdravljenju ocesnih mlen. Ker krepi oslfino vida, najga u:ivaio listi, ki veliko voziio ponoai, Otroci so boli odporni proti glislam, plehladom, rahilisu, vneliu uses,

ielodeno

nevtralizira kislino. Nuino ie

umetnLtoploti.

II

teh laskov lspesno zdravi | . Caj bolezni mehuria in ledvlc ter

vodenico. tooiledvi6ne kamne, Ce se nam zminiSa izlodanle se6a, piiemo daj iz teh laskov. Zaradi srdnih boleznise nabiralekodina v tkivu

ie

iim vsakdan postretemo s sveZim

korendkom, Tudi sladkorni bolnikl si lahko brez skrbi postrezeio s tem,

- edeml. Pomagamo

Sok pomaga Se pri zapeki, ielmih, plludnih ln ledviEnih boleznih. Proti ddsii uziriamo (unan6 korenie, V korenju so odkrili snov dokarin, ki.siri krunetile in nastakovaruie pr6d adetiosklelozo. Ker mnozirdede krvnidke' nas varuie pred slabokivnostio, poveeuie telesno odpornost. ukiuie k$li. Kdiaiti obktadkiso dobrl za ekceme. opekline' lvore. pri luskaYici. Korcndkova juhaje odll6na protidliski dol6ndkov. Nekai dasaje lreba opustiti mieko, Mediem l;hko dojendke in male otroke hranimo s pirejem iz v kosih kuhaneqa kromp'ria ;n korenia. Posolimo 'e malo Lahko dodamo nekoliko maiaron-a, peterti'i, dob'o m.sel, materino dLsico ali lovorov list' da se izognemo enoibirosli dietne hra're in pospesimo zdravljenje Korerje odstraniLie strupe z telesa. lz korenjevega zelenia kL hamo Cal za izpilanie ust ori atlah Korbnievo sene\e l|-di d'Lretik, sai :ene na vodo

si s tem aaiem: preganjatudi levmo in ptotin. Kadar je telo zastrupljeno s kuinimi boleznimi (oipice, Skrlalinka, angina,lifus. . . ), kuhajmo ta daj. Priporodljivjeiudi pri rahlllcu. Poizkusimo ga tudi pri moCenlu poslelle starih ljudi in otrok. Pri bolezni sldne miSice mesamo laske z regratom in meto. Kitajslji recept za dobro odvaianle seCa ie, da laske mesajo s liZolovimi luseinami. Cal lz koluznih laskov: aEno 2li6ko laskov prelijemo s skodelico vrode (ne vrele) vode. Nekaj minut nai stoii. Vsake 2-3 ure popiiemo 1 veliko Zlico tezdan. Nerafininno koruzno olie ima dragoceno terapevtidno vrednost, Koruzna noka niza krvni tlak: 1 Zlico namoeimo dez nod v kozarcu vode, zjutraj spijemo.

60

54. 0luJr K0srAl{J

Acsculls hln[0ce$anun

tffiHutfi
Rhanms lrdngda
Je do 4 m visok grm s lemnim, gladkim lubiem, posut z belimi pikami, ima neprijeten vonj. Listi so

55.
arlna

- in. lc$cn dl ll
Je do 30 m visoko, kosato dre| . vo, rasle po parkih, ob cestah in oozdovih. Cvete maia, beli in roznaii ivetovi so grozdast6 oblike. Plod ie bodidast; ko se odpre, pade ven rjava, svetleba se glavica z belo ljso. Nabiramo ilsle, cvetove, skorio in p/odove. Plodove 5e sveZe oluPimo, zmeliemo, posuSimo na pedi in zdrobimo v prah. Hranimo ga v temnem
prostoru.

- in,

I.

ii

jajiasti, goli, spodaj dlakavi,

na

kratkih

pecljlh. Cvetovi so bledo zeleni ali rumenkasti v lislnih pazduhah. Plodovi so za grah debele kosdibaste jagode, ki so najprej zelene, nato rdede in kondno modro drne. Cvete
maja in junija. Raste po vlaznih, send-

w\

|| | | . oiilie. V
:ilah.

Je eno naiboljsih zdravi za

plodovih

escln, ki stori, da

ki

bolie

kloii

ie

Naoenia stene

iilodvodnic

snov Po
in

nih gozdovih, ob polokih, pasnikih, ribnikih, mejah. Nabiramo /uble; to vpliva na iivdevie debelega 61e.
vesJa, Odvata, ne da bi razdraZ I dre|

tako pomaga, da kri krepkeje priieka v srce. Kostaniev prah iem jemo Pri

razsirienih venah, odprtih ranah

zaradi podenih

anginah, katariih vseh vlst,

iil,

zmedkaninah,
PrL

vesno sluznico. Tudi iold se boli lzioda, de piiemo ta cal, in obenem preganla gliste. Toda Lubie mora prej 1 leto lezati posuseno, da

| L

l@

krvnih strdkih, trombollebitisu,

se razstrupl, sicer bi nam bilo slabo in bi bruhali. Za nosede in dojede

matere ni priporodljiva. Po tretjem letu zgublja zdravilno mod. Uporaba: 1 veliko
Z ico Z c0 lubja na liter vode ali 1 kavno Zliako Zlidko na veajo vedio skodelico prevremo in pred soanien popijerno nekai 7lc. 0rugo aez dan po obrokih. Lahko tudi samo 'ramod'mo za | 2 ur. Podobno de,Lle sorodna CISTILNA dtsttLnn KRHLIKA RRHLlrn (Rhamnus lnnamnus cathartica). cathiirtica). Zdravilo ima to prednost, da se ga telo ne navadi in ie vedno

prebavnih motniah. ozeblinah. ledvenem useku zlomu protinu in kapi

V ooslev oade ludi pri koiniTBC. V zadetku boreTni jemljeno trikrat dnevno ndZevo kbnico med iedio. Ko se stanje zboljsa, pa dvakrat ali samo enkrat vr ali preutluienih glasilkah s prstom nanesmo dnevno, dnevno, Pri angini, vnetiu g,oboko v grlo. Pazite, da ne pride v sapn kl To slorimo veakrat prah iimboli iimboti globoko dnevno, dokler ni v redu. oo ure ne uzivajmo druge hranel t'al z sKolp dnevno, drevesa in plodov uporabliamo pri notraniih krvavitvah, belem loku, kro' Cvetje namopovedani plostati, vneliu in razsi4enih venah cvetje dliski, povedini nidni driski, dimo v Zganjd in pustimo 3 tedne na soncu ali pri Stedilniku finktuto uporab' liamo za-iivdne boleiine in revmo za naliranje. Liste 'l 7'ezane p odove prolinu ozeblinah, pri levmi, plotinu, ozeblinah vliiemo vodo \ kadin se nanakano prilevmi, ikLhamo, viiemo ikuhamo,

udinkovito. Sodobna larmacija pa Ze izdeluje pripravke iz krhlike in Se drugih sestavin.

ledvenem useku, povedani ploslati

62

63

56. KR(|MPIR
Soldn[m ubol0sun

KRU0M0G]||GA I
Dobilismo ga iz Amerike in sine moremo ved zamislili prehrane

ali SlUlRlfLJl0lfi 57.

roio
alum

- h]r, lnrnDll
|.

G0rinlun

- [1r. zdnr|G,

lgllca

brez njega. Uzitni so gonolji,izkopavamo iih od iunija do pozne jeseni, Ne smemo jlh pustiti na sveilobi, ker pozelenijo strup solanin, ki je Skodljiv za prebavila in vid. Vsebuie

ob zidoviu, plotovih. Je trainica, do 40 cm visoka, modno razvejana,

I l.

Raste po vlainih, sendnih krajih,

dlakasta. lma nepriieten duh po kozlu ali stenicah. Nabiramo vso

nstlino, ko cvete, odiuniia do pozne ieseni. Cvetovi so drobni, zvezdasti,
roznordedi.

vitamine A, B, C, F. Naibolje ga ie kuhati v olupkih, Ier se tako najbolj

ohraniio vitamini. Ce ga kuhamo olupljenega, porabimo vodo za iuhe. Odpravlia zaprlie, ae napra|

I a,

| | Pri vnetiu grla grgramo s pre| | . livon. oorabimo ori ieloddnih in ^iamok drevesnih vnetiih, d skah novoroienakoY, boleeiiih, revmi in protinu, proli
nah v ielodcu, grlu, prsnih kalal.
kam. nom. Prav nam pride privnelju led. vic. Zelisde si ponodi prilepimo na
ledvice, poleg tega pa pijemo namodeno zeliSde. Privnetih

vimo celodnevno kronpijevo

dleto, Skuhanemu in zmeekanemu

dodajmo jabol6nega kisa. Pomaga pri

anginah, ako ga imamo kot

vrodo

oblogo oktog vratu prlblizno pet ur.

Zavijemo se Se z volnenim salom, da ostane toplo. Ponovimo drugi in tretji dan, Usta in gllo razkuzuiemo s slano vodo ali prahon diviega kostania, ki tudi zdravi, Z zmedkanim krompjriem zdravimo ozebline Pri glavobolu oblollmo Eelo z rezinaml surovega krompirja. /Valban, sur'ov je uporaben tudi

oieh, vnetiu

oblaznega iivca, otedenih dlesnih zeliE,e sbheno in ga polozimo

na bolede mesto. Zelisde navezemo oleklin pri ljudeh in Zivalih. Pozimi suho zelisde naiprej namoiimo v vodi, da ie mehko, nato pa navezemo na bolno mesto. Lahko pa poskusimo tudi z rcZenknvtom, ki je tudi pozimi zelen, ako ga gojimo v loncu. Je naiblizli
na

za lane, bule, tvore, zmedkanine, vnelia miaic in kosti, pri revmi in krompiriem. Ne vnellu TudioDekline oblagaio oblaoaio s hladnim naribanim krompirjem. vnetiu skleDov. sklepoy. Tudiopekline bronhitisu surovo krc.n-pi' akt bo mlnur1eri. mehunev. ne rane. Fri Pri plluinici oliudnici ari akutnem oo ievo kaso oblolimo okrog prsi. Enako de amo pri boledinah v spodniem .tat|| riev sok sok je ie odlidno odridno sredstvo pri or; vnetiu vneliu lelod6ne Presni (ro;o kromplrjev llebuha. Prpsni delu rrahuhe sok, 94 Ia4edd mo kronpiria, st;snemo sokr-g4leda sluznice ;n ulkusu. Naabamo 1-2 kro'npiria, U2i' U-Zivgj.poprterno. VeZe kislino. Veze tudi t',di sedno kistino. nJt"soe tesbe popijemo. *oo in na i toplo s topro vodo
mo re zares zrele plodove. Ko zadne kalhi, je lreba po'eg kali izrezati tudr oi, plre pretlae,er v p re ker je v niih soranin. Krorqpir kuhan v kosih skLpaj s korenjem, pretladen rden ielodec, in rihlo solien je dietna hrana pri prebavnih molniah (Pokva4en otrok, tudi prav maihnih. driske) odraslih in olrok,

sorodnik krvomoinice. Zdravimo tudi ko:ne nepliietnosli, kot so li$aii, slbei, ekcemi, razjede, rane, vnelja. Zel polozimo na bolni mehut dez
nod. Navodilo za namok: rastlino namakaimo I ur. Preden pijemo, pogrejmo. Na % litra vode damo 10-15 g ali eno Zlieko zelidea na skodelico. Pijemo iez dan po pozirkih. Ob neplodnosti v zakonu naj moz in Zena popijeta po pozirkih vsak dan skodelico iala. Uspeh se bo verietno kmalu pokazal.

EEffi E@

64

65

58. KUMI1IA Garum carl - [r, lumh

Cvete od maja do iuniia po travnikih, ob Dotokih, tudi v hribih. Beli cvetki so zdruzeniv kobule. Plodovi so zreli iuniia in iuliia, Rastlino porezemo, Preden Popolnoma dozori, io povezemo v snopiae in obesimo na prepih, da dozori. Vsa rastlina je disavna, uporabliamo p/od, in sicer za zadinbo in zdnvilo.

KURJA GREUGA 59.

Slolld a n0dla

h]Y. G l0yac, nlSlaHnl.

I l.

Raste kot plevel po njivah. Za zemlio ie korislen, ker io varuie Dred izsusitviio. Nabiramo i/btde in drobne cveke, in sicer vse poletie do septembra. Pospesuje celienie ran, I

I
I

I|. iaie.
in

zdravi gnoine

Kot ial je izborno zdravilo za

bule in izpui-

razkuzuie irevesie, sluznice ln koio. Zdravi ledvice, deluie proti ledvidnim in mehulnim kamnom.
Odpravlia motnie v ielodcu in lodilih. Neogibno potrebna ie Po Porodu tudi zaradi doielia, ker pospe-

| | Je diurelik. lzganja Yetrove, | | . pomirta kee, krepi ielodec,

zasluzena pliuia, ledvice, mehul

zlato iilo. Mehda sluz, dase dobro

izkaSliuiemo. lzboljSuie tudi prebavo. S dajem iistimovnele aliudaliene odi in zdravimo molno roieni.

co.

Suie mlednosl. Cisli zasluzena pliu6a. Spodbuia perileni krvni

oblok. posoesuie menstruaciio za

Lahko pa naptavimo obkladke z zeleno rastlino. l\,lalo io potoliemo in damo nazaorte odi. Kuriadrevca in kamilice, skuhane v olivnem olju, dajemo kot obkladek na trebuh otro-

kom pri krdih

slabolne otroke priporodaio

kurnr'-

pliucni zasluzenosti dodamo iaju

in naoetosti. Pri

novo kopelveektalna teden. Kumina krepivid in sluh. Pri odesnih in uiesnih kataiih natedimo kuninovo soparo.

5e tmotec in oreslico ter skuhamo na vinu. Tako je daj krepkejsi in uspesneisi. Zel, namotena v Zganju, sluZi kot natiranie pri levmi, protinu in zbadaniu, Nezne listke zell uporabliamo za solate, dodatke iuhan in prikuhan.

66

67

..-.,..,'-------.-1

O||. KUIII{A
Gfdor

ro fiea-i

IAI(OTA, PRAUA in PI.EZAJOGA 01.

. dmla
Gall0m r6rum

(!nral, Gfltm aladm lpl0zahCat -nn Iranlsfo crllrtc

iablani. Cvele maja in iuniia in ima velike, rdedkasto bele cvetove.

P/odovl so podobni iabolkom ali hruskam. So dlakavi, zlato rumeni. Zor! jo oktobra, dozoriio pa v kieti. lmaio prijeten voni, toda trpek okus, zato uzivamo samo kuhane. Surove krhlje vlagamo med zelje, kj ga pripravlamo za ktsante. Zdravilnost: zaradi obitja stuzi | || zelo uoorabno sredstvo v obiiki kompola pri vnetiu ielodca,

I l.

Kutina

je

nekoliko podobna

|.

Prava lakota raste po suhih travnikih, pasnikih, poteh, meiah in

junija do septembra. Rumeni, drobni cyetklmodno disijo po medu. Nabiramo p. Ko cvete.

nasipih. Pokondno. dlakasto steblo pozene do 60 cm visoko. Cvete od

|.

ie

drevesne sluznice, dihalnih poti

in pridriskah. Ce Dolozimo na krvakutine. krvavenfe preneha. Parne kopeli iz

vedo rano volndto luoino

kutinovih listov so dobrodeine ori

izpadli naternici. Kutinovo seme namakano v vodi, da se zoosti v s/uz; tega uporabtjamo pri pieleianinah, opeklinah, pri razpokani koii in prsnih bradavicah. Pri Cirih y uslni yollini lahko tudi grgramo.

slinavke. Ce se nam zapira yoda, posk!simo z lakoto. Pri oteklih bez. gavkah naredimo za nekajv obloge s precej toplim daiem, Poskusimo tudi prl koinem raku: sveze iziis-

Zdravilnosr: pomirja klee, Zene na yodo in pospesuie potenie. Dobro se izkaze prj iivtnih boleznih, boiiasti, neruozi. Cal iz Jakote skuhamo tudi pri plebav. nih molnlah, vnetiu mehulia in ledvic, vodenici, ienskih boleznih, obolenju vranice in lrebusne

|
I

| l.

samo s sveiim naslom in namaiemo koine izpugCaie, llaaie. dnoine tvorbe. zatldline 'n tudi rakaste koine tvorbe. i/azito'menlamo viakti tri

nien sok nakapamo na bolno kozo in pustimo, da se posusi. Lahko naredimo tudi maz,;/o. Sok sveZe ras ine oome_

H";fq':i:g2ggT9.,ker |-LEZAJUUA

ne, bele cvetke; sestavjjajo pahujjasla socvelia. Steblo je ob kotencih zadebe_ llen0 in dlakavo. Listki so podolgasti, sulidasti in se konduieio v maihne ostre igle. Najbolj uainkovit ie sye.i sol, sicer pa io oosusimo.

je rreba dali vedno svezo. podobne uOinke ima tudi LAKO tA, tzrazila ptezalka. saj zraste do 1 .5 m vrsoko. lma drob_

68

02. LAl{
Llnom

$lhtlsslnm - hn

l8n

IAPUI 63. Iuislldgo li in-[ . I0dilol

visoko steblo in sinie cvetove. Plod je okrogla glavica s semenom.

I l.

Je enoletnica, ima do 70

cm

Cvete iuniia, julija in vdasih 5e avgusta. Zoriv zgodniiieseni. Lan ie kulti virana, zelo uporabna rastlina. NaSi dedje so io sejali naived zaradi platna. Stebio so susili razoroslrto Do sondnem brdu in nato trli na posebnih oripravah. Tako so dobivali Dredivo in ga na kolovratih spletliv niti. lz teh so tkali platno. NaSi predniki so podivali na platnenih riuhah; te so bile mnogo boli zdrave kot danasnja sintetika. Poznamo tudi divii lan. Seme, skuhano kot Ca.i omili I I izka$lievanie, mehda sluz. Pomaga ie pri pliudnih, Crevesnih in ielod6nih boleznih, hd. pavosti, slabem apelitu. Je odvaialo brez boledin. Zoldni in ledvirni kamni bi se ne delali, ee bi poiedli vsak dan Zlico zmletega semena. Ob napadih revme in ptotina polagaio vrode laneno seme kot obkladekna bole6a mesla. Tudi mehur in ledyice si lahko zdravimo s 6aiem semena. Zmleto sene z nedom oiisli pliuea. pozdravi kaseli in hripavost. lz semena pridobivamo laneno olje in tropine. Oboie shranjujemo v temnih posodah, ki se neprodusno zapiraio. Kovinske Skatle niso wimene. Laneno olie vlitamo v razpgkano koio. zdravimo zlato iilo in opekline. Sluzi tudi za odvajalo. Tuberkulozni bolniki naj bi vsak dan jemali Zlico lanenega olia. Laneni-sluz deluie zasditno s tem, da prevlede sluznice a, drevesia, ielodca s tanko plastjo in tako blazi vnelja in Siiti pred intekcijami. Laneno noko zmesamo s prekuhano vodo v namaz, tega namestimo na platneno krpo in pritisnemo na zagnoieno rano, lvor, zarasli roht, na prsni ko6 v primeru pliudnice ali vnelia rebhe mlene, pri vneliu spolovil,

Rumeni cvetki lapuha nam mar ca in aprila oznanjaio skoraisnio Domlad. Listi so tedai Se skriti in se razvijejo Sele, ko cvetovi Ze iemljejo slovo. Pritlidni /isliso grobo nazobaani, spodaisivo polsteni in imaio rahel voni. Lapuh raste najraie na ilovnatih tleh ob vodah. cestah. brezinah. Nabirajmo ga na sondnih legah, tam je bolizdravilen. Cvetie je lreba zelo hitro posusiti, potemneli cvetovi nimajo vrednosti. Vsa rastlina ie zdravilna kot ial |

|.

I l.

ker

vosti, blonhitisu, nadusliivosti, katadem dihal, vnetiu lebrne

zimo

II

Droti

bronhialniaslmi, hripa-

mrene. Poleg tega pa Se plsi obloz listi, da se dobro spotimo. Laouh ie znan tudi kot iistilo za kd, vzbuia apelit in deluje protiprebavnim krdem. lz cvetov orioravimo linkfuro; to iemljemo pri zasluzenosti: prgisde cvetov vrzemo v
in pustimo, da 2 meseca sloii na toplem. Jemliemo

Hx

na sladkorju. Lapuh ie sestaven del prsnih daiev inhalacije Wi prehladih in bronhitisu. Za dai vzamemo Zlico cvetov na % lvode. Piiemo 3x dnevno, oslaieno z medom. Zunanie: $oleemo opnne /isle in poloiimo na lane, sveie ali zagnoiene. vnetia, otekline, ali p-a skuhamo dai, namodimo vani krpo in jo polozimo na bolno mesto Pri vnetih venah Drioravimo iz sve:ih zmeakanih listov lapuha in sladke sveze smetane naso, s kateto veakrat dnevno mazeno unela mesta. Visoko na severu zdravijo revmo tako, da na posteljo pregrnejo riuho, nanjo polozijo lap,uhovo
listie in nani se uleze bolnik. Dobro ga zaviiejo in pokrijejo, da se spoti Se prej spiie vrod iaj iz lipovega cvetja, lapuha in bezga.

1 liter zgania dnevno do 10 kapliic Uporabljamo ga tudi za

T
64. tESrfi
Golilus

UPA 65.
Iilla Dlatnhill03 crnla6t - hn. lha
Leska je pri nas modno razsirien I | . grm. Cenimo ga zatadi lelnikov.

arclltm - nfl. Uotnlalt

znano je, da so zdravilni tudi listiin lubie. Raste po redkih gozdovih ali krai gozdov, pasnikov, kosel\.4ani

Lioa ie visoko, mogoino drevo, ki cvete proti koncu iuniia, lipovec pa

I l.

Obe vrsti sta enako zdravilni

malo pozneie. Obe lipi sadiio

Po

nic. Cvete od februaria do aprila, preden se razvijeio listi. Rastlina je dvospolna in enodomna, moskl cvetovi so visede madice, polne rumenega cvetnega prahu, Zenski pa sestavljaio popek, obdan z luskolisti. Listi so premenjalni, kratkopecljati, okroglosrdasti in na koncu priostreni. Madice so izvrstno zdravilo

mestnih nasadih, toda lipovcu ugaiajo bolj gorska podrodia. Lipa ima vedie lisle kot lioovec. Lipovi so na obeh straneh enako zeleni, lipovaevi pa so

soodai modri. Cvetovi

so

malo

zblenkasti do svetlorumeni, plodovi

pa mali orebki. Tudi cvetovi se nekoliko razljkujejo. Nalbolj uporabno ie cYete' sai |

al | . proti gripi in
|

pljudnici

polenie. Zato ga uPorabljamo Pri

prehladih

I I . iene na vodo ln

PosPesl

pospesujejo tudi polenie. Cal

listov in lubia zdruvi golenske lazie-

ka6liu, nahodu, htipavosti,

8, Pliu6, Prebavil' Pri

Prl

de, hemoroide, ustavlia drisko. V primeru, da nas la preseneti

v naravi, si pomagamo tako, da ,sfe
kar surove pojemo, bolje je, da s kruhom. Posebno vrednosl imajo /e6r/k saj so bogatiz beljakovinami in vitamini A, Br, 82 in C ler mineral;. Hilro dvigneio krvni tlak. Uqodno deluieio pri izdrpino'sti. slabokrunosti ;n lteaie"noiti. ee n'am sili kri dlavo, jih raj6i na jejmo. Zdravilo za gripo: skuhamo daj iz polovice leskovih madic in

bolezni ledvic in mehuria, vodenl-

ci, kebuinih kreih. Umirja napete

iivce in

preskrbuie Priieten sen V blazino damo cvetje, da nas uspa-

polovice lipovega cvetja. Leskovo skoio in /lsle skuhamo v pol vode in pol vina.fa d4 sluZi za oblogo pri razjedah krdnih iil in hemoloidih. Lahko ga pijemo tudi proti driski.

iala n.e smemo uu. pri auie"n". n'"prezaniu d;luie poZivljaloie. ima o;ti v nedooteo, ker bi povzr6eir srane okvare Posebn; zdravilni uirnek klice Uporabliam0 bolezenske strupe ali nase i;oovo oolid.saiuezev drevesiu q'a or; ziitrupiieniih, ddskah, napenianiu. vnetiih katariih Toda potem lz lelesa ie dolrebno poskrbeti ludi za hilro odvalanie, da se struprodsranrlo 'l!liqrene proceimaio lahko vzrok v drevesnih prin h. k: nastanejo 0b gn'robnrn sih:Z loov.m oqliem bi si pomagali. Lip,ovo oglie lahko posipamo tudi po anoinih ranah, da vsrka slrupene snovi Cez 10 minut ie treba rano splaKnrlr' n..nuo" bo.tr.ni. Tudi pri laku rahko poskusimo te zdravilnosti Enako ori iivini. di boleha za drisko' zaprtjem' napenianju ali ima gnoine rane Lipovo oqlie, sto'deno v prah, ie odlieno a st lo za zobe nameslo zobne kreme' rL ribp"ro v vodi, xatirt dodamo moaan lipov dal bomo siiaino spall tubla-.1.u Lioovi plodovi, stolaeni v prch, so 7d?v\to za plolin Obarc lpovega dao na 2 | vode - kuhamo. upo'ab jamo za ovrike pri opeKlnah Pospesulelo krepr odporras-t nove koze. Tudi na mehurie ueinkuje ovitek zdravilno L;pa

ftffi

iii',,

llo

nost oroti nalezliivim boleznim

72

60. USGJAK
Itc00odlrm Glardum

- nfl. clr0h6lrs
Lisiejakie nizka, zimzelena trajniI poleI . ca, ima ved metrov

r0u0n 67. Lauus n6illls - [n. lorol, loro lr

dolgo, raste pa tudi pri nas v toplih in obmorskitr kraiih. Gojimo ga tudi kot
okrasno rasilino. Je zimzelen grm ala pa tudi drevo. Listi so usnjati, podoF lovati, na koncu priostreni, zgorai blegdedi se, temno zeleni, spodai brez sijaja. lmaio prijeten vonj. lz i,istov skuhamo modan da./, I

glo sleblo, iz katerega poganjajo

I l.

Lovor

je rasilina Sredozemlia,

pokondna stebelca. Na spodnji strani se razviieio Stevilne drobne koreninice, kidrpajo hrano izzemlje. Vsa rasf lina ie gosto obdana z iglidastimi listi. Pokondna stebelca nosiio na vrhu Do dva ali tri kiiaste trosne klase, v niih

ie

Zvepleno rumen prar, tros/: Ta

prah uporabljaio v zdravilswu. Lisieiak

vih, vresisdih, osoinih

raste po iglastih in mesanih gozdopasnikih.

ga vlijemo u kad, kadar se kopamo. Pomaga pri revmatidnih boleCinah. Lahen 6ai skuhamo Pri

I l.

Kadar rastlino nabiramo, porezemo samo vrhove. Nabiramo od iuliia do septembra. Ob sondnem vremenu previdno stresemo prah na papir in
zapremo v stekleno posodo. Ta prah se ne lepi in se qa voda ne Drime.

kldih v plebavilih in slabosti v iefodcu, Nanok zrezanih listov

v alkoholu upotabliamo pri nalegnienih kitah, izvinih, revmi, celo pri ohromelosti. lz listov in iagod

pridobivajo orb, ki ga uporabliajo v industriii oarfumov. PosuEene liste

uporabliamo v kuhinii kot zadimbo za iedi iz diviadine, rib, perutnine, iuhe, omake. za zrnat fizol, pri konzervlraniu s kisom.

kamne. Piiemo ga pri reymi in protinu, napenianiu, ddski, ielodcnih in erevesnih krdih, spolnih boleznih. Zdravi obolela ietra in zlatenico. Vzhodninarodi ga uporabljajo pri rahitisu: okoptelb se v tem daju in ga tudi
uzivajo. Za pitje ie bolie, da daja ne kuhamo, temvei samo preliiemo z vrelo vodo. Navodilo: ena eajna Zlidka na eno skodelico vode. Vsaj % ure naistoii. Lisidiakov pnh posipljemo po lanah, lisaiih, srbe6ici sta h liudi, lazpokah na koil, pri henesu. Vdasih so ga uporabljali za nego doiendkoy. Zivinoreiciuporabliajo rastlino kotdajza bolnoiivino pri metljavosli, krdih, kasliu, grizi, bulah, kostni ati ptjudi ietit<i, zoravitd lemtliriro te v malnnin tritiSiian, ker ie nekoliko struoeno!

Cal rastline taisa bbbeine |. v II l. mehuriu, ledyicah ldyicah in topi

75

6S.
Ue

ru6ilfl(
- lllr. dlrlzmt
pritalen listni venec, drugo leto pa do 2 m visoko ravno, nerazveiano dlakavo steblo. To je posuto z maihnimi. rumenimi cvetovi in listki, ki disijo po medu. V sredini cvetov

tusIREt( 09.
lwisllclm olllclnllo - lw, llucac
Je dvoletnica. prvo leto pozene

dscum lldlsllormc

I . le

duhom. Goiimo io po vrtovih, uporabliamo oa tudi kot dliavnico. Cvele od iunija do avgusta. lma drobne,
rumene cvetke. P/odovlzoriio jeseni, Korerho kopliemo spomladi in pozno v ieseni. Uporabna javsa nstlina.

| . rana rastlina

LuSlrek je do 2 m visoka, kultivi-

svoievrslnim

so rdedkasti, volnati prasniki. Cvete od junija do avgusta po grobljah, posekah, ob poieh. Ludnikov je vei

vrst. Nabiramo predvsem cvefove,

pa tudi /isfe in korenlne. Pomembno

| | Korenina pospesuje izlodaI l. nie seda, sluzi, mesedno

Cii6o, zbuia tek, blazi kree. Uspes-

ie. da nabiramo ob suhem vremenu, brez rose, hitro posusimo na prepi-

na je pri beliakoYlnah

malo topli pedici, Shranimo v steklene kozarce, ki se dobro zapiraio, sicer podrni in zgubi

hu, dokondno
vrednost.

vnetiu ledvicnih ia5, pri revmi

seeu,
in

vodenici. Blazi prebavne molnie in migleno, de izhaja iz slabega

Drotinu. srCnih boleznih,

zlasti

| | ial ozdravlja zasluzenost I l. pliu6, pospesuje izkaSlieYa-

delovania ledvic. Deluje

Protl

nie, deluje protivnetno. Je proti aslmi, nahodu, oslovskemu kasliu, boleznim vlanice in ietel. Urejuje meseini ciklus. Zuoanie: v Zganiu nanoeeni cvetoviso dobro v raio proti revmi ,paolinu. V olivnoolje nanodeni cvetovi so zdtavilo proti hemoroidom in revmi. Ce nekai kapliic kanemo v uho, se izbolisuje sluh. Pri otrocih, ki moiiio postelio, nakapliamo 1G- 20
kapljic na sladkor in jim damo pred spanjem.

nastaianiu ledvidnih kamnov. Krepi celolen olganizem, pospesuje kroienie krvi. Obkladki iz ptewele

korenine pospesujejo celienie slarih. onoiiih ran. Proti TBC: I Zlico medu, 1 Zlico masla zmesamo z I Zlidko Nosednice in bolniki naiiiand ko,enine lustreka in 1 2lico hrena. z zvisano temoeraturo ne smeio uzivati luslreka. Za spomladansko zdlav-

l@

lienie zmesamo iaice z zrezanimi listi lustreka in ocvremo. Lisle uporabliamo ia iil priuotnih ldd:yicah in mehuriu. ial2 p/odov po mirja dihsla in napenjanie. Pri prehfadih si napravimo iz niih kopel, soparo za glavo.

76

70. ilIAJAR(|N
0
ganum malodna

MAUilA 7r.
rlbml
nmus ldr6$
[,lalina je visok grm. raste po gozdovih, posekah, iasah, sondnih pobodjih, kultuvirana pa po vrtovih in nasadih. Cvete maja in junija, zori od julija do septembra. lilste nabiramo maja in junija, tdeee pbdove pa, ko dozore. lmaio izreden vonj, so sodni in sladkl. Mnogo bolj disede in

htY, matuan

hn. mallna

I l.

Majaron je nizko zelisae z maih-

|
I

nimi, jajdastimi listki in majhnimi

belkasto rdedimi cvetovi, skritimi

v nezno zelenih kroglicah. Gojimo ga po vrtovih in uporabljamo za zadimbo pri iuhah, prikuhah, mesnih jedeh. Cvete juliia in avgusta. Rezemo ga 2-3 krat letno. | Je oa tudizelo uainkovila zdra| | vilna rastlina. V zdravilstvu oa Ze dolgo uporabljaio za pospeSevl' nie prebave, pri prehladih Preba-

it-?*;iii!Lil!rii,t,
aciio.
Kilaike zelodislaio pri nosednosti

,i,ktii'iliiillit6l";1"':l',3:
pospeSuie polenie. zdravi I koine bolezni in prezene kata4e. I maline, ker prepreduje splav, iajsa I nosednosl in porod. Pili ga ie treba I 2-3x dnevno. Tudi pri hudi men. struaciii ga jemljeio, toda piti ga treba Ze teden dni orei. V menopav-

|'*fiffi\
I

vil, katariih dihal, k85liu, aslmi,

Dri boleCinah

menslluaciii. Blagodejno vpliva na vse notranje organe: ietra, vranico, ledvice, mehur, pliu6a in pozivlia njihovo
delo. S tem dalem si pomagamo Pri nespednosli, razbiianiu srca, les. nobi, krdih, sploh pri iivdnih motniah. Ko grgramo daj, razkuzuiemo ustno vollino pri aftah, Yneliu iezika in vseh drugih nevSebnostih ustne votline. Enako tudi pri nosnih vnetiih, nahodu, senenem nahodu Vato namodimov daiin vtaknemo v nos. Maiaron poiasiocvremo na mastialimaslu,

ob

dal

I ie I

ffi
I

| |

zi in iivini

0recedimo in naliiemo v posodice. To maz,iio uporabliamo pri lanah in naho' bu. Nos namazemo zunai in znotrai. Pri bole6ih menstluaciiah namaZemo soodnii del trebuha. lilazilo uporabliamo Se pri izvinih, izpahih' ohromitvi, l;vmi. Revmatidni bolniki najsidajejo na obolela mesla obkladek iz maiaronoveoa ialb. Pri nespecnosti piiemo zveeer majaronov daiali pa si damo na delo pa ie paziti, da odmerki niso preveliki, ker ie ob-kladdk iz daia. majaron opojna rastlina. Zaielo bi nas slabo poeutie.

n-apelosli dodaiamo malini 5e lipo. Ce damo sveZe zmeekane /lste na boleEe dele telesa, se boledina zmanjsa. l\,lalinovi p/odoyl imaio iudovit okus, vsebujejo veliko mineralov in precei vitamina A in C. lz teh iztisnemo sok malinovec, ki ptide pruv pri vrodinskih boleznih. Krepi srce in celolen organizem. l,ilaline imamo za digtno prehrano ielod6nih, ledvidnih, sladkornih in revmaticnih bolnikov. Ce zmesamo malinovec zvinskim aliiabolinim kisom, dobimo marnoykis: ta znizuje vlodino in krepi slce.

@Treba

78

72. ilARJETIGA 8.llls tsdndr - lr|. h|r|hr

oosut z belimi zvezdicami maF ielicami. To ie eudeZno zelidde, ki

MATERIIIA OUSrcA
ntm||s sontlrn

ru.

nfl. malGtm dglcr

I l.

Priieten pogled

ie na travnik,

lspeva skoraj povsod ob poteh, pasnikih, travnikih, potokih. Cvete skoraj vse leto. Je do 15 cm visokatrainica,

z golim steblom, ki se vzdiguie

iz

oritliene rozete, lmabel cvelz rdeekaslim robom. V zdravilstvu uporabliamo celotno rastlino.

srruacili; bhti boleelne in trce,

pospesuie gresnovo, Ci3li . Zelo ugodno deluie na pliuca pri blonhi' tisu, pri pliucnlh tyolih, boleainah v prslh, pri zasluzeniu in izkatlie'

|| ||.

CajizzeligdaponagaproliPUtiki. ori noredni in boleii met}

koreniko, iz nie poganiaio Stevllna slereica, ki nosiio Skrlatna ali temno toZnala socvetja. Cvete od jlnija do oklobra in modno disi. Ko io suSimo. jo obradaimo z lesenimiali steklenimi paldkami, Ne priiemaimo z roko! Razku:ute dihatne poti, |

lma rada suhe, sondne prostore meiah, pasnikih, kamnitih pobodiih, po skalah, ob poteh. Je do 20 cm visok grmidek z olesenelo

I l.

ob

iivce ter nzkuzilo.

kageli, tivce, uspava, pospesuie potenie. Je krepilo za ielodec in

| l.

pomida kaieU, ostovski

Yaniu. lzka:e se tudi pri ledviinlh protlnu, Ker Clstl kri, io priporofaio kol sDomladansko so/alo, mesano 5e z drugimi zelisii. Tudi pri ynetem Crevesiu, ielodcu in etevesnih kr6lh oride dai iz marietice prav. Ob prehladlh ga kuhamo 5e z lipo in bezgom. Cai, heSan I nriOs'ko reso ali orehovim listiem, zelo priporoeajo pri notlaniih kwavifvah ob nesrecah. Cvetie nanoeimo v Zganiu in s tem preganiamo ml5i6nega maika, revmo, protln. Na dan popiiemo v vodi 10 kapliic te tinkurc prcli pesku in kamnom. Za nasa2ot ocvremo cvelje v masti in
shranimo v Skatlicah.

in ietrnih boleznih, pri levml

Cal z dodalkom medu pospeiuie polod in ga olaisuje. SluZi pri neredni menstruacili, motnlah v mehurju in ledyicah. Za

in

leniu. udov, krepitvi moiganoy in splosni

cai pri,pliudnicah. oboleniu bronhiiev in gnoieniu ptiud. Malerjna duiica, nanocena v zganlu att ortvnem otiu, je ueinkovita pri bakteriiskih oboleniih elevesia in pliud. Lahko jo uporabrjamo za masa2o pri revnii, olotinu. d;h. polozlmo pest dusrce pod tuto ati ktobuk. l\,laterina dusica ie korislna DaSa za aebefe, ker varuje pred bakteniskimi boteznimi.Z atkohotnin izvteikon masi_ ramo mlado iivlno, kj ie zaostala v razvoru.

krepitev oslabelih. iivdnih in revmatiCnih delamo kopelii tem priliiemo dajte rasUine. Ne pozabimo na ta

iivini

slabos$.

iri

glayobolu

81

74. MEDEIIA IIEIETJA

l|c
llous ofllclnilis

MEUSA 75.
flclissa 0lllclnelh

hn. koltdac
l\redeno deteljo so Ze v starem veku cenili kot dobro zdravilno rastlino. Baste kot plevel na pustih

- ifl. natltnlat

|.

apnendastih tleh, ob Poteh, Zeleznr Skih nasiPih. Je okrog 1 m vrsoKa, razveiana rastlina, ki moino disi po medu. Listki so Podobni deteljl, samo manisi. Cvetovi so rumeni' oozneie obiede. Cvele juliia in avgusta.

Bastlina je do 60 cm visoka ln rasie po oosekah, slarih zidovih, sadimo pa io v vrtove. Cvete od iuni ja do septembra. Nabjramo pred-

I I.

vsem /isle, preden cvete, in sicer najbolje v dasu od poldne do dveh. Ko jo nabiramo, susimo in spraviiamo, ne sme pritiv slik s kovino. l\ilelisa ima prijeten vonj po limoni. Pomirja krde, ureja prebavo, | I I krepi in poziv ia srce, razku-

eai iz ceie rasirne Pijemo Po I l. ooiirt<itr pri blonhialnem katariu, boleznih ielodca, erevesia, ledvic. mehu4a, Pri ieiavnem

ll

mokreniu. Blazi boleaine, mehca otekline In zdravi otekle ileze. Pri'

silitelo, da izloca vec znoia in seda.

zuje in celi rane, prepreduie srdni kd in bluhanie na iivini podlagi, pomirja migrene, molnie v pleba. vi, omedlevice, plemocno bitie srca. Uporabljamo jo pri neredni

Kal mazilo ali namok v zganiu rabt za masazo pri levmi, ptolinu Detelia' nanoienav oliu- 14 dni na soncu all pri stedilniku je zdlavilo prcti glapokrlto glavo vobolu. Proti usesnim boleiinam napravimo kopel z brisado vodo' vani pa damo pesl delerie sopara naiobliva

menslruaciii in depresijah. Proti neryoznemu glauobolu obloZino eebin zatilje z listi. Pospesuje iztok

iolda; to ie pomembno, sicer

lahko

nastajajo kamni. lvelisa krepi spomin, priaara lepe misli, odganja "drne ob ake,,, nevrasteniie, stiske,

;;z];;;;l;";il; t.io lr':ff f il'Hi[1l.*.nru;df,1l"u,{#H',"llli{i;i'""",'ff :

lpora'otiaio v majhn n kolidinah Je ludi proli mollem'

na I sKli,il,i.11?T"l'dl'l;'i3 7 Tlrcke [i'"l.Ti:f, I kli plegosta. Piiemo l-2x drevno:l'1,', ie i{i*!*;i[*'"1"i1"31'.9ffi

liksne ideie, odganja tesnobo, daje teesu novih moii, deluje protikldno. pri noseinicah prepreauje bruhanie in slabo poautie. Melisa, namoiena v alkoholal\ olivno olje, je dobta za masazo pri levmi, plotinu, utruienosli udov in zme6kaninah. Pri slabem podutiu silahko napravimo vreiiio suhe
neliseinio dano

lio griio. Ves aebelniak operemo z melisnim dajem in s tem prepredujemo

bolezni debel. Pri

na zglayl:e. Nasadimo jo blizu debelnjaka, ker odganja

debe.

iivdnih motniah

prime6amo iaiu 5e baldriian.

76. POPRI|UA MEIA

nonna

MttlilGA 77.
salond a olllclndlls - ttr, tallo
Je do 80 cm vrsoka trainica, goie | io oo vrtovih, raste pa tudi prosto oo b;livlaznih kraiih. Cvete od iuniia do avqusta viioliiasto, cvetovi klasast. Vsl rastlina disi. Lisle nabiramo. 5e Dreden cveti Nikoli ne nabirajmo v slabem vremenu, ker hitro poriavijo In imaio le malo zdravilnosti Lahko nabiraho tudi ceio raslino. Je 5e ve' vrst mete: drna. kodrasta' vodna. vse

ntnllu - tn.

molrlca 0aDE!!

Raste po jarkrh, bregovih, vlnogradih, po mejah, ob potokih, po pesdenem svetu, Je do 80 cm visoka trajnica, rdede riava zel z modno razvejano korenino. lz nje poganja steblo z belimi cvetovi, ki so zdruzeni v socvetje. Cvete od julija do sep-

I
I

tembra, Uporabna
nabiramo spomladi

je

koreninat Io
natiramo

in jeseni. Dobri

so tudi /isli Ce korenino

so zdravilne,

z vodo, se peni. Skopati jo je treba

globoko, ker so tanjse korenine najbolj dragocene, Dobro jih operimo in posuSimo! Aai korenin naj vre pribliZno

Meta ima anestetidni udinek - ttaoi, ae io zvedrmo. cal Domiria Zivce in iih krepi. Vpliva na

tI | |.

izlocinie iol6a, seta in ielod6nih sokov. Pomiria bruhanie Uporabliamo io kot antiseptik pri plehladih
oomesan

ll

koristha ie za liudi, ki veliko sediio Pri zadahu iz ust grgramo metrn cal,

iaboldnim

kisom lo

dlesni,lanienemieziku'zoboboluinzasplaktJ.l"J?m*"0.".;.1';ff ;iir"i;
mo pretirano uzivati, ker bi slabo vplival na

,1f,1'.il1.,"y, j",{f,m"el:,'::i.ti:

prolinu. otldelih ilezah ter koinlh boleznih. Aaj sveZih korenn pospeSuje presnovo. Pijemo ga pri sibkem delovanju jeler in vlanice ter slabem izloCaniu iolda. Jemljemo
ga 5e pri

II

5 minut, pijemo ga pri revmi,

drlffr %1f; ",''ffi ;:l'$r'r*mr;i3?,illli3i"li"'le''te'1r" i[uo-rj,iru. v"ii i,j t 'epdirna, zato uporabna 1rF]iltlii?iilii; 6lroke, posebno po kakSnih hudjh bolez

[iJii,i it-"l"litiJiri"ivke
iaj
nas bo osveZira

kopet' Po napornem delu si privoSdimo metino

iiffi

lrdovralnih kataiih plluC, telodca ln erevesia. lz oda soC in pot, mehda sfuz ter odvaia. Pri ynetem u grgramo s aaiem. U prah zmlelo korenino lahko samo ranoiino eez noi, Vecedimo in pijemo dez dan v pozirk'h. Navodilo: 1 eaino Zliako orahu na Kozarec vode. Vee ni dobrc. Aai listkov.ki smo iih nabrali pred cvetenjem, slovi kot zdraviio proti slabi prebayi, blediE.

nosti, zlatenici, bolezni ieter in ledvic,. katadem in slabim telesnim sokovom. l\,lilnico uporablja industrija za izdelovanie zobnih past.

?8, tffiuAul t[tE0]llK Glre d0niurn malus - hn. 10s0pas illl

Krvavi mleenik raste iz traine korenike do % m visoko ob poleh, meiah, Po zidovih, grobliah,

M0RAC]{|K ali K||I|JSKA cRtUA 29.

EuDab um camatin[m

- hr. ton0lllus0

I l.

vsebuie zdravilni oranzni sok. Je zelo aktivna zdravilna rastlina, vendar io ie treba previdno uporabljati
Nabiramo vso /aslrno. Mlednikje diuretiano in odvajal|

po neobdelanem svetu. Vsa rastlina

PriPoroiamo ga bolnikom z revmo in Prolinom Je

| | . no sredstvo.

razveiano rdedkasto stebio, Ta precej raziiriena ras ina raste ob gorskih potokih, skalah, pasnikih, zlasti na mokrem svetu. Cvete julija in avgusla. Cvetje je v gostih kobulah - v rdedkastih tonih. Uporabliamo zel in korenino. Je grenaica.

Je do 170 cm visoka trajnica, I | . ima pokonino

| I

0omirievalno
2ooer

in

ial pijemo pri notraniih | l. poskodbah.. Zelo prav oride

niinem blonhitisu, iiyenosti

kliem laznih organov.

nespeinosl, astmo,

blazilno sredstvo Pri kroin

ob avtomobilskih nesredah. Dovoli ie dnevno 1 skodelica daja v 2 porciiah, ker udinkuje zeio odvajalno. Priporod-

Calnai plielo

bolniki z angino Pectolis in arte osklelozo. Ueinkovit ie pri ietrnih,

'

ioliniku.

vrani6nih, iolEnikovih in mshur-

nih boleznih.
Zboljsuie vid in zdravi klonicna odesna

ToPi

ioldne kamne

niani kalal.l\,loradnik ie uooraben tudi pri bolezni dihal, pri zadetni g -

ljivje pri motniah v jet h, vranici, Zene na vodo in oosoeSuje polenie. Zdravi kageli in klo.

9 Pi, migleni' tlaku. u;emiii ln krunem $axu' visokem uremiii 'n

Piiemo oa tudi Pri

pi in nahodu. Uspesen je 5e pri vodenici. Korenina deluie moaneie

""iiiJ'j-rri ia rcorn. tr"oin. 2itiieL ,iiiii'i,iu

ri"u"gttt irein

in uotedinam v rddilih Prezene gliste' de damo popalrmo sveze rastline poparimo zdrobliene sveZe i^rodilo: Narodilo: poleajne 2lieke zdrobljene

vneli1,.!."p:!!l1d!,!-1itL,2

,\l!2

kol drugi deli. Sok sveze korenine pteganja gliste. Zunanie lahko uporabtiamo zelludipri luskavici kot mazlo. Dodamo 5e krvomoenico, rman, hrastovo
.stje, krvavi mrednik. iagodnjak in tudr nelresk. ie ga kje dobimo. l,lazjlo modno olajsa lo bolezen, ki te v danasniih easih zelo pogosina. Caj iz tistov in cvetia anko uporabljamo za delne kopeli al obkladke pr zadetih de ov telesa _ tudi

s /, rkropa. Piiemo

lx
s

dnevno po

illlqlti*iqi'i4iilllfiif$.}i}irl#iil+:#-.'"'"tiHl ;;;,iil p;"ttd abosli bruhanie drisio' Tudi smrl +!.",1'-tt9f

oniomi Oitr'afni cenre,. fahko

jedi V rastlini i" :ltY! l-"]lgglg tnkluro Prgis'e drobno

1'.

:lYll:

pri luskavici, ekcemih.

lvo

h, lisajih.

napravimo

zrezane-ga

ii:i'.','1,-i#lilllil,lili'l'""f, "11iJ,''1.]"iffi fiy".iil'J?"i;l:J*'"

-1
80. ilErRESl(
SemDo fumr l8c$rum

(|G]IJrc
nn, 6ura tltea
Galondula olllclndfls
Je trainica, do 30 cm visoka, ima mesnate, iaidaste liste. Na koncu
Znan je kot okrasna rastlina, kije I I . pa

fi.

hn. noron

|.

so zasiljeni in sestavljaio rozeto. lz

srediSda rozete raste cvetno stebelce

tudi zdravina. Baste Do vrtovih. Je vremenar. Ako so cv;tovi po

in nosi

roznale zvezdaste cvetke.

Cveie od juniia do septembra. Rasle po skaloviu, zidovju in tudi na strehah; tia 9a v nekaterih krajih namenoma nasadiio. da bi varoval hiao
pred strelo. Uporabljamo sveZe liste,

proli premoani menslruaciii

II ||.

CalpospeSuie

izloianie seda,
in

pri driskah pa zapira. Pomaga

lri Se zaprti, bo tisti dan dezevalo. Dlakavo razraslo steblo zraste do 60 cm, ima premenialne dlakave iisle in r!mene oranzne leDliive cvetove. Cvete od iuniia do slane, Ob soninem vremenu nabiamo cvetie in i/sle. Susimo na oreoihu, Ureia mesecno ais6o. V ta I I I namen uzivamo ialteden prej, 2-3 skodelice dnevno po pozirkih, nesladkan. Ugodno dellje v meno.
7.

I.

kwaui gtiri. fuevretek lahko porabimo pri vnetiu uies in pri izcedku.
Vzamemo lisl, ga zmeekamo in lztisnemo kapljlce v uho. Cez pokriiemo s kosmidem vate. Kuria odesa, bra' davice, sonane pege nakapamo vedkrat s sokom. Enako otrdline;te se zmehdajo in izginejo. Iz listov naredimo obloge pri srbedi mozoliasti koii Sok zdraviiudl optkline in pike zu:elk. Liste netreska cvremo poiasi v masti, da dobimo nazilo, uporabno prl opeklinah, ranah, zmedkaninah in pod'

krvi, Pomaga pri irevesnih in ieloddnih boleznih, vodenici,

vneliu debelega Crevesa, driski.
Dospesuje nastanek in iztodanie

pavzi, ker urejuje pravilen odliv

ca. Je orurelK. Dolrno sredstvo

mo

odvaialo. Tudi pri iivenih boleznlh ga uporabljamo. Cisti kri, zato ie dragocen pripomodek pri inlekcilah.Cai piie-

iot. I t In I_J_-'-_J

Dlulbah.

pajzkaze z!nanje pi aknah, bladavicah, tvorih, dhih, ekcemih, opilkli. nah, ozeblinah, celieniu ran. V ta namen si pripravimo mazlo. podasicvremo ognjideve cvetove v masti, da izhlapi vsa vlaga. precedimo in nalijemo v posodice in shranimo na hladnem. Spodbuja rast granulacijskega tkiva in 1ak0 nastajajo nove celice. Rane se hilro cet;io. Oonliatahko namoeimo v Zoanie. Tinkuro uponbiamo pri pretegnjenih misiCah, podptutbah, zme6ia-

pr rakavih boleznih kot dodatek drugim zdravitom

v podporo.Naibolie se

ninah in oleklinah.

82.

IIHROUT - hr' I0ll

Ohrovt ie bliinii sorodnik zelia in | ga glavnem Prideluieio kol glavnato zelje. Je bolj temno zelen, medtem ko ie zelje belkaste barve. Listi niso gladki kot pri zelju, paa pa naqrbandeni. lmamo letni in zimski

uEurfl 0tftAl{ 83.

hur
hd6llum

lrfoilGa 0loriccN (cmrar. s|trrdal

hn. omar

| . po vlaznih gozdovih,

Goiiio ga po vrtovih, divii raste

jarkih,

ohiovt. Letni je zgodnii in

Pozni.

iasah. Je do 1,5 m visoka trainica, ima modno, kratko koreniko in dolge korenine. Posusena moeno diai po vijolicah. Llstl so srfasti, jajdasti, dolgopecljati, nazobdani, sivo zeleni,
spodai Zametni. Cvete julija in avgusla, ima rumene koske. Nabiramo korcniko s korcninani, in sicer spomladi in ieseni, jo dobro operemo in posuiimo, vendar ne na prevroeem.

Zgodnjega sadimo aprila, Poznega pa v iuniiu. Zimskega ohrovta ne ribamo, pat pa spravljamo g/ave v hladno klet ali zavarovano SuPo s kocenom vred. Ohrovt uzivamo

juhah, prikuhah

in kot

solato.

Jedem daie prijeten okus. Posebno

slasten ie du$en s krompiriem. Ni pa samo priietna ied, ampak koristi tudi zdraviu. Po zdravilnosti ohro moen0 prekasa zelie. Vsebuie veliko mineralnih snovi, sledove raznih elementov in vitaminov.

II

Pospesuie

izlodanie

kroienie kwi, iolea in seda,

odpravlja zastoie, mehda sluz. Cisti kri, ietla, ledvice, pliuda. Udinkuje

bolezni: anglni,

kot antiseptik Dri veaini dihalnih

bronhitisu,

kaSliu, aslmi, pliucnicl, Ynetiu

rebrne mrene, Ugodno deluje Pri TBC, ker prepreduie razmnozevanie
bacilov. Pospesuie presnovo, pomaga pri sladkolni bolezni, drlski, zlate' nici, drevesnem vnetiu, Deluje proti levmi in plotinu. Lahko uporabljamo sve1o koreniko ali pazmleto v prah. Ako grozi plezgodnli porod, vzamemo % kavine Zlidke prahu, zmesanega z 2llicama medu v 2 ali 3 obrokih. Za zdravlienie koinih bolezni nanoiimo v ribie olie zdtobliene korenine, cvet omana in seme Senlianzevk. To 3 ure grejemo v kipeii vodi v vedji posodi; manisa posoda se greie v vedji. Precedimo in uporabljaimo. 0manovo rnazlio iz korenin, kuhanih v masti. je izvrslno za koin izpu$daie, zlome. nateg' nlene miSice. sve2e i/isle polagamo na lane in liiaie. Cal korer,'h pospesuie perilo in krepi malernico. Kol obkladek ponaga pri galiah in srbenju.

orioravimo v sokovniku. SveZi tisti kot obkladek zdraviio golenske laziede tki;. "odprte noge": list splaknemo z mheno-vodo, 9a z v"aliariem ali z litrsko steklenicd povali#o do mehkega. Tako zmehean list porozimo-na.rano in vs skuoaiooviiemo z qazo. Pred novim obkladkom rano lemellto ocrsllm0 z mlacje treba pili 5e nim' triinitidnim iai-em: ta 5e pospesuje zdravlienje Vendar iistilni aai ali pa eaj hrasmvega lubja, da se strupene snoviizloaijo skozi'edvice

|| ||.

Ohrovt zdravi ielodEne aire s svoiim Desnin sokon;leoa

Sveit i/stl pospesuiejo izloCanie gnoia in drugih nepriietnih lzcedl(ov.

Kl

prav zaudariaio. Tak obkladek bla:i boleeine pri Pasavcu (hetpss zoslel) polagamo tudi na tako orl ;deekah in druqih koinih izpuiiaiih. Liste ohrovta oDeillne. Kot obkladek-se lisl obnese prizobobolu. za zdlavlienie nevlalgi' id obraza, ori Drolinu n tevmi. Gotovo bi tak obkladek' polozen na prsi, 'moino raiSiiadtmo, blonhitis in sploh teiave pliud Ttdi pri glavobolu in boleiilrih v oieh si s tem uainkovito pomagamo. Kot obkladek polagaiie ohrovtove 'isle na mesla, kier so vas operirali (ledvice. mehul, iolC), a se se poiavljajo boleaine.

90

84. BE|A 0t[EtA

nrcum

rturml lrn lmG

0BEtf 85. ,losrrnsnslt:EEf rm

ffiffi
ll-J*#uri":{l*#

!"*-W ,ipii']l.*litillt*-,ffi i4[f

ffi

ffi
93

86. oUES
AYGna saliYa

PEHIRAN 87.
Artcmisla dlaciinc[lus

hn, zo[

nlv. os[agon

anl-

iz rodu trav. visoka do 120 cm. UsDeva do 1700 m nad moriem.

Uporabna je vsa raslrna, kajli vsebuje mnogo zdravilnih modi.Je eno najboli zdravih hranil, z asti za bolnike. rekonvalescente, iz61pane, iiv6.

I.

Oves ie znana kult!rna rastlina

Jedo 120cmvisoka, moeno razrasla kultivirane trainica. V iu2ni Evropi raste Se samorasla oo n'eobdelanem svetu in skalnih pobodiih.

I.

ne ljudl.

|| II.

Oves zni2uje sladkor v krvi,

razslruplia Erevesie, bistri

duha, obnavlja organizem. Vsebuie vse vitamine iz B skuoine in tudiantirahitidni vitamin D. Znana /ed. so ovseni kosnieL le zveder namodimo v mleku in zjutraj mao pogrejemo. Jed lahko naredimo boli orlvaano z orehi ali kaksnlm sadiem. Priooroaamo io ori dlevesnih in ledvidnih

boleznih, pri revmi in prolinu, vneliu ielodine sluznice, pri

Navodilo: % | ovsenega zrnja dobro operemo in prib lzno 2 uri kuhamo v 2-3 | vode. Precedimo, doliiemo mleko, lahko tudi med. Ta ial pljemo pri prehladih, duievni preoblemenitvi, neiesdnosli, dusevni in telesni izdlpangsli, po gripi, pri katariih, pri iivini slabosti, obolenju ledvic in mehuria. Cal2 Se zelene slane je hrana za iivce, bolne ledvice, mehur in tevmo. Kopei 2 s/ame je dobrodosla, ako imamo mrzle noge, pri ozeblinah, kalariih, pri ledvenem useku, preiegnienih misicah, ohlomelosli vseh vrst, jelmih boleznih. Nozne kopell so priporoaljive za judi, ki veliko stojijo ali se iim potijo noge. Klaste, srbedico in druge koine nadloge preganjamo s kopelmi vsak dan, dokler ni v redu. Vroi ovsen modnik dalemo na lvote, da dozoriio. Znani so primeri, ko je oves udinkoval priboiiasti in pomagal ljudem, da so se odvadili morfiia.

Ljubi sondna rastiSda. Cvete od maia dojulija. Je aromatidno zeliSde, oriietnega okusa. Uporabliamo /lste. Posuseno spravimo v temne kozarce, da se ne razdi6i. Se bolie ie, da sveze liste shranimo v hladilniku ali zmrzovalni skrinii. Rastlino v glavnem priporodajo I | | za zbuianie leka in kot zdravilo za ielodei. Cal naj pijejo nevrotiki, oslabeli ljudie, ki jih muditesno. ba, Zenske z meseinimi motniami, bolniki s pomanjkljivim delovanjem ledvic rn mehulja. Je tudi d,uretik, dober oroti tevmi in oroli.

I.

bolezni iolinika.

nu ter vodenici. Zdravi tLrdi slabo prebavo in napenianje. Uainkuje na Toderno bolezen- degeneracijo sk,epov. anlozo. Gospod nie oa zelo uoo_ slevajo. Za prazn ke postreZejo svo im druZina m z okusno pehtaTovo ooiico. la Loo.abo y kuhinji je na bolisd sveza raslina. Znal ie pehlanov hE.Iteba
le samo namoaiti ze isde v dober vinski aii jaboldnl kis.

T
I
i
!

88. l{AuAllllr PEul{

filonlsla
lgtrls

PRAUI PEtIl{ 89.

filomlsl8 abslnhlum
visoka rast|na. ookonina. modno razrasla in priietno disi. Raste ob poteh, Zivih meiah, obrezjih, med grmovjem. Cvete avgusta in septembra v podolgovatih, pokondnih ali visedih rdedkasto rjavih koskih. Nablramo cvetoie zelig1e \n korenino s koreni-

h]f, [Glln dlrlll

hn, Do

|.

Je pogoslna, do % m

,,lcaml. Navadni pelin rporabliamo tudi za kuhinisko zadimbo, posebno pri ribah. Udinkuje protignilobi, jeodvaI
Pospesuie izloianie ieloddnih in

skalnatih pobodjih in po neobdelanem svetu. Je do 120 cm visoka, razveiana rastlina. Spodnii listi so po trikrat razdeljeni, podoigovato sulidasti, proti vrhu stebla pa bolj preprosti. Vsa rastlina je porasla s sivim puhom. Cvete juliia
in avgusta z

Gojimo ga po vrtovih, raste pa I | . tudi divii. po suhih

viseiimi, rumenimiglavi

I I . ialno

cami. lma moaan, poseben vonj in je grenkega okusa. Uporabljamo /lste n

in

iislilno

cve

e.

sredstvo.

crevesnih sokov ter zbuia tek. Prl menslruaciji blazi krde in jo tudiuleja. Pomaga pri sploSni oslabelosti. Uainkuie ludi ori ddski in zlati iili. Kot dal je tudi uspavalo. Navodilo: 1 Zlico iistov in korenine kuhamo v 1 litru vode, ali 10 g Posusene,
zdrobliene korenine na % litra vode. Korenina udinkuje bolj izrazito kot drugi deli. Zmeliemo jo v pmh; kadar se pokazejo znaki, da se bliza napad boiiasti, vzamemo 6aino Zlieko praska na pogretem, lahkem pivu. Bolnik nai iakoj leze v postelio in se spoti. Varovat;se mora prehlada, vroiine, alkohola .n razbu44 nji. Sreilswo moramo jemat toliko easa. dokrer ie kaj s'edov bolezni. Rastlina vsebuie strup tuion, ki deluje na oslednie iivdevje, zato bodimo previdnil

Je tudi krepeilo in prlde zelo prav po hudih boleznih, operacijah, med pliucnico. Hitro odpravi vsake ple.

Kot greneicaie odlieno zdravito ll I I . za vzbujanje apetila,

po

bavne motnje

in

napenianie.

Posebno ie priporo6ljiv za ljudi brez ioldnika. Tudi pri iivdnosti in iiy6

ni izcrpanosti naj bi ga

uporabtiali.

ft!@

Odlieno udinkuje pri driskah. kleih y plebavitih, zgagi, ztatenici, ielod& nem kaladu, pri obilni ielodeni kislini. pospesuie delovanie tedvic. Krepi jella. pllu6a. srce.lelodec. Posebno ga priporodajo 2enskam ob porodih, kerdobro prckryavi organizem in s tem olaiSuie polod, popadki so mo6nejsi in hitrejsi. Kot dal zelo preganja gtiste, pri trganiu v ugesih naredtmo pelinovo soparo. Nanoien v Zganju je vliralo proti tvmi in plotinu. V lem zganlu namocen0 krpo dalemo otroku na trebuh pri glistah, da iih Drezene. V kisu prcvret udinkuje protr zastruplieniu z gobimi. Fri vsati zastrupitvi z gobami takoj k zdravnikul Zdravljenje z zelisdi ie le v pomod zdravnikovim ukrepom. Enako velja pri zastrupitvah s svincem, misiakom, pokyaienim mesom; v tak;h primerih skuhamo petin na vinu alivodi.Petinov daj uzivajmo ie po Zlicah vedkrat dnevno, ker vsebuje str!p tujon, ki povzrodi omotico in glavobol. Noseenice in dojede malere naiga ne uiivajo. S pelinom pripravljene Zgane pijade (absint) so v nekaterih deZelah celo prepoiredane, Ker so slrupene.

90. DNECA PERI.A AIi

Asn6rula odolila

PRUE]IEG

- [n. laza inla

RDEGA PESA 91.

Beh wlgdrls

- hn, Gilda

I.

zedo se koreniko, iz katere poze-

Prvenec ie trajnica z dolgo pla-

ne do 30 cm visoko steblo. Okrog stebla so v vretencih nanizani sulidasti listi. Cvete maja in junija. Snezno beli zvondasti cvetovi so v pakobulih.
Plodovi so majhni oreski. Rastlina vsebuje v glikozid vezan kumarin, zaradi katerega ima modne uiinke.
Disedaperla raste po senenih bukovjh

njivah ln nasadih. Vzgotena je iz dlvle pese. lma odebelleno, nesnato korcnino de(e barve. Tudi listi so rdeae prepluti. Bogata je z mnogimi
vitamini in rudninami, zato je v pre-

Gojirno io po vrtovih, I I . veaiih

gozdovih z dobro-zemljo. Nabirarno

hrani pomembna. Velia pa tudj za odl eno zdravilo, ki 9a ne bismeli prezreti. Ze pred 2000 ieti so jo uposte, vali kot izvrstno zdravilo za kri. eza, ki obnavlia rdeae krvnidke, obenem disti kri, odpravlja

cveloio zel brcz korenin in hilto posusimo v senci ler na prepihu.

Pravilno posuSena je zelene barve in priietno di5i. Zato io dodajaio aperitivom in zelisdnim likeriem ter odisavliaio omare s perilom. Nekateri farodilo imajo za zadimbo. Pri nas jo bolj s abo poznamo. KoI zaiimba zbuip tek in pospesuje prebavo.

V rdecem barviu le mnogo ll l a . 2e

je kruni tlak nizek.Po

motnie krunega obloka, zlasti ako

najnoveisih ugotovitvah uslavlja surov pesin sok rast tumodev, ker vsebuje protiraKavo snov antocian: zdravi tudi levkemiio. Je dragoceno sredstvo

ll

||.

Caj
v

je

odliden

pri zastoiu

ietrih, za zdravljenie sednih

proti

organov, vodenice, zlatenice. Pijemo gatudi pri nepravilni dejavnosti srca,

pr iivCnih boleiinah, migreni, pri nerednem mesednem pe lu.

i<riem .n glistam. Miren s;n si rahko pr'skrbino orav s tem caldm.

Ne Dretiravaimo v odmerkih. ker bi Skodovali osredniemu Zivdeviu. Posledica: bruhanje, glavobol. Sveie zmeikane rcstline ptilepljajmo na otekline, zmeekanine in druga bolna mesfa. Znana osvezilnapijaeaie bovla,ko pe o nanakano v vtnu.

f,l!fu!

zorcnrn boteznih. Kot d00olnilno zdravilo verja pri oboleniu nadiedvianih zrez. Am.nst(a ktsttna v pesi ugodno vptiva na delovanie iivcev in moiqa. nov. sox zene na vodo, topi seeno kislino,
ptiuca rn stabolni otroci naj r2'vaio pesin sok, oslaien z rnedom. pri le2iih bo'ez,rih je treba spit dnevno por lhra soka, \o se stanje zborjsa. pa beirl. fllem0 ga se z neseca o0 ozdravilvi. Kuhana pesa ne ve.ia za resno zdravilo.

up0rabljamo pri.zvisani telesni temperatu . p,i gripi, plju6nici in sploh pri go:renlu o-rnat.. t0 zravrto je ueinkovilo tLdi pr bolezni seeil, ietrnih in

zoper Skodliiva sevania, ladioaktivnosl in X-Zarke. Sok rdede pese

ce

rane. Liudie z ob6u iivimi

92. PEIEBSIJ
P0rorollnum h0ll6$s

PETOPRSII{IK

- lw. [cE[n
rastlina. v sorodu z navadnim in sladkim janezem, kumino, pa tudi s struoenim misiakom in trobeliko.

GOSJA TRAUA 93. P0lGnllllr rn$ m - lw. !t0ta

I
|

Je dvoletna, do 1 meter visoka

Odebeliena korenina priietno di5i,

plodovi, seme, so ostro disavni. Zori

od avgusta do septembra. Fasl,ho rezemo, ko cveIe, korenino kopljemo aprila ali oktobra in novembra.
Preden plodovi s kobuli popolnoma dozore, iih spravimo v platnenovrea-

ko in obesimo na zradno

mesto. Petersilj ie ne samo izborna kuhinjska, ampak tudi odliena zdravilna rastlina. aaj iz senena ali sok iz korcnin

Dagnikih in tudl pe5denih tleh. Cvete 2lato rumeno od maia do seotembra. Listi so globoko napiljeni, zgoraj temno zeleni, spodaj srebrni, pokriti z mehkiml dlaaicami. Nabiramo ze iee v cvetiu. Korcnike kopliemo marca in aprila ali oktobra. Susimo v senci ob zmerni top oti, hitro, ne nad 40" C. Ubinkuie podobno kotsrdna mod. Vglavnemuporabliamo /lste za daie. Ca; iz golJe trav6je pro vsem |

Raste na travnikih, ob poteh, na I I . vlainih in ilovnatih

I|

| . krdem. Zupnik

lolil celo mrtviCnega (telanusa).

Kneipp se ie

v
v

odganja vetrove, blazi kr6e erevesiu in prepreiuje vrenie v drobovju, Ugodno vpliva na ietla,
telesu nakopideno vodo. Za

ll I l.

Bolniku ie vlil v usta mleko. v katezlasti proti kr6em v lelodcu, dle.

rem se ie kuhala gosiatrava. Pomaga

ledvice in mehul, jih disti in odganja

vesiu, me6ih, krdevilem kasliu, celo proti s16nim kldem ie uspeSen. Ta dajje 5e udinkovitejsiv mesa-

z&avil

ne namene zadostuje Ze nekai rezin korenine v iuhi. Udinkovito pomaga pri vodenici, reymi, prolinu, ekcemom, clulilisu, zlatenicl. Popijemo 3x na s]cu, dan po pol skodelice ie ga tla ali zvarka iz korerlr. Proti teiavam v vranlci in bodliaiem skuhamo petedilj z vinon, nekaj kisa in obilo medu ter piiemo ta zvarek daljlttlas. Razni pripravkiiz petersilia, to ie, semena ali

korenine, pomagaio proli napenianiu v drevesiu, pIi ielodCnih teiavah in pospesuieio izlocanie vode.Ce gre kd z vodo, imamo teiavno mokrenie. ynelo prostato, sitakole pripravimo pelerg,irevo oue: skuhamo celotno rastlino, zvarek precedimo skozi platneno krpo. Po dveh urah poberemo z Zlico olje, ki plava na povrgju. Bolnik naj ga vzame vsak dan po dve kapljici. Kot zadimbaizboli$uje petersilj okus iedem in ludi sicer zdravilno vpliva. Petersilieva korenina spodbuja polenie, zbila vlodino, uravnava mesedni ciklus, izloda strupene snovi iz telesa. Celotna rasllina je udinkovita proti edemom,

nici: gosja trava. kamilice, melisa. S % | kropa popanmo I eajno Zlidko mesanice, osladimo z medom:n popijemo 2-3 skodetice na dan po poiirkih. Zenskam lai$a teiaye ob mensltuaciii, belem toku, teiayah v trebuhu, k16u v me6ih in miSlcah; udinkuje prizadugeni m ensvvaclii. ed korcnike geramo pri maiavih zobeh, da odpravljamo ustno gnilobo. privrocici sto/ieno zeriie, ga zmesamo s kisom in soljo, priveiemo bolniku nastopala. Kmalu bo padla vroiina in bo nastopilo olajsanje v glavi.Pri tivCnlh boleznih v zyezi s kr6i, tudi z boiiastnlmi, napravimo v enakih delih mesanico gosle trave, baldrijana in rozmarina. Ta OaJ pripravimo in piiemo kot zg ord zakte. Caiiz cel1tne rastline je ptoli dri-ski, gliii, proti kamnom, vneuu ledvic in mehuria, vodenici, zlalenlcl. Caj kuhamo vedinoma z mlekom. Zunanie: z oyltkl zdravimo gnoine rane, lvore, kree, krmeiliave oli. Enako ubinkuie pra.jek iz zelis6a, jemliemo ga vsak dan vedkrat za nozevo konico ali mdo ved.

v krvnem obloku, dihalnim molniam, prebavnlm toiavam, koinim in ienskim boleznim. Zgnanje zdravi mod ce, zmedkanine, pike ZuZelk, yne$a oiesne veznice. Calpetersiljevega semenaie modan diuretik, znizuie lelesno tempelaluro in pregania uii.
motniam
100

94. PtRilrGA
Agrolirum rslen$

- hn. lllrvlna
plevel. ker segajo korenine globoko in imajo Stevilne Zivice. Raste po poljih, vrtovih, ob poteh. Steblo je do 80 cm visoko. Cvete od junija do avgusta. Zdraviina je ko renika. lzkopavamo jo marca in aprila ter Septembra in oktobra. Najlaze jo dobimo

Alcnomilla vllgells

PI.AHTICA 95. - h . rlralr, g0s[in [tasl

I
I

Je lraina zel in zelo nadlezen

I
I

Plahtica rasle v visiih legah, na vlaznih travnikih, na bregovih

va vedje

potokov, na pasnikih. Neredko pokri-

povrsine, Znadilno, da

sestavljajo listi nekak lijak, v katerem je, najpogosteje zjutraj, dista kap jica

za plugom ob spomladanskem in jesenskem oranju in deloma za brano. Tam jo je treba pazliivo odbratiod drrgih korenin. Skrbno oprano susimo nasoncu, dokonino papri!metni toploti do 55"C, sicer rada splesni in nt za rabo.
Vsebuje veljko zdravilnih snovi in zelo dobro udinkuie. Dellie v marslaem podobno kot rJivska preslica.Calodlidno ei$i kri. Se boljsaje

vode. Cvete bledo rumeno od maja do avgusta. lma drobcene cvetke.

Nabiramo cvele m /lste, in sicer le ob suhem, sonanem vremenu. SuSimo v senci na zraku, najboje na podstresju. Je od iana zdravilna rastlina. Koristno jo me6amo s trobentico. Ta Cal ie priieten in veliko bolj zdrav kot
ruskr.

| I

| l.

mesanica: pirnidne korenine, listi

ernega bezoa, brsljanasta grenkuljica, velika kopriva. eajno Zlidko mesanice poparimo s % i trola in popilemo na dan 2-3 skodelice daja, sladkanega z medom . Zelo utinkovitie sok iz sveZih

za vse ienske bolezni: pri belem toku, plemodni menstruaciii, leiavah v llebuhu, laisa meno. Je za pitje in umivanje. Nosed.

I I

I l.

Plahllca ie prvovrstno zdravilo

korenin pti boleznih, ki se pojavljajo zaradi pomanjkania rudnin in vitaminov:

bolezni bronhiiev, skrofuloza, otekle bezgavke, rahitis, bledidnost, sla. bokrvnost. molnie v prebavi, gnoina vnetia. s,rhi in v.azni ekcemi. beli lok. pliudnica, vnelie lebrne mlene'n maternice. eai ali svez sok iz korenin se obnese pri plotinu in tevmi, vodenici. bolezni mehulia. kadar se

nice naj bi redno pile ta aai, ker LajSa porod in ugodno vpliva na novorojenaka. l\rarsikatera operacija ob porodu bi odpadla, de biga iene dovoljzgodajin redno zadele piti. Ustavlia krvayilve pri notraniih poskodbah. To pride ze o prav pri avtomobilskih in drugih nesredah. Lahko dodamo marietico aliorehovo llstie.Ako otroci kliub dobrihrani ne uspevaio in imajo slabo razvite miSice. se po lem aaju vidnb okrepe in zaino Iepo razvijati. Tudi kopell v prekuhani plahtici bijim znatno pomagale.0bnese

zapira voda pri otrocih in starih ljudeh, pri kamnih v mokrilih, bolezniieter in ioEa, pri dlevesnem in ieloddnem kata4u, hemoloidih. Blazilno vpliva privenericnih boleznih. Caj krep slaboina pljuea in zdravi celo suSico.
Predolgo ga pa ne smemo rzivati, ker bi Skodovali ledvicam. Zoper mozoljavost pri mladih ljudeh pripravimo daj iz mesanice: korenina pirnice, madehe, njivskepreslice in koprive v enakih delih. Eno iajno Zlidko mesanice poparimo s % itra kropa in popijemo 3x na dan po 1 skodelico,
S ad mo ga z obilo medu in vedkraLpijemo.

se pri vrodici in p sadih zaradi notranjih poikodb, pri vnetih dihalih, kaSliu, vnetih zobeh in kilah, ognoiitvah in eirih v spodnjem rivotu. Cal piahtice pomirja in prlpomore k zdlavemu in ifdnemu spaniu. Udinkuje zopervnelie odesne veznice. Ustavlja ktvavitev iz dlesnl, ko nam izdereio zob. Laisa tezave protina in revme, zdravi slabokrvnost in vodenico, ie
uspesen pri pomladanskem zdravlieniu, zadrzuje poapnenje

iil,

prepre-

duje kap, zadrzuje razvoi sladkorne bolezni. Pomaga pri vaginalnem In analnem srbeniu. Higiena spolovill Ugodno vpliva pri sladkotni bolezni.
Bolnik naj bi ga redno in daljso dobo pil. Caj ptipoto1ato za umivanje gnolnih ran, vnelih odi, vlainih ekcemov. Z njim naj bi grgrali pri vnetem grlu in ob vnetiu ustne sluznice.Pomaga seveda pri raznih eievesnih in ielodcnih feiavah. Caj pripravljamokolpoparck eno iajno Zlidko zdrobljene zeli popari103

102

mo s % I kropa. Po 10 minutah lahko precedimo in popijemo dan, Cai nai bo nesladkanl

l-3 skodelice

na

skodelici na dan. V nobenem primeru pa ne smemo piti mrzlega kot ponekod priporodajo! Zdravi beli tok, aegapijemo alise z njim umivamo. Pomagazoper polodne klle in tako olajsa polod. Pomaga ob le:avah v meni. Na rane devamo stolleni pleiec ali pa v aaj n amodene obkladke, da se ustavi krvavitev. Kar je vinska rutica za moske, to je plesec za Zenske, vsaj v nekaterih pogle0rn.

90. PLE$EG
Crlsolla iulsa msmrb

- hn

rus0maca, larc[lra Je do 40 cm visok, povsod razSirjen plevel. Cvete od marca do pozne jeseni. Drobni, beli cvetki so

|.

PtJUGl{il( 97.
Pulmonirla olllclnells

- in.

m6d[nlla, lllucnlalr U0k0 tl

nanizani po steblu. Spomladi nabran ie najboljsi. Korerlre odisfimo, poveZemo zel v Sopke, hitro posusimo in spravimo v temne kozarce. Niegovo latinsko ime pomeni torbica. V tej je "torbici. veliko zdravilnih snovj za mnoge bolezni in tezave.Cajie bolisj, ako plesec samo poparimo, S l/1 itra kropa poparimo 1 iajno tlibko suhega ali 2 dajni Zlidki svezega pleica in popijemo 2-3 skodelici neoslajenega daja na dan. Plesec je vedno in povsod pri rokah, zato Segajmo po niem. leinkovito ustavlja razne

ll
I

kot iz ielodca ter nosa, tudi iz pliud. Zoper krvavitve iz nosa

srkamo Dlesiev dai skozi nos ali navezemo Sooek olesca okoli vratu in na tilnik. Pri krvaviivah iz pljue pa pijemo dajno mesanicoi plesec, ptidia dresen. omela. korenika srdne modi- v enakih delih. oo 3 skodelice na dan. Ta daj seveda hitro skuhamo.Zoper kruayitve sploh dodajamo plescu riiivsko preslico: eno daino Zlidko te me$anice poparimo s % lkropa, popiiemo skodelico ali dve neslajenega eaja. Caj ie zelo uspesen za spomladansko 6i5de. nle k|'i. Dodajamo lahko preslico, Pomaga zoper kaSelj, tudi zoper prolin in revmo. Precei dobro izravnava kruni llak; podobno kot omela niZa previsokega in visa prenizkega. S tem vpriva na prepodasen al; prehiter sr6ni ulrip. Zdravilno deluje tudi na oiilie. Caj spodbuja leno Crevesje, pospe-

l.

krvavitYe. tako iz Crevesia

ial

gozdovih. Listi so temno zeleni z belimi lisaml. Cvete marca in aprila. Cveti so rdedi, nekateri modri, drugi vijolidasti. Rastllno nabiramo, ko cvete. Povezemo jo v Sopke in obesimo v zradnem prostoru. Veainoma ga bo pa treba posuSiti 5e pri zmerni umetni toploti do 40"C zaradi letnega dasa. Zaradi kremendeve kisline. slu| I | zi in ka cijevih soli eaj moeno vpiva na pliuia in druge organe, z asti na dihala.Sp oh velja pliudnik za izborno pomagalo pri vseh pliu6. nih boleznih, samo sulidasti trpotec se more meriti z njim. Ko res ni ved pomodiza pljuia, ledaj pomaga, tako pravijo, le 5e pljudnik. Kako bi se pliudnih bolnikov, zmanisalo Stevilo pljudnih bolnikov. ko bi ga boij u uporabljalil I Pomaga pri

I I.

Je do 30 cm visok, raste
grmovju

po

in lslnatih

katariu dihal, dihal, pri kaSliu z izmedkom, pri pliucnici, glipi, bfonhitisu in pljudniieliki. Pljudnikov dalzdraviSe hripavGt in vnetia vgrlu, de ga pijemo
lkivo, zavira vnetie, pospesuje izlotranle seda, zdravi hemoloide. Ako daljdasa uzivamo mesanico; pliudnik, njivsko preslico in suli6asti trpotec, pomaga celo pri hudi sugici. Slabotni in susidni bolniki nai pijejo2-3x na dan daiiz pos-uienega pljuin,ka z mladnim mlekom.Ptiudnikoveai ie treba pitiprikruomoku. Caiblazivnelie sluznice y ielodcu in prebavilih, v ustlh in trelu, zdravi sko in g to: pijemo 3x na dan po 1 skodelico. Vplivatudina bolnimehur in na kamne v mehlin. Cajna me{anicazapliuta
in grgramo z niim,Caj utrjuje

$uje krcenle Crevesja in s tem izlleblianie. Pomaga zoper driske in krvavo urinilanie.Plesec ie odlidno zdauilo za:enske: ureia premodno menstruacuo 8 dni pred disdo ie treba piti daj plesca 1-2

104

105

in bronhije: po dva dela pljudnika in sulidastega trpotca, pa le po en del kopriv in

njivske preslice. '1 dajno Zlidko mesanice poparimo s % kropa in popijemo po pozirkih dez dan 3 skodelice daja, osiajenega z medom. M/ado /r'ste p judnika lahko pripravlmo kot Spinaao ali solato.

ss. P0Tn0silt[
Cic[driun lnulus

- ltll. rodollia
regrat.. Rasle povsod, ob ootih, na niivah in travnikih. Rad ima suha tla. lz kultiviranega dobivajo kavni dodatek cikorijo. Listje in cvetie
nabiramo, ko cvete, korenlne kopliemo aprila do maja.Liste in cvete hitro posuSimo v senci. Korenine podolgem razrezemo in obesimo v sendnem prostoru na prepihu. Potrosnik je dragoceno zdravilno zelisie. Caj tz potroinika je izvirno

PRAPROI 99, I I.
Ljudle rnu ludi recejo "ptavi PElidlum a$llinum

hn. [aual

I . del

Praproti

je na lisoce vrsl. Velik

premoga

fastal iz gozdov velikih praproti.

radioakUvna

je v

pradavnini
Pri

nas je najbolj razsirjena velika orlova

praprot, imenovana tudi stelja. Je

in

ohranja

!o

lastnost

dve leti. Praprot zanjemo v jeseni. Ko se posusi na steblu, jo osmukam0 in z nlo natladimo blazinoin slan-

zdravilo za jelme bolezni, zlatenico, bolno vlanico, ledvice. Potrosnik, zmesan s oetersiliem (1:1), pospesuje izlodanie se6a, eist kri in s tem ves orqanizem., Obenem ga prenavlja. SyeZ sok iz lislov, cvelov jn korenin pospeSuje izlocanje in odvaianje iolda, 6isti

ll I

l.

njaio. fudi na nezdrav jogi lahko

polozimo tako slamniado. S amnjada in blazina, natlaeeni | I I s praprotjo, je naibolj zdravo eZiSde, kar si ga moremo misliti. Na njem se diovek dobro odpodije, utru-

|.

lenost kar izpuhti. Bolhe, stenice in usi ne prenesejo praproii in zbeZe. Tako leZisde

Kri in jo obnavlja, odvaja

odvisno

po udih, protin in revmo, revma.

ti6ni glavobol in revmalidni zobo.
bol. Korenika ptaprcti odpravlja mudne boleeine bofeeine y medih, imeimoiodezl imeimo jo dez nod ob m eiihv postelji. Kopeliv prewetku Istov in korcnik zdravijo plotin, revmo in celo gangreno, Sve1a praprot v blazini zdtavi naglugnost zaradi prehiada in prepiha. Seveda ie treba tudi glavo dobro odel\. SveZi listi praprctt navezani na 6elo in o6i. bistriio o6i in odpravljajo bfesdavico. Suha peprot v eevlih odvzema ulruienosl in oreie noge. Usdk ("heksengus.) n tro pozdravi Sopek sveZe prapioti, ki ga n-av6Zemo na prizadeto mesto. Nekaj dasa so boledine celo huise, pa se kmalu poiezejo in izgubijo. Usek veekrat mazimo tudi s SentianZevim olieml Tako poslane tkivo elastiino In volino, zato je vedia moznosl, da ga s primernim
107

zdravikrde, trganie

sluz. Krhamo ga iahko tud z vinom I kisom. Protikrdu iolcnika pjemo2x dnevro potrosnikov aa , k nai vre 5 m:nur. Zarad; dob.ega r,d nkovahja na omenjene organe vpliva daj ugodno na duSevnost, zdravi hipohond io, tj.

polrtost zaradi namiSljene bolezni, Ako se vedkrat ponoai zbudimo, popijmo

pred spanjem skodelico tega daja. Sok, skuhan s sladkorjem, v gosi slrup, je blago odvaialo za okoke. Zaradi snovi inulina ie potrosnik zelo koristen ia sfadkorne bofnike. Inulin vsebujeta tudi regrat in repinec. eajni prevretek iz korenin po za\euanir izkuserlh babic krepi rodia pred porodom. Udinkuje tudi proti ekcemom, turom, zbija vlodino, odpravlia otekline. SveZ sok pospesuje rast las in baje prepreduje izpadanie obtvl Sok iz cvetov kot

obkladek )e zdtavilo
'106

za utruiene

oii.

Cvetovi, nanoienj

Zganju,

razgibavaniem normaliznamo. Zganje, v katetem so se nanakale korenike,je izborno sredstvo za natiranje ob prolinu in levmi. Za natiranje bolnih udov, opeklin in opa n odliano pomaga praprotni izvleiek v doma'em jaboltnem k/bu: velik Sop praproli, listov in korenik sesekljamo, zaliiemo s 4-5 | domadeqa iaboldneoa kisa, namakamo 3 dn,, odcedimo v steklenice in dobro zama$imo. eraprot je tud srLpena, zato jo notranje ;emljemo zeto previdno. Praprot odganja gliste in unidi celo trakulio. Bolnik naj na tesae izpiie 1 skodelico iaia praproti in ostane tesc 5e dve Lrri. To zdravljenie bo treba norda nadatJevati kak5nih I dni. da vs zajedatc poginelo ali od dejo. Praprol deluje na maternico, zato je nosednice ne smejo uZivatl, niti na njei

|@

uslavlia voda, delno topi kamne in pesek v mehurju in ledvicah, zdravi ledviene ea$e, odstranjuje beljakovine iz seda. Silicijeva kislina v preslici veda proinosttkiv. Koperl 100 g zelisda namakamo 1 uro vvrodivodiin nato odcedimo v kopelno vodo. Ugodno vpliva na koio, plekruavitev, ozebline, golenske razjede, odpde noge, hemoloide, pomirjasdenje. Presiidni 6aj
dobro dene ohlapniin nagubanikoii. Calha meiarlca: za mnogeje preslica nekoliko ostra, zato priporodaio dajno mesanico: preslica, lapuh, lipovo cvetie, trpoiec, bezgove jagode, timijan. To me6anico poparimo, pusiimo 15 minut in nato precjdimo. Popijemo 2-3 skodelice na dan. Sladkamo s kostanjevim medom. Cajprotiseenim kamnom: 1 velika Zlica mesanice preslicez brinovirnj jagodami v enakem delu in malenkost pelina kuhamo z 2.5 dcl vode 5 minut. Stoii naj 15 minut, nato jo precedimo in popiiemo takoj eno skodelico, drugo pa po pozirkih 6ez dan. Kadar potujejo kamni skozi sedevod, napravimo sedeeo vroao kopel z nekaj suhe in nekaj sveze preslice. Hude boleaine se bodo umirile. Preslidin daj iajSa Skllatinko, tilus, povedane mandeljne, sla' bokrunogt, vnelje rebrne mlene, bolezni plesnove, zdravinervozo, izloda nezdrave lelesne sokove, disli kli. Suho preslico zdrobimo v prah in ga zakuhano na nleku. P.ie1o naj ga slabotni otroci, ker krep: organizem in ustvarja kri. Proti vnetju gila gigramo s ealem preslice. Freslice ne smemo piti v premodni koncentraciji in ne predolgo, rajsi v presledkih.

lezati.

I||||.

PRESTIGA
- nlr.
raslaulc
Preslica ie nadlezen plevel. brez I vonja, grenko slanega okusa. Riava, trosonosna steb a niso zdravilna, pat pa jalova, zelena,Ia dajejo pravo drogo. Vsebuie mnogo kremendeve kisline. celo do 16%, nabiramo pa mlada stebla, ker je v njih ta kislina boli topljiva. Stebla susimo na

Eqrl36um an6nso

zradnem in sendnem prostoru, da ostanejo lepo zelena, Sokin iajprcslice nimata nobenih stranskih Skodljivih udinkov. Preslici je pomagal do veljave Kneipp, nieni zdravilni udinki so veliki in niena uooraba ie mnooo-

stranska. zmerno z nlot Preslica |

fift@

Je mrjdna. zito

blonhitisu, kot pri krvavitvah

| l.

je na,boljse zdravilo za bolna pliu6a, tako pri

iz

ootrebna dvoina doza. Pri hudih krvavilvah se kri s preslico kmalu obnovi, ker se Stevilo krvni6k hitro poveda. celienie ran in kosti. Cajzdravivnele ledvice, mehul, njegove k6e,
108

niih; celo pri ietiki pomaga, le da ie

Tkivovpljudih se okrepizaradi kremendeve kisline. Pitje daja in izmivanjez niim ustavlja izpadanie las-. lzpianje ran s sveZin sokon ali tajem pospeiuje
de

se

I||I.

PRIMORSIfi GEBU1A
- h . D m0rslrl lllr
Primorska debu a ie trajnica I l. z zeo debelimi, tudi kilskimi
aebulami, visokimi 15-20 cm, debelimipa 10-15 cm. Cebula nivsavzemlji. lz nje zraste do 1.5 m visoko cvef lidno steblo, kiga v zgornjitretiini krasived belih cvetov. Ti so podobni liliii.

pa je posebno &inkouil strup za zatirunie podgan, niii in drugih glodalcev. Nastavljaio jim cele 6ebulice. Hranitiiih je lreba na suhem in hladnem prostoru, da ne zadenjajo odganiati, ker potem niso ved st.upene.

Ulgln0a ma llma all Scllla mallfima

PUSPAI{ 102.
Buls |.
sompenilsns

ir.

sln$h

Pozneje zrastejo listi, dolgi 30-50 cm, iajdasto podolgovati, imajo cee robove, pa doga vzporedna rebra. Primorska debula je sredozemska rastlina, razsirjena od Cipra pa tja do Portugalske. Sta dve vfsti: bela ali rumenkasto bea in rdedkasta. obe
sta enako zdravilni. Primorska debula rasle na peseenih tleh morske obale,

Je vedno zelen grm. Raste zelo podasi, veie so kratke, debele in

pokonane, listi usnjati in dez zimo ne odpadejo. Cvete rumenkaslo belo, in sicer od marca do maia.lzha\aiziuine Evrope. Pri nas.qa g6lijo kot lepolniorm v parkih, na ookooalisalh in ob vrtnih giedah. Zaradt Stevilnih alkaloidov ie zdravilen, pa prav zaradi alkaloidov tudi strupen in

ftffi[

a tudi bolj v notraniosti. Kot rasllina toplega Sredozemlja je zelo obdutljiva na jesensko in spomladansko s ano. Zato jo ie treba zgodaj jeseni spravitiv rast injak, spomladi pa pozno presaditi na vrtno gredo. 0. Cebulice skopljemo skopliemo kopljemo ieseni, odrezemo listno in cvetno steblo, odstranimo zunanje zunanie liste, liste. nato suhe suh lupine luske, pa tudi tiste v sredi, ki so bele, sluzaste in manj zdravilne. Upofabljamo samo srcdnje tuplne. Te so debele, Siroke, sodne, zelo grenke, pekode in zoprnega okusa. Razreiemo jih na tenke trakove in hitro posusimo v susilnici pri 40"C. Na soncu iih ne ka2e sLSit:, ker so zaraoi daljiega susenja s abse. Drogo je treba hranili na zelo suhem prostoru, v tesno zaprtih posodah, da je popolnoma v-arna pred v ago, sicer se llsU z epijo, razkrojijo in postanejo nerabni. Pamorska debula ie udinkovilo zdrav ro roper hemoloide. Zmedkane, I a| z gazo zvite liste, s. pol srer4o v drevo zveae' pred spanjem. Z gazo ;ih le treba zalo zviti, da zaradi s !zavosti ne zdrkneio ven iz erevesa. Cez lelo to storimo s svezimi listi aebule. Cebula je zdravilo za rane, Vdasih so io kmetice gojile kar v cvetlidnih londkih, da je bila vedno pri roki za rane, uleze, gnoine in take rane, ki so se nelade celile, tute in podobno. lz nie so delali razna nazila zopet lwunkle in zanohtnice. Primorska debula ie posebno uspesno zdravi.o za srce. ker h.tro pomaga. Po udinkovitosli ie med digitarisbm in strofantusom. Dajeio io kot dopolnilo terapije z digitatisom. Uporabljatijo smemo izkljuino pod zdravniSkim nadzorstvom. Fdedaprimorska 6ebula

nevaren.

| . iai iz lislov za zbijanje povisa. ne lemperalure: nekai listkov

a

Domaee zdravilstvo uporablja

poparimo s % litra kropa. dajodvaja in zdravi revmo. Paa pa zunanie upo1abllajo zavretek iz listov za ovitke in kope, proti levmalidnim boleznim.

protinu in koinim izpuSialem.

dneh odcedimo, zmesamo

Stoldene liste namodimo v oliu, po 20

s s!ro-

I.

vim maslom in dobimo utinkovilo nazilo zoper koine izpu$iaje, mozolje na licih, protin in revmo. Ako pri notranji uporabi neprevidno raviamo puSpanom, npr. vzamemo neko iko premoene doze, se lahko zastrupimo. 9 Znaki zastrupitve so: bruhanje, omotidnost, drhtenje in krdi. 0b najmanjsem sumu zastrupilve je treba takoj izprazniti drevo in ZeJodec ter poklicati zdravnika. Alkaloidi bi ohromili dihalne mi6ice in povzrodili zadusitev.

E@

1ftffi

110

RABARBABA in IUIIGUISKA RABARBARA nn6m 0lllsln6l0, Rhcum Dalmat||m - [fl. nDaftala

V lekarni lahko kupimo korenfio prve, in sicer v kosrh ai v prasku, drugo goje pri nas po vrtovih. V vrtni zemlji dobro uspeva, le sve:
zdravilnosl. Uporabljamo le njene listne peclje, Te rezemo prvidjunija, drugid pa septembra in oktobra. V njih je obilo vitamina C, Listi niso v nobeni obliki uzitni. lz pecljev delamo kompot, sok a:) marmelado. Korenika kol ial rahlo odvaja, I namesto nje lahko jemljemo krhliko. Rabarbara pospesuje izlo.

I||3.

RA]IJAK 104.
tu[rrllls
rlmrtrla

- tn. dl0bll|Ia krm0nla r, ]anlo

[,

I l.

Cvete rumeno ali zlato rumeno, I I . v gorah pomarandaslo

ali Skrlat-

gnoj zmanjsa njeno

no. lma slaboten vonj, v gorah disi zagatno, okusa pa je povsem nedolodnega, Zadovoljen je tudi z bornim rastisdem, rad pa ima apnendasta lla. Nabiramo cyeloye in jih hitro suSimo na senanem, a zradnem mestu. Je zelo priljubiieno tjudsko |

| l.

zdravilo.

Ze ime pove.

da

predvsem zdravi

ll l.

tane, in sicer tako pri ljldeh kot ptl livalih. S toplim

s svoio kislino povzrodajo "skom ne... nioarOarb na; ne iemtjeio noseCnice, doie6e malere, bolniki s protinom ali z vnetim mehudem. Nekaleri ljudje ne prenesejo rabarbare, ker preved drazi sluznico v ustjh in
erevesju. Ti naj je pad ne uzivajo.

danie seea. Sokdajemo vrodidnim bolnikom, ker zelo gasi reio. Konpot, slajen z medom, krepi prebolevnike. Pospesuje prebavo in rahlo odvaia. Sok ze o ugodno vpliva na zobno sklenino. Naj ga uporabliaro liudie. ki im sadr sokovi

kovin eajen. Obkladek menjamo vsako uro. Tako se poceliio tuditake, k se nerade celijo. Dobro je dodati lemu daju 5e enako koli6ino trpotca, Ta 6aiCisliludi kri. Vta namen popijemo 2 skodelici poparka na dan. Ta aaj zdravi uspesno tudi kaselj, zlasti tedaj, ako dodamo v enaki kolidini 5e trpotca. pomaga tudi otlokom, ako jg9,!ir_q|'1|19, kgr se,jim niso pritegte. pri obeuriiivih tjudeh krepi ieto Ir^!s.: oec. Uyete dodalamo ludi drugim domadim dajem.

aajen naj1ej izmijeno rano, nato io obvezeno s ktpo, navlateno z runia-

113

I05. GRI{A REIIIGU

R{trhrnus

saliurs-h . rolllr
Egipaanisoio s debulo in iesnom daiali delavcem. da so ostali zdravi. Gojijo jo po vrtovih in poljih. Uporabliamo korcnasto korcnlko. Je odliena kot zelenjava, vella pa tudi kot zdravilna rasllina. Redkve nai ne bi solili, pravi Kneipp, sicer Dostane Skodliiva. Lludle z vnetim ielod" cem naj je ne uzivalo. Sok redkve, zneian s slad|

REGRAI 1||O.
Ialtraclm 0mclndlc hlY. maslacalr

I Je prastara kulturna rastlina.

I.

I Je nadleien plevet, a zelo | . zdravilna zel. Vsebuie nestrupen mledek. Cvetovi 'so zlalo
le od marca do maia. L/bte nabiramo, preden cvete, cyeloye med oKobra.
cveleniem, korcnine kopljemo zgodai spomladi ali pa od avgusta do rumeni in na votlih stebelcih. Cve-

l@@

| | | . kotiem, uspesno zdravi diha. la, bronhialni kalar, oslovski

kaSeli. Naredimo lakole: izdolbemo

z listi vred v senci ali v oeiici

Jih

razceDimo. susimo

40"C, Vsa rastlina

z vilaminom C in minerali.

ie

Dri

bogata

redkev in vanjo vsujemo sladkorja ali nacedimo medu, postavimo na toplo

iez

nod in drugidan poiasipopiiemo

iesensko zd;avlienie.

Regrat zdravilno vpliva ztasti na ielra in ledyice. Je zelo primeren za pomladansko in

I I

I l.

Posebno

sok in nazadnje poiemo 5e redkev. Ali: redkev tzteaemo, skuhamo in to vodo osladimo s kandisom ali medom, pijemo pa po pozirkih. Zelo
dobro aisti dihala. Pa tudi sicer drugje pomaga; zdravi ioldne poti, zavira nastajanje peska in kamnov v iol6u. Pospesuje izlodanie iol6a in zdravi vnet iol6nik. Takole pripravimo: redkev zmeljemo in sok dobro iztisnemo. Prvi dan popijemo'100 g, drugi dan 200 g in tako gremo do 400 g. Nato pa nazaj do 100 g. Nekatere kamne topi, vsajtako trdiio, drugih pa ne. Vsekakor pa sok zmanjsa nagnienje k tei nadlogi. Navadno se Zoldnik pomiri in alovek nima vea tezav. Redkvina solala pomaga proti napihnienosli trebuha, boleznim ledvic in mehuia. pri voderiici in slab;m t;ku. ttt. smemo uzivati prevelike kolidine, ker bi nadrazilo ledvice. Uporabljajmo le

Ca, odpravlja vse zastoie,

uainkovita ie korenina: topi, disti, pospeSuje polenie jn krepi telo. Pospesuje izlodanie seda in iolraz-

krv! Tako koristi pri protinu. revmi, sklolelinih, kotnih bolezni-h, ailih, tolsiavosti, neiesdnosti, lenem irevesiu, pri prsni in trebuini

struplia lelo, pozjvlja in vraia mod. Cloveka kar pomladi. lzboljsuje celotno plesnovo in pospesuie diidenie

vodenici, slabokrvnosti, zaostali menslruacili, boleini trebuine slinavke, pri mokrem vneliu rebrne mlene. pri sladkorni bolezni orioo_ rocaio prezvediti na dan 8-15 vo ih stebelc. pospesule pretok ioEi, disti sluznico dihal in prebavil. Ustavlia nastaianie ioldnih kamnov. Sicer iih ne lopi. paa pa zmanjsuje nagnienje k lei botezni. aaj iz tistov in koteje Se boli zdravilen. Regrutov siup (napadno ga imenujejo regratov med): vzamemo 4 prgisda cvetov in iih dobro prekuhamo v 2 lltrih vode, orecedimo, dodamo vrooemu soku 1.5 kg stadkoria in sok 2 limon tel med kuhanjem neprestano mesamo, da nastane gosta tekoaina. Vliiemo jo v steklenice, dobro zamasimo in spravimo v klet z dulcem navziol. nai_ bolje v pesek. Mleiek rcgnta pomaga proti zastluplienju krvi s kovinami.
ta sok kapnemo v oei 1-2x ledensko, ako so bolne ali oslabele. Reorat ie zelo pomemben pri presnovi. Ob degeneraciii hrustanca nam lahko- dodli pomaga. Zato ga pridno uzivaimo v vseh oblikah. Lahko si ga sesekljanega nin-posebno priporoeaio za zdravljenie pozimi. Sladimo ga z medom, tako

sveze naribano, ker je takral najbolj zdravilna. Stoldeno redkvino seme deluje antimikrobno in antimikotidno. Zdravi gliviCne bolezni koie. V ta namen seme zdrobimo in oboleli del posuiemo s tem prahom.

114 115

daiemo tudi na kruh. Zazimo namoiino celotno zrezano nstlino bo steklenica polna regrata! Uiivamo do 20 kapliic 3x dnevno,

v Zganie.

Nai

REPI]IEG 108.
lrctlum tanna - hn.
GtGrtr

107. REPIK
l0
n0nla sua$lla

-lw.

lo||0rac
Cvete lepo rumeno, lako da se odpiralo cvelovi od spodaj drug za drugim od junija do septembra. Suho rastl,ino zrezemo ali pa zdrobimo v pnh.

na; velia za plevel, zaradi svoiih sestavin, posebno inulina, pa drago-

I l.

Je dvoletna. 1.5 m visoka rastli-

cena zdravilna rastlina. Basie kraj

I l.

Fepikov ial se dobro obnese | I | . pri boleznih drevesia, ieter, ledvlc, mehuria, ioldnika in vranice. Cajno neianicospelinom pijemo
kar se da vrodo. Pomaga zoper

potov, ob zidovih, na grobljah. Cvete od juniia do septembra. Rad ima gnojno zemljo in sonino lego. Korenlne kopljemo aprila in oktobra, jih po posusimo. dolgem razrezemo Llsle nabiramo in iih sveze Dorabimo, plodove pa, ko dozorijo. Zaradi inulina ie repindev sok |

in

II

odliden

ne kamne in pesek.

iol6

Pospesuje izlodanie

pri bolnih iel

h.

iolda, pomaga

izloaanie seda, zoper moEenie postelie. Pomiri vrodino, laisa aslmo, zdravi beli lok, bliuvanie klvi, krvavilev iz ledvic, klvavitve iz nosa, bole6ineY ne v nogah, gripo in gnoine ture. grgram0 Pri vnetiu dlesni in grla grgramo izpiano repikov dai. Unele oEi Eptrano s iajem repika.latdje treba narediti

Pospeauje pomaga pa tudi

sladkornim bolnikom. Korenina ie

otav dobta Drikuha za sladkorne boln ke. ialzdraviin 6isli ki.Koldodalek kopeli pomaga pti koinih bolez. nih, de qa obenem tudi pijemo. Prav lako si pomagamo s svezim sokom; tega iztisnemo iz korenine, ki io zdrobimo, zalijemo z 2 skodelicama vode, namakamo nekai ur in nato izpiiemo. Sok zdravi tudi vlaine lisaie, tvole, nedisto koio, mladostne akne. Sok sveie korenine kapamo na ekceme, odprte rane, opekline in podakaTo. da se na niih posuSi. S dajem izplakujemo razpokane uslnlce, mehuria. sla usta in irefo. Cai iz semenaie dober zoper ledvicne kamne, Zene na vodo, ustavi griio in irredi mensiruaciio. Oije, olivno alisezamovo, v katerem so se namakale zdrobljene korenine, ptepteiuie izpadanie las in zdravi pthlial. V isti namen lahko namodimo korenne tudi v rumu. Repinde.r'e ,bfe, kuhane v vinu, poiagamo na otekline, boledi kdi, koina vnelia. Cal rstoy zdravi mehur, revmo, prolin, razna vnelia. Proti mastnim lasem vtiramo v lasiSCe vsak dan sok sveZih listov. Ce hodimo po vroiem soncu, si daimo ra glavo list rcpinca. l\,lozgani se bodo zelo dobro poeutli, ker bodo varni pred vroaino. Je veliko bolise varovalo kot ruta ali klobuk. Ko se posuSi. namestimo novega. Lahko uporabimo tudi druge zdravilne liste.

117

REPUH Pohslbs lrt[lldls - h .lotuh,

I09.

rcDlh
Je tralnica z gomoljasto koreniko. z res velikimi listi na doloih pecljih. Raste po vlaznih travnikih in ob potokih, posebno v ilovnatizemlji. Nabiramo Se majhne, za dlan velike ,isle, takrat so najbolj zdravilni in iih hitro posudimo, Korenike kopliemo februarja in oktobra, jih po dolgem razreZemo in oosu5imo na zraku. nato sesekljamo ali zmeliemo. Uporabni so cyeloyl, najboli pa korenike. Zatrajno uporabo repuha ne priporo6amo, pai pa za akutne primere. Cai iz listov se obnese p ri g ripi

Grlliina

nlgirls {lcse||sta), E

Ga

Gdnsa (smmtadanstal

RESA 110. - h , onlca

I l.

oodobnih nalezllivih daj zdravi dihila: pomaga priastmi in leiki sapi, lajsa
boleznilr.

ll I l. in

ia

Jesenska in spomladanska resa sta praktidno enako uporabni, svezi ali pa oosuseni. Nabiamo cvetoio rastlino: lahko jo osmukamo ali pote1emo cvetoee sbbelne vr;iike. Kneipp io ie cenil in jo tako nekako na novo odkril. Solska medicina se zanid ne meni, tembolj jo pa ceni liudsko zdravslvo. Svicarskizupnik Krjnzle jo ima | I I za modno sredstvo. zato nai bi je same ne uporabljali, ampak le i<ot dodatek k brinju, Zaibliu ali v rdedem vinu kuhano ali pa samo namodeno. Cai zdravi revmo. bolezni ledvic in

I
I

mehuria, ledvidne kamne

plotinu, levmi. Caj l oaj se obnese

in

kaseli in hripavosl. Cai iz lislov ali korenin pomaga pri teiavah z menslruaciio. Syezl iibtl hladijo hladiio opekline,

pesek. Cislikri in tako pomaga proli

ekcemom in koinim koinim izpuiiaiem,

za

odp

Cai iz listov pomiria kde ielodca, blaZi ielod6ie teiave iaradi vnete sluz. nice in prj griii. Lajsa tezave ioldnika zaradi kamnoy: 6aiu dodamo liste iz pelina alilavzentroz. Pijemo ga po pozirkih karse davrodega. Tako prepredimo napade. Dve dajni 2lidki korenik pop imo s Z I kropa, po 15 minutah odcedimo

e rane, pike 6ebel in os.

in popijemo

polu ter pomaga pri prollnu. Predvsem pomaga proti aneriosklerozi.

2J

skoderice na dan. eaj repuha pospesuje izlocanie seda in

izmivanie vnelih oei izmivanje oii in in proti oroti bole6i. nam v o6eh. Caj uporabiiaio upori tudi za umivanie in ookddke obkladke pri koinih i;inih boleznih, boleznih. i5iasu, i5iasu. profinu in levmi. Cal2 cvelov, sraien z medom, rahto uspava. Navodiloi 1 dajna zlidka na skodelico vode kot preliv. Dodamo med. Ta eai je zelo dobro zdravito zoper bolezni spolnih organov, zlastiploslale. Caiu rese dodaiteSe lipovo lubje in timiian! ual prlemo neKal casa vsaK vecer.

Pomirja iivdnost, nespeenost in teiave v meni. V Svici izdeluiejo iz repuha tablete proti boledinam, ki popolnomanadomesdaiodrugeSkodljive narkotidne tablel. nepuhove kblete umirjajo migreno in rakaye boledine. Lahko si pomagamo ludi tako, da zaviiemo glavo ali bolni del telesa v repuhov list. po kakSnih dveh urah boledine oonehaio.

118

119

111.

RTBEZ

RMAil 112.
ilz cml
Vsa rastlina disi nekoliko po stenicah. Juniia nabiramo le zdrave liste brez pecijev. Pazimo, ker jih rada napada rjai taki listi so Skodljivi. Jagode imalo veliko vltamina C in J, ki zelo uspesno prepreduje okuzbe, zlastiv pljueih, alijih hikeie pozdravi. Uporabna je tudi skoria. Soh jagod, nanoienih v zga| | nju, zelo pomaga pri 6reves.

Rltss nlgrun

[n.

Actlll6a nlllsfollum

- nr,

halducta trara

I
I

cvete belo ali roza rdeae, in sicer od junija do jesenske slane. Baste po suhih travnikih, pasnikih, ob poteh; samo na mokrih tleh ne uspeva dobro. Nabiramo nadzenne dele

I
I

Je trainica, visoka do 50

cm,

cvetote rustline ali samo cvellr-. od

juniia do avgusta.

ll

nih kriih,
utekodin ja

pospeSuie znoienie in

Zarad Stevilnih ui nkovit h ll I I . snovi ie rman orav moano zdravilen. Ca:i z avl dihala. Sooaro
in tudi daj potegnemo v nosnice pri

pospeSu je izlodanie seda in tako uiinkovito odoravlia iz

iold,

nahodu. Vpliva na dotok krvi

v slce, ureja kroienie kryi in s tem srdni ulrip, zdravi okvaro srEne miSice in angino pecloris. Poyeduje odpornost proti boleznim. caj je zelo zdravilen za elevesie in ielo-

telesa strupene in bolezenske snovi.

Jagode

iq sok

lajsajo ledvi6ne

bolezni. Caj iz listov spodbuja ledvice k delovaniu in vDliva tako na zdravljenje plotina, revme in proti
poapneniu iil, iil. Ta daipriporodajo dai tudi
pri vodenici, boleznih mehulia, pri pn driskah, migreni in hudem ka$liu. Osfovski kaSefi odlidno zdtavi konserviani rani sok ribeza.fanatbibil.v ribeza.fanaibi bil v zimskih mesecih pri roki v vs,aki vsaki druzini, druzini. kier kier imaio maihne olloke. Tudi dai daj iz listov podobno udinkrje. Caj iz listov prepreduje nastajanje kamnov in peska v mehu4u in zdravi druge bofezni mehuria. Sbleeni listi kot dajso odliano sredstvo pri srdni slabosti in vodenici. Flbezoy rker Zrele jagode stlaeimo, dodamo liste poprove mete, zalijemo z iganjem, postavimo za I dni na sonce, odcedimo, dodamo nekaj prazenega sladkoria in spravimo v steklenice. PoZirek pred poiitkom odpravja nespednost. Flbezoy sok V 2 kg soka vsujemo 1 kg sladkorja, kuhamo, da se zgosti. odliino pomaga"pri leiavah vielodcu, ustavliaddsko in griio, privroeicipa tudigasiZejo, Caj iz listov pomaga proti
skory'e kuhamo

dec, odpravlia nejeS6nost, kr6e

v

drevesju in ielodcu, vnelje slu2-

nice debelega drevesa, zaprlie,

zastoj vode in motnje v ielrih jn iolene kie. Ugodno vpiiva na seCila, ko zaradi obilnega kalija spodbuja ledvice k delovaniu, da izlodaio se6, pa iih ne drazi; odpravlia kalar mehuda, moCenie postelie in bolezensko liSCanle na vodo. Caia ne smemo sladili. Rman zmanjsuie tezave prolina in levme. Tudi zadrzuie sladkorno bolezen, zlasti v nienih zadetkih. Zelo se obnese pri notranjih kruavilvah, krvavem izme6ku, krvaviwah iz danke, ledvic,
nosa in obldajnlh ran. Za Zenske je rman prvovrstno zdravilo zoper vse tegobe, ureja premoano ali preaibko menstruaciio. Ta dajje izvrstta pijada in tudi dobro sredstvo za zplranl'e pri belem toku, krdih malernice. Caj grgramo pri zobobolu. S daiem izpiramo rane, udarnine, pike iuielk, polagamo ga kot
ob oge stoldenega na udadena in odlgnjena mesta. l/ro, kuhano z rmanom, pomaga proti neiesdnosti, driski, kamnom ledvic, mehu4a in iolCa. Bman in trpotec, kuhana s svinjsko mastjo, dajetaodliino rnazlo. Je antiseptik.

boleznim dihal in slabi prebavi ludi v najhujsih primerih. Pest,bezoye 15 minut v vinu; zdravi ledvice, 6isli kri, lajsa mokrenie in levmatidne boledine.

Deluje proti nespednosti,

iivdni napetosti

in visokemu llaku.

120

fl3.

R0BiltA
I I
Robid je zero veliko vrst, vse so

niib$ lnllco$rs-h . lt||Dlna

ROZE]IKRAUT I14. Pslat[0nlm 60!m tvlld - hn. $fidlloralr .

skorai enako zdravilne.
Pred

I l.

Bozenkravt dobro poznamo. To

ie veiletna okrasna rastlina.

ki

vsem uporabljamo ,sle za daie. Aprila in maja nabiramo liste brez pecllev in vrEidke poganikov. Susimo hitro in v senci. Hranimo na suhem Drostoru, Ta daj poseka vsakega drugega, tudi ruskega. P/odoye nabiramo popolnoma zrele ln zdrave, kerjih rade napadaio Zuzelke. Jagode vkuhavamo,

raste pri nas le v londkih. Rozenkravt

ima precej velike, narezane, mehke

in dlakave liste. ki modno disiio. Cvetoviso majhni, roZnate barve in imaio ostroge; navadno pa rastlina le redko cvete. Svoj das pri nas ni bilo Sopka brez rozenkravta, nagelinov in roZ-

dodajmo

5e bezgove iagode

ter

000r0v0 meto. eaj U /ibtoy ali sok iz jagod I odlidno deluie zoDer dlisko.

ll

l.

l@zato

ludi krvavo, ter drisko iolenckov.

ta dal ni za ttudi, ki rrpiio zaradi zaprtja. Pomaga zoper krvavi-

tve iz ielodca, oroti 6levesnemu

vnetiu, tudi vnetiu slepida in bele. mutoku. Dodajmo daju 5e zajbljateaj ei$i kri in tako ugodno vpliva na koine bolezni, izpuiiaie in liSaie. Ako grgramo in po pozirkih piiemo, zdravi hripavosl. ka$eli, vloiino. hemoloide in bolne msndlie. dai nai piieio matere pred polodom, ker mehda porodne poli. S toplim preyretkom ilslovuspesno izplakuiemo ustazoper bolne dlesniin afte vuslih. Sto/dene /iste devamo kot obloge na fane, izpusiaie in lule. Korenine, kuhane v ernem vinu, uslavljajo krvavenia v klimakteJiiu. Sadezi, sve2i, predelaniali vloZeni, pomag?i,o, da iivdni liudie kmatu zaspiio. So odlidno hranito za k .

marina. Vse troje je lepo za pogled, obenem pa vse priietno disi. Rozenkravt so kmeike gospodinje dajale med perilo, da ie lepo disalo. Olie rozenkrcvta ima priielen I I in osvezuiod duh. Prav lo pa ie verjetno tisto, kar ugodno deluie pri boiiastnih napadih, ker pomirja. To seveda Se ne pomeni, da roienkravt tudi zdravi. Obenem z rozenkravtom so daiali v mleko tudi sok

ll .

nelreska, vinske rutice, maiaron,

rozmarin, poper, potoniko, krvavi mleeek, gordico, v prah zdrobljeno aloio, kafro, Zafran, lustrek, meto, baldrijan, rman, vralid, bozie drevce. Vse te grenke in diseie zeliso imeli nekdaj doma na vrtu alipav domaei lekarni, toreitakoj pri roki, kaiti napad padayice ponavadi pride iznenada. Te zeli ali moino disijo ali pa so zelo grenkega okusa. To naj bi pripomoglo, da tistega, ki ga mede, dim prej spravijo k zavesti. Zeli, torej ludi rozenkravt, pa le pomagaio v napadu, ne pa zdraviio. Za zdnvlienie boZiasti imamo danes na volio vrsto farmacevtskih izdelkov in lahko le zdravnik izbira med naiboli ustreznimi, BoF nik s padavico sodiv zdravnisko oskrbo. Z domae imi zelmi ls ublazimo napad. Rozenkravt so uporabliali tudi za zdravlienje dliske. Ako imamo drisko, skuhamo na % | vode vejico rozenkravta. Ta Calpijemo vedkrat na dan. Lahko mu dodamo tudi kamilice ali rmana. Driska bo ponehala brez boleiin. Rozenkravt cenijo tudi kot zdravilo za sfce. Ob napadu srdnih slabosti lahko denemo \ usla list alidva rcZenkrayta, ga Zvedimo in srknemo pritem 5e pozirekvode. Prezveeeno listie rozenkravta izpljunemo ali pojemo: za zdravrienje dlsni ga zadrzimo v ustih dalj dasa.

122

115. R0ZMARilI
Rosna nN olllclndlls

sluKA
n

hn. rutma

lrrdndrla slicr
Je rastlina toplih krajev, zato jo goiimo v loncih, ker rada poze-

-i

il6.
. d0sollr

I l.

I I

Je do 40 cm visok grmiiek, soroden rozmarinom, tudi disi

be. Uporabljamo cvetove ali pa cvetodo rastlino. Njegovi pripravki so rcznarinov cvet, roZmarinovo olie in rcZmainovo yino. Te naredimo, ako namodimo rastlino v Zganju, olju ali belem vinu. Uporabliamo le maihne

oodobno. Nabiramo ali samo cyelle ali vso cvebeo nstlino. Cvete iuliialn avgusta. Trgamq tik preden se cvet

I I pravkih ugodno vpliva na telo, saj je poiivilo. Kapliice olja izboljsuPomaga pri

koliiine, ker ie moano sredstvo. | | RoZmarin v vseh svojih pri-

odore. Boli kot sama se obnese v mesanicah. | | Sivka vpliva v prvi vrsti na

l.

oslednie iivievie

in

na

jejo prekrvavilev in Sirijo iile.

leni ielodec.
nie

slabi prebavi, spodbuja odDravlia bledico. Pozivlja delovanie ieler in izloea-

iolia,

blazi

boiiast, zlasti se tu

obnese rozmarinovo vino, ako ga bolnik popije po 2 kozarca na dan 1*2 meseca. PosDesuie ktvni oblok in dvioa nizek kruni tlak ter ureia neredni utlip. Rozmarn izredno krep slce. ie u2ivamo ro2marinovo vino ali pa roZmarinov cvet, ti. 2 kozarca vina ali 2 Silci cvela na dan. Zdravi tudi slino vodenico, zlalenico in njene posledice,6e popijemo 2 skodelici daia na dan. Bolne oiikopamo\ mlaCnen poparku roimarina in kamillc. Proti izdryanosti. neplodnosti. belem toku. omotici. napenianiu, za 6iScenie krvi, zoper zaoslaianie vode popijemo 3x na dan po 1 kozardek ro:marinovega vina: na tesde, pred kosilom in pred vecerio ali pa tudi 2x po-eno Silce cvela. S cvelom masiramo mesta, kijih je prizadel protin ali revma. Caj dellje proti kdem, kaSliu, seinim kamnom, aslmi, iivinosli, lesnobi, migreni Zivdnega izvora, iztreblja gliste. Na izvine, izpahe, modrice, edeme, zmeCkanine polagamo obkladke iz daja. Dalmatinci kopljejo slabotne, rahitidne otroke v rozmarinovem ialu, da se okrepijo. RoZmarin, namoaen v Zganju alj kol dai, je proti izpadaniu las.

dihala. Sivka kot ial disti zlasti glavo, posebno pri boleznih o6i in uies. zdravi nahod in migreno. Caj prepreauje kap in nagnjenje k njej. Od kapi zadele, vsaj v zadetku ie treba masitali s cveton sivke, ki mu dodamo 5e Zajblja in brinovih jagod. Vse to skuhamo z belim vinom in z niim veekrat nalremo ohlomele ude. K/s, kuhan s sivko, drzimo nekai minut v ustih zoperzobobol. Obloge s sivko v weekah na g/ayl lajsajo iivdni glavobol, ako sta sicer Zelodec in prebava v redu. Caj ustavlia hude d ske, ki jih iih povzrodajo vlenia v prebavilih. Sivka ie primerna pri zlalenici, ker disti ietla, Caj priporodaio pri vodenici. Treba mu je 5e dodati nekai ianeia in Saepec cimeta. Siuka, polik z vrodim belin vinon, deluie proti bolezenski zaspanosti, boiiasli, k6pi in drhteniu udoy. Zoper nespednosl je treba pfi Aajno neianico sivke, baldrijana, jegliaa in Sentjanzevke. Pri iivdnem

ulripaniu srca, migteni, nevrasleniji, omotici, proti omedlevici popiiemo na dan 3 skodelice tuia rz sivkinih cvetov. Pripravimo si okrepiujoio kopel. Precej do go kuhamo 1-1.5 kg sivke v 12 | vode in jo vtiiemo v kad. ee se v tei vodi kopamo, se podulimo krepke. Kope, zdravi levmo, ptotin, neledno menstruaciio, bofeeine v spodniem delu lelesa. Pest sivkinega cvetia nanoeimo v 2.5 dcl olivnega oljain damo za2 meseca na sonce. S tem oliem
masiramo dele telesa, kier so bolebine, zlasti pokapi.Lahko pa cvetje namo-

eino v Spiit ali Zganje. S tem masiramo glavo

prhljaiu.

pi

izpadaniu las in proti

124

1t7. SlAllln [0REllll{lGA

Polnadlm

stEzEl{ouEc 1r8.
[rlrr tllrtrtb - ||r. alrlll sllrz
Je do 60 cm visoka rastlina I I . s sreastimi. narezanimi. dlakavidloveskih bivalisd, goje ga pa tudi po vrtovih. Cvete belo in roZnato, in sicer od iunija do septembra, zori pa od avgu-

rrldn - lr. rlrffr lrlnt,

.alrd
Je praprotnica s plazeeo se kore'

nrko. Nieni lisli ostaneio tudi pozimi zeleiri. Uporabna ie' skoraj
edino korcnika.Te nabiramo od septembra naprei, iih operemo, eztezemo, posusimo in spravimo v temnih kozarcih. Liudska medicina naibolj ceni korenike, ki rasteio na hrastovih deblih. Caliz korenike je zcfavilenzla|

I l.

mi listi. Rad raste blizu

zadelno TBC, hripavost, katar,

| l.

sta do septembra. Korcnine kopliemo marca in aprilater oktobra, cvelove ob cveteniu. Lrble trgamo od juniia do seotembra. Nabiramo vedno

sti za dlhala: zdravi plluEa,

suhem vremenu. Treba ie zelo hitro susiti, sicer dobi droga umaza-

kaiell, tudi oslovski, aslmo,

mehea sluz.

ker

no temno barvo in oostane

mani

Zoperlesnobo v plsih pripravliamo 6aj iz listov. Polipe v nosu zdravi daj, de ga vsrkavamo skozi nosnice. Caj se obnese pri

neietdnosli, sluzi tydi kot odvaialo, sal Zene na Yodo. caj zdravi ielrne bolezni, oteceno Yranlco, tezave

vredna. Slezenovca kot tudi sleza ne smemo ne kuhati niti popariti, ampak ga takole pripraviti hladnega: korenino namakamo v hladni vodi 8 ur, odcedimo, nato Sele daj pogreiemo. To velia tudi za cvetje in lisle. Za aaino me'anico ie treba slezenovec

v ioltnlku,

ako ne izbea

soka.

oosebei namakati

hladni vodi in

S eaiem preganiaio tudi gllsle. To je lastnost tudi drugih praprotnic. Ta 6ai zdravi prav tako rane in razpokano koio. Sladko koreninico uporabljamo tudi za duSeyne bolezli. Korcniko namakamo v zganiu okoli 10 dni. Pri

zacelnih duievnlh boleznlh in moiniah daiemo bolniku 20-.30 kapliic 3x

na dan. Vino, v katerem se ie nanakala sladka koreninica, zdravi melanholi' io. Bolnik nai popije 2-3x po kozarec na dan.

odcejeni 6aj Sele dodali topli iajni mesanici zdravilnih rastlin. Tak Cal. sam ali v mesanici, ugodno vpliva na dihala, blaii in umiria | I | kaieli, ludi oslovski kaSeli. Pospe$uje izlocanie sluzi, zdravi bronhitis in pliuCnl katar, hdpayost in vne{e irela, naduho. Zdravilno vpliva na kree glasilk pa tudi na la:ie ddske. l\,lesamo ga lahko tudi s trobenticami. Mladen daj grgramo pri h pavosti, izplakuiemo z njim usla zoper Cire in izplitaie. Cai iz enakih delov korcnin in listovhitro pozdravi vse gdii podobne bolezni, drevesne in ielodCne klce, zastaianle vode, ludi laisa bolece

mokrenie. yirq kuhano s korenino slezenovca in janeZa, ponri bolei mehur in dlevesie, laisa idreblianie in pomaga doiedim maleram k izdatneisemu izloaaniu mleta. Grgranje s popalkom iz enakih delov slezenovdevih listov, listov trnega bezga in ludnikovih cvelov avibezgauke.Vrodpoparek listov in cvetov, ki stoji pol ure in ga precedimo, ie odlidna kopel za odprle

noge. Treba pa ie kopel ponoviti 3x na dan v vedno novi vodi.

119. SMErulfi
Eu
rtula olllcln{llr

- h . rldrc

SIUIREKA 120. Plcoa orcelss - hn, snnla

I l.

Je do 15 cm visoka enolelnica, z belimi, drobnimi cvetki. Kadar

zelo bohotno cvete, pravijo ljudje, da

bo huda zima. Je zajedalka, ker drpa hrano iz drugih rastlin. Raste po suhih travnikih. Cvete od julija do oktobra. Nabiramo rastlino v cvetiu, brez korenin, od julija do konca septembra. Posusimo io v senci in hranikjer je varna pred vlago. Je modna droga, zato naj bodo odmerki res majhni, drugaie lahko skodi. Ljudsko zdravilstvo jo zelo veliko uporablia, tako zunanje, kot notranle.

!9,

l@

| macesen. rusevie in smreka. so ved ali mani enako zdravilni, Smreka je do 50 m visoko drevo. Deblo pokriva rdede riav lLib. Spomladinabi'amo mlade brcte, od junija do avgusta smolo. Porabiti iih je treba takoj. Svezi brsii in iglice izgube v daju do oolovice vitamina C. lglice ail yrSlcke poparimo

I Vsi iglavci, bor, brin, jelka.

.

ll ll.s

kropom, podakamo 5-10

| | Je zelo zdravilno zelisee, ki | | . tudi razku2uie. Krepio6i, utrupomaga pri vnetiu

minut, osladimo z medom in pijemo proti kasliu, kalariu in drugim bolez. nim dihal. Ta dai disli in zdravi katar mehu4a, povzroda potenie, de ga pijemo v postelji. Calsm rekovih

vrSidkov preZene spomladansko

Le redno ga pijmo! Sladimo le z medom ali kandisom. Sopara iz snrckovih vei zaftdi teroentinovega olja distidihala: zdravi bronhiie,

jene od branja alipisanja, zdraviyne-

utruienosl.

te trepalnice,
S

odeh. roienice, solzedih ialem izpiramo odialidevamo nanje obkiadek Lahko si pomagamo s soparo. eaju za izpiranje pridamo maro soli. Za obkladke dodamo smetlikienako kolidino kamilic. Obkladek smetlike in kamilic zdravi iedmen na vekah. Vsi pripravki za izpiranje in obkladke nai bodo blagi poparki: 1 6aino Zlidko zeligca
poparimo s % I kropa, podakamo naivee 2 minuti, potem pa porabimo za pitje, izmivanje aliobkladke. Ako so odiobdutljive, poparek razreddimo z mladnovodo. Mla6en poparek krepi oslabele oClali zdravitake, kise solze. Caj pa moramo vsakie pripraviti na novo. Ce ial hkrati piiemo pri umivanju ali izpiraniu, povedamo udinkovanje smetlike. Smetlika zdravi tudi bolna dihala: pomaga pri

veznic in vek, zeleni mreni. dirih

se

bronhifafni katar, vnelie grla in pliud. Kopeli iz snrekovih yel pomagajo zoperprotin, poZivljajo okolele miSice, vedajotelesnoodpornost in zmogliivost. Vejice
in iglice ku

hamoposebejin dodamo kopelnivodi.Takopeluainkovito

zdravitudikoine bofezni, kraste, izpuSeaie ,Nore. Zrakv smrekoven gozdu je pozdravil plju6a mnogih bolnikov, ki so ga na sprehodu globoko vdihavali. Kogaru sveZih vej v spalnici zelo lajSa ulruienost pliuinih bolnikov. Po moznostimenjamo veie na dve uri. Odlidno mazlio zalane dobimoiz sn rekove
smole, govejega loja, voska in olivnegaolja. Olia mora bitjenotretiino, daostane mazilo mehko. lzboren s/upnaredimo, akozelene, nezrelestorZke in poganjke 5 ur kuhamo v obilnivodi. Nato slorzke odstranimo, tekodinidodamo sladkorja, ponovno kuhamo, da se zgosti. Zelo zdravilen je za dihala otrok. Spomladi si ahko napravimo sirup proti kasliu in izdryanosti. Vrsidke iglavcev nalagamo vsteklen kozarecs Sirokim grlom, men jaje s sladkorjem. Pazimo, dadamo-takoj natoplosonce. Akotegani, dajmo naStedilnikovo ploSdo, kizelo malogreie. Ce na

kaSliu in nahodu, gtipi in bronhitisu, ti$Caniu v glavi zaladi kalaria. Zaradisvojih grendin ugodno vpliva na relodec: odpravlja v njem in v drevesiu boledine, plebavne motnie, neiegdnogl, pospe$ule plebavo in krepi lelodec. Ugodno vpliva tudi na iivce, lajsa iiydni glayobol, nesPednosl in histeriio. Zdravi ludl pri zastlupilvah z alkoholom in nikotinom. Namesto
dalev daiemo v juhe pri nastetih tegobah pra.iek smetl,ike, seveda v prav malih

kolidinah. Smetlika krepi slabotno, neodpomo lelo pf olrocih, tudi pri odraslih, ki so podvrzeni prehladom in oboleniu bezgavk.

bosladkorpostaltakotrd, dase ne bo nikdarstopil. Smrekoveiglice vsebuieio mnogo C vitamina. Bolj, ko je pozimi mraz, ved gaje. Ob pomanjkanju v partizanih in taboriseih so si domiselno pomagali s tem in silako ohraniali zdravie. lglice sesekljamo, naliiemo nanje za nekai ur vode in to piiemo.
to nepazimo,

128

129

r21. S0}|GN|GA
llolld
nus dnnuus

SP0RK 122.
IG 6na0fllclntlls-h
. tlutornlca

hn. suncollel

I I.

Doma

je

brzkone

lvlehiki.

S svojim velikim rumenrm cve-

tom je simbol visokega poletja. Cvete od junija do avgusta. Zori vse poletje do ieseni. Nabiramo cyetne liste in plodove. Cvetne liste suSimo ali pa namakamo v alkoholu za tinkturo. lz plodov iztiskajo mastno o,e, ki ie kar enakovredno olivnemu in se dolgo qrzi, ne da bi postalo Zarko, Caj iz cyelrlh iistoy uspesno I mesamo ipovim listjem, obnese se pri vrodiCnih bolnikih in gdpi. Lipovo cvetje krepi odpornost lelesa, sondnidno pa zniZuje tempe. laturo. Ta baj sladimo najbolje

zelisde. raste pa najraje ob poleh. Skoda, ker je zato najvedkrat okuzen. Cveti so majhni, visnjei/e ali roznate barve. Nabiramo iunija cvetoio rastlino brez korenin in spodnjega stebla, povezemo v Sopke in hitfo posusimo na zraku. Uporabno je za marsi

|.

Je enolelno ali traino

l(al.

ll

l.

Zvetenje svezega sporisa n trpotca pomaga vnelim dles. nim in bulam v ustih, lajsa boledi.

ll I l.

ne in zdravi. Preganja tudi hlipa. vosl. Obkladek spon$a, kuhanega

v vinu, ze o

omjliglavobol, razbole.

medom. Navodilo: jedilno Zlico cvetnih listov poparimo s % | kropa. lzvledek iz cvetnih liEtov v alkoholu
odmerki kinina ne uainkujejo.

iivce, isias, levmo . SveZ sporii, stlacen z naslom in poloZen kot

fe obkladek na odi, odpravlja migtjanje pred odmi in jih bistri. SyeZ spor'ii stolien in na rane polozen, zdravi,

Tudi pri inlluenci in pljudnici s lemperaturo, pri blonhialnem katariu in gripi, izvrstno udinkuje. Soniidno oljeje p(imerno za tiste bolnike, ki ne smejo uzivati iivalskih masiob. Enako ga priporodajo priietrnih in iolcnih boleznih in pri 6iru na ielodcu. To olje je kot olivno primerno za masazo. Z nio odstranjamo utruienosl iz boleiih udov in marsikatero bolezen iz oroanizma, vecamo zmogliivosl lelesa do visoke starosl. Z dodatkom rastlinskih eteridnih oli dobimo prvovrstno naravno zdravilo.

zdravi vrodinske bolezni. Posebno se obnese pri malariii, ko tudiveliki OOmerek pa lahko dol'odi le zdravnik.

ako te ugfizne pes ali pidi kada. Precej olajsa boledine. Seveda je treba iti tudi k zdravniku. OIie, v katercn scvreno svez sporii. se zeroobneseza naliranje pri zoboboiu, ilpadanju as in kot obkladek za bolne odi. obkladek s sveZim, stoldenim sporisem idravi liSaie, ako hkrat jemljeno notrania sredstva, ti. p:jerno eaje za eigdenie klvi, npr. Drelovo ttslle, koprive, rman, repinec (zlasl, ta), sporis in trpotec. Sooris. precv'l s svinjsko masljo u mazito, zdrav botne ledvice, vranico in ioli. Spo.5. poskropren z vinom a o.jem, zdravi kol obkladek zunanje bure. Ko se pr lepi na kozo, kmalu po.deii, ker pr v ae: kri. Vina. kuhano i spoiien, ie
rzvrstn0 zdravilo

triggminus-

lem si pomagano lLdiori bolezniptiui. astmi.91ipi, zlateni. cr. ,opr tud kamne v tedvicah. mehuriu in ioliu. V la name1 namoiimo v 1 | belega vina 5 velikih Zlic zrezanega sporisa za 30 dni. To vino piiemo 4x dnevno po kozardek. Odisti vse drobovie. Lahko pa soo.S posusimo in
S

la boledine v glavi, lazdraiene iivce, ludi oblaznitivdc

jemljemo

2x dnevno

'

matelam mlednost. Pijejo naj ga 3x na dan.

za qozevo (onico prahu. eai iz sporiSaboveauie

doiedim

130

123. SRGilA
Pohdllls bmsnfflla

t[oc
-h
.
srCnlaGa

zdtavimo z mazilonstdne modi. Kogar ogroza kap, najvsako pomtad in iesen 14 dnl jemlje vsak dan 2x % taine ilitke praSka na dct vina.

Je trajnica z gomoljasto koreniko. Za zdravljenje uporabljamo ie koreniko. Ta je na zunajtemno riava, na prerezu pa bela, toda na zraku

I l.

SBETEI{A
G6um

I24.

dnm

hn. zocla $om

se kmalu rdede obeva.

I 1-I

zracnem podstresju, nato pa Se pre' vidno ob pedici pri zmerni toploti. Suho je najbolje zmletiv prasek. Ker odstotek njene dreslovine zelo hitro upada, ie najbolje zalogo obnoviti jeseni in spomladi. Uporabljamo jo zaeai, tinkturo, | a a izvbAekali nazilo. Za Caj poparimo dajno Zlidko s % lkropa, dez 5 minut precedlmo in pijemo neoslajenega.Ali: dainoZlidkopra6kanamodimo dez nod v mzlivodi, ziulraj hitro zavremo, takoj precedimo in piiemo 6ez dan po 1-2 skodelici po pozirkih. Zatinkluronamakamo1delsrdne modiv 10 delih Zganja, 4-6 tednov, vsakdan pretresemo, precedimo v steklenico in iemljemo po potiebi 10-12 kapljic na dan. lzvletek Wipravimo tako, da prasek (lahko ga je veliko), namakamo v Zganiu 15-30 dni, precedimo v steklenico in po potrebi jemljemo le 5-10 kapljic na dan. Mniloi sveze gomolje odistimo, sesekljamo, razpustimo v svinjski mastiali govejem loju, Se vroeo masl pretladimo skozi krpo v posodo in dob-ro zapremo. V potrebi jo nanesemo na krpo in poloiimo na prizadeto mesto. Cal zaradl dreslovin zelo dobro zdravi kronidne kuine bolezni crevesia, gdie, kataria, vnetie debelega drevesa, olekla jella in zlalenico. Je eno najbolisih zdravil za erevesno tuberkulozo. 0bnese se zlasti pritistih oboleniih, kier se menjavajo d ske in zaprtie, ker uniduie bakteriie, ki povzrodajo te bolezni. Srdno mod oriDravimo v mesanici 1:1:1 z omelo in niivsko oreslico: eaino Zlieko srdne moiilahno zavremo v 1 vode in z njo poparirio 2lid*o omele in preslice ter dobimo odliino zdravilo zaCrevesne bolezni. Pri klvavilyah iz etevesa uporabljamo kiiistiriz mesanice 1 :1 :'l srdne modi, hrastovega lubja in kamilic: 3 6ajne Zlidke mesanice zavrgmo v 1 lvode, dez 5 minut odcedimo ln z mladnim iajem klistiramo bolnike. Cire, ekceme (izpusdaie), razpokane

Korcnike nabiramo zgodai spomladi ali pozno v jeseni, iih odistimo, posusimo na

Cvete iotbunkice s ka\djeki. Korenine kopljemo maia, Zanjemo pa tudi zel, ko cvete, Kore-

to

Je lrajnica, raste ob gozdovih, I I . grmoviu. Zivih meiah. rumeno. Plodovi

so

nine posusimo na zraku, zelisde pa povezemo v Sopke in obesimo na

zraanem prosloru.

za krepilev olganizma. Stoliena mlene. Na odi polozimo

stoldeno

Liudsko zdravilstvo uporablja | | . Caikorenin in zeliiiaoredvsem

vnelia, npr. o6i in moiganske

ze isde, ob vnetiu moiganske mrene

korcnina kot obkladek zdruvi tazna

pa oblozimo vso glavo in vrat s stolaeno korenino. Vsakih 12 ur menjamo. V 3 dneh se bolezen navadno poleie. oaiiz zeli56a, zmesan z Zaibjem, krepi stce in ustavlia drisko. Za bolna plluda vzamemo 3 dele sretene, 1 del Zajblja, 1 del poprove mete in 1 del vinske rutice, namakamo 24 ur rdeaem vinu, nato precedimo. Bolnik na, popije vsak dan 3-7x po en -v pozirek te piiade. S dajem korenin in zelisia zdravimo vneto sluznico v us h ingrlu, hemoroide in izmivamo "odprte nog e". Aaiiz korcnin |depi Auce in telo pri splosni oslabelosti, po griii in d ski, betem toku, kryavitvt tz malernice. Pomaga Se pri blonhltisu, bolgzni ieter, revmi, melanholiii. Vino, v kalercm se je namakala korenina (70 g na liter), popravlia sla6o prebav!, ustavlia drisko, blazi plotin in levmo. Inklura (1 del korenjne v 5 delih Zganja), kakor lLdi onenjeno vino. zdravi Se ekcemo, llgaie. kro. nidno leymo, lajsa motnie pli menstruaciii in relod6ne teiave. JAmati ie lreba 3x na dan po 15- 20 kapliic. Melanholiki in liudie s slabim src6m in iefodcem naj uzamejo 2x dnevno noZevo konico prahu iz korenine.

ustnice in roke, ozebline na lokah in nogah, zmedkanine in divi meso,

'133

125. SEI|TJAilZEUI0
IWG cun

SEIRAJ 120.
iorl SaEl6la ho

[c

o16tm

- in. lonh

Gnsls-h . fubar

jih, ob gozdovih, zlasti na apnenda-

Je do 70 cm visoka trajnica | . - raste po suhih travnatih pobod-

stih tleh. Cvete rumeno od junija do septembra. Najbolisa je ob kresu (24.6.) Uporabl,amo predvsem cvele brez zelenih cvetnih iaiic, pa Iudi zeleno rastlino brez korenin. Cvetle stoldemo, zalijemo z olivnim

oliem in namakamo 1$-30 dnj na soncu ali na ioplem v kuhinji. Olje

poslane svello rdeae. Tedalga odce-

v steklenice in ozmemo 5e cvetje. Steklenico dobro zamasimo,

dimo
io ovijemo z debelim papirjem in hranimo na hladnem in temnem mestu. Zaradi Stevilnih zdravilnih snovi pomaga Sentjanzevka proii premnogim boleznim. O'e uporabljamo zoper opeI I kline, otekline, opa ne. raz-

Goiijo jo pretezno po vrtovih kot odlianodiSavnico, kipa jeobenemprecejzdravilna. Cvete od junija doavgusta. Je zelo obduluiva za mraz. Uporcbl)amo zeliSie. Zanjemo jo dvakrat na leto, Prvid, preden nastavi cvetne popke. Takrat lma nalvedjo disavno vrednost. Drugid pa, ko najboljcvete, tj. julija. Porezemo jo tik nad zemljo, povezemo v majhne Sopke in susimo najbolje na zradnem podstresiu. Olesenelo steblo odreiemo, drugo pa zdrobimo in hranimo v temnih, steklenih posodah.

I
I

Je do 40 cm visoka eno etnica.

I I . zaradi gnilobnega

ll

Cajzdtavi driske, ki nastajajo

vrenja,

pomaga pri arevesnih in ielodCnih

krdih, napenianiu in draieniu

||

lede od kislin, de Strkne vroda mastv oko, za lane, odlgnine, pike iuielk, revmo in protin. Ni ga boljsega sredstva zoper sonCne opekline na mo4u in gorah. Odlidno se obnese za masazo hrblenice, tkim. obrablienihvretenc in sklepov. Celi rane, pomaga pri izvinih, lzpa-hih in podplutbah, Deluie tudi zoperkamne v iofdu, mehutju in ledvicah. Cal iz listov in cvetov, z dodalkom rmana in dresni, zdravi k , ledvice, mehul, pljuia, zlalenico, nadalje rivene teiave, kot deplesiio, histeriio, nespecnosl, iivdno razbolelosl; Preganjagliste brez boledin. Jezelo uspeSno sredstvozopermoienie poslelie in dlisko. Pomaga priraznih te:avah irevesia, pliuf, ielodcalniol6a. Tinktura, ti. alkoholni izvbeek, dobro razku:uie rane in ie za natiranie drhledih udov pli starih liudeh. eaju za ietra dodajmo 5e aloj6 za vedio utinkovitost.
MoZnaje alergibna reakcijapriobdutljivejSih ljudeh. Olie prinekaterih ljudeh rahlo zapira: dodajmo nekolikb krhlike, pelina ali rabarbare. Olje lahko uporabljamo tudi ginekolosko, preventivno in kurativno. Dobro in hitro celi rane na malerni. ci, zdravivnetja, je protikrdem ob menstruaciji, Za krdejetrebavzeti3 x na dan dajno Zlidko, v drugih primerih si :ene pomagajo s tamponi. Z oljem si natiramo "isias" in iivec geminus ob nevralgiii. Zelo olaisa ali celo umiri. SentianZevka deluje na spolne organe, jih krepi, spodbuia rast in razvoj.

llm

blazi klie v trebuhu, pospesuie prebavo, potenje in zdravikaiarje. pozivljajodevpliva naZivce. Se boljpa je pomemben kot zailmba: prilegaae k mastni hrani, peaenkam, klobasam, zelenjavnim, mesnim in fizolovim juham, iedem s slanino in k pedenemu krompirju. Setraj in bazilika lahko pri mnogln'leOeh sk0raj p0p0l1oma nadomeslila sol in poper. To je za marsikoga zelo Lgodno in pomembno. Precel moirio udinkujd. zaio ga ne"smeno ii,vati v prevelikih kolidinah.

bruhanie: 2-3 ia,ne Zlieke zelipoparimo s % | kropa in pijemo neslajen aaj po pozirkih. Pri sladkomi bolezni se po tem 6alu zelo zmanisa obdutek pr sladkorn kih. seveda zele, 2e;e, rako uko znactten znadilen pristadkornlkih. pili poparek neoslajen. Seveda moramo piti ndoslajen. Ko se obdutek Zeje zmanj6a, je treba koliaino znizati. Ljudsko zdravstvo !porablja Setraj zoper gliste, pri ietrnih in iol6nih boteznih. Ta dal odganja veirove in

na I -

lf,@

'134

127. $PEK
Rosr canina

lrn.

lltal
Baste po suhih gmainah, travni' kih. in pasnikih. Nabtnamo zrcle plo-

6e iipkova gi6ka, ki depi kot lasasta glavica rdede zelene barve na nekaterih Sipkovih vejah, Kot 6ajle odlidno krepdilo prioslabelem olganizmu. PospeSuje celienie ran in opeklln, zbija vrocino, Zene na vodo in preganja seCne kamne. Sto gramov Sipka je vredno toliko kot kilogram limon.

I
I

Je do 3 m visok, bodiaast grm.

dove od septembra dalje. Po dolgem

jih razreiemo, kozo kar se da hitro

posusimo na zraku, nato pa 5e pri umetni toploti 40'C. Zrnca splaknemo, da odslranimo dladice in jih tudi dobro posugimo, hraniti jih ie treba v dobro zatesnjenih posodah, sicer
udlnkoviiost hitro zgubiio. Poleg drnega ribeza ima Sipek izredno veliko vitamina C. Ta se pri kuhanju ne unidi kot pridrugih dalih. V Sipkovi marmeladi in vinu pa je po enem lelu vitamina C le 5e ena detrtina. Zaradi obilnega vltamina C in | ! drugih vitaminov ie Sipkov dal zelo zdravilen. V hladnih in vlaznih zimskih mesecih zelo dobro varuje in utrjuje pred prehladi, ker veda odpolnost organizma proti raznim okuibam, Nadvse ugodno vpliva na nadledvidne ileze, kjer nastajajo za Zivlienje pomembni hormoni. Ta daj naj bi pili zlasti ostaleli liudie, ki jim prebavila ne vsrkavajo zadosti vitamina C iz hrane. Deluie tudi kot rahlo odvajalo in'naj bi ga dodajali raznim dajem pri pomladanskem zdravlienju, Sipku se proli prehladu uspesno dodaja !e lipovo cvetje. Ta dai nai b'oozimi redno o;li. Zaradi SiDkovih zrn ie treba dai kuhali 5 minut. Popit6mo'qa 2-3 skodelice na dan. Prevelika koliein; slabo vpliva na hrbtni mozeg in srce. Pri doiedih materah preide vitamin C v mleko jn zelo dob ro vp liva n a razvoj d ojenika.fa naravni raslimsti v,fanl, je nep rime rn o bolj dragocen odvseh kemidnih pripravkov Cvitamina. Sipkov dajodpravlja pomladansko utruienosl, mlahavosl in bledico. Obilica sadnih kislin v Sipku pospesuje izlodanie se6a in tako posredno deluje proti nastaianju peska in kamnov v ledvicah ali vsai zmanisuie nagnjenje k temu. Ta daj disti tudi kri, ker odvaia iz telesa soli sedne kisline in tako posredno zdravi prolinska in revmafiena obolenja. _Ker Zene na vodo, ga uporabljamo pri vodenici. Deluie proti lahitisu, S/pkova ,nktura krepi- lasne korenine. Navodilo: 2 pesti zrezanega Sipka namodimo v 1 | Zgania. Caj Eipkovih cvetov zoLuje iilel to pride prav pri notraniih kruavilvah. Je tudi rahlo odvajalo. V postev pride

IAUZEilIR(IZA 128. GonEulum min$ - [r. filclca

I
I

Je 20-50 cm visoka. Raste na

senoZetih. prilagodi pa se vsa-

kim ilem. Cvete od junija do septem-

bru. Zandi Zilavega stebla je ne

| l.

ftf,@

rnoremo trgati, pad pa jo lahko samo izpulimo. Liudje io, Zal, zares pulijo. Za bozjo voljo naj bijo rezali, sicer jo bomo aisto zatrli! Rezall naj bi jo 5 cm od tal, pustili pa manjse rastline za seme. Pozeto zel zvezemo v 6opke in suSimo v senci na prepihu. Je zelo grenka rastlina, pa se je dlovek kmalu prlvadi. Sicer pa lahko njeno grenkobo ornilimo z vinom ali medom, nikoli pa ne smemo uporabljati sladkorja! Bolj ueinkute, ie ie ne kuhamo, | I ampak ur namakamo v mrzli vodi: 1 eajno Zlieko zeli namakamo v vodi za 3 skodelice, premesamo, nato pa le pogrejemo in pijemo prijetno toplo, vedno pred obrokom, nikoli pa ne po njem: 3 skodelice na dan. Cisli in izboliSa kri pri slaboklvno. sli, ureia obtok, tako izgine luditelesna in dusevna ltluienost, Pri ble. didnosti in slabokrvnosli, skrofulozi, tlombozi dodamo daju 5e SentianZevke in baldrijana. Vp iva na delovanie ieter in iolenika, ureja molnie v ielrih in ioldu. laisa tezave zaradi iol6nih kamnov, zdravi zlatenico. Cal deluje pri rejenih ljudeh shuisevalno, de ga pijejo daljsi das. Celo odem koristi, de mu dodamo orehovih listov v enaki kolidini in popliemo na dan 2-3 skodelice. Tavzentroza ie predvsem splosno zdravilo za vse leiave v ielodcu ter drevesiu; zavira vrenie, krepi oslabeli ielodec, vrada apelil, odpravlia zap le in pospesuje iztreblianie. Za oslabeli Zelodec, katar ielodca, tis. eanie v iefodcu ptipta]Jimo Caj iz neianice encilana, kolmeza in kamilice.

W
W

| l.

WX

136

137

Popijemo trikrat na dan po eno skodelico po pozirkih. Zoper premo6no kisli. no pijemo daj iz mesanicei ianez, kamilica, kumina, melisa, poprova meta in tavzentroza {1 11 ;1 :1 :1 :1). Pri prehladu ie daj iz tavzentroz zelo priporodljiv, ker Cisti dihala. Tavzentroza ie zdravilo tudi za Zenske, kerodpravlia motnje pf menslruaciji, Dobro dene pri sladkolni bolezni. Za krepilev mi5ic kuhamo 15 g cvetja v 314 | be.ega vina. To pomaga tudi pri vroCini. eai tavzentroze pomaga pri otrdelih pliudih, ki so lahko posledica pliudnice. l,lodneie od 64a dduje tinkturat 10-15kapliic3x nadan.

zopet opomore. Uspesen je pri nepravilnem krunem obloku, ki se kaze v omoficah, iumeniu v uiesih, migreni ild. Cajna mesanica za Zelodecl 2 dela timijana in po 1 del kumine, poprove mete in tavientroz. Tlmiian ima tudi diuretiden ueinek. Uspesen ie pri bolezn prolina, levme. zastaianiu u na. Primeren je tudi za zunanjo uporabo: pri modricah, zme6kaninah, levmi, oteklinah. Koristen je pri rahilisu in slabolnosti otrok. Vsak druoi da'r otroka kopaTo v zawelici, ki naj bo primerno lopla. Iimiian kol zaeinba zeio ugodno vp iva na ielodec in drevesie: jedi so ne samo okusneise, ampaktudilaze prebavljive. 0dliden je za mastnejedi, ne samo mesne, ampak
tudi za peden krompir, jajca s slanino, mastne klobase in mastne sire. Uporabjamo ga tudi pri enolonanicah.

129. TlMtJAl{
l[tmus rul0{]b

- hfl. fimllan
| aek in dobra vrtna disavnica. Cvete maja in juniia. Je paobdutliivza mraz, zato najraste nasonani egi. Ko cvete, nabiramo vianjeve cvetove in Iudi druge dele. PoveZemo iih v Sopke in susimo v senci na oreoihu. Za dal samo poparimo eno dajI I | no Zlidko zeli s skodelico kro-

TR(|BENIICA 130.
.
Je trajen, do 50 cm visok grmi-

P nula
ko. Svezi cvelovi imajo priteten voni po medu. Cvete od marca lja do maja, tedaj trgamo cvetje. Korenine kopljemo marca in aprila. OdiSdene korenine naberemo na niike in jih suSimo na zradnem sendnem mestu. Cvetove hitro posusimo, spravlti pa iih smemo v ne preved tesno zaorti posodi. Nekateri, na irobentjco alergieni ljudie, naj je paa ne jemljeio. Caj sladimo z medom. daliz sveZih poparienih cvetov | I I . zdravi vse vrste kataliev in spravlja iz telesa zimsko navlako, ki se je nabrala ob neprimerni, eno-

s-nn,

logllla

|.

Je trainica s kralko, riavo koreni-

pa. Sveze raslline pa vzamemo le

pol Zlibke za enak poparek in popije-

kih. eaj tmijana je'dobei

Sladimo

mo 2-3 skodelice na dan oo Dozir-

bolezni dihal: aslmo, oslovski kaseli, pliudnico in nespednost.

zi

vse

E@

medom. Timiian uniduje

viruse in bakteriie. Zdravi oa tudi bolezni ielodca in 6revesia, zlasti crevesne krde. kfee v trebuhu. izboljsuie prebavo, zdravi kr6e led. vic in mehurla, tezave v ietrih, dra. ienie slepida; izostalo mensttuaciio. Pijemo ga neoslqenega. Zavretek timijana odpravlja gliste, Zene na vodo, zdravi mehur in ledvice, razstruplja organizem, pogreje Crevesie in ielodec, odpravlja zapeko, lajsa gta. vobol, pospesuie menslruaciio. Zoper necisto koio in akne ie treba timijan dodaiati jedem in se bo kmalu pokazal uspeh. Lahko uporabimo tudi nazilo, narejeno iz timijana, svinjske masti ali goveiega loja. Timijan z obilo medu krepi iivce in pomaga, da si dlovek po telesni oslabelosti
138

stranski hrani, lais,a kaseli, nadomesda vitamin C. Cai disti zlasti di. hala, blazi kaieu in bronhitis,
posebno pristareiSih ljudeh, zlasti, de mu dodamo mlade brezove liste, mlade koprlve. Prepreduje aivsai blazi pliuenico, eaj iisti kd, tedvice, seiila in odvaia se6. Trobenlica zdravi prolin in revmo. DaljSe pitje tega daja ju prezene. Ta daj krepi tldi iivce in slce, blazi migleno, iivini gla.

vobol, zmanjsuje drgetanie udov in se obnese pri nespeenosti.

ymo,

139

v katercm sno nanakali cvetjeltobentice, je eu dovito krepdilo za srce. eaj pri nespeCnostii 10 delov trobentlce. 5 delov sivke, 3 deli hmelievih stor:kov,
2-

dela Sentjanzevke in 1 del baldrijanovih korenin. eai pijemo pred spaniem. Cdna meganica zopet kagell: 3 dele trobenlic in po 1 del janeia, koprca in
rapuna.

I3I.
Planlt0o

SUTIGASII IRPI|IEG

sokom splakuiemo usta. V bofne odi nakapamo sve2 sok ttpotcain sevnelie pozdravi, V bolno uho nakapamo svez sok zoper boledine in trganle. Zdr;vilno je tudi.seme: uJavnava plebavo, deluje proti nastajaniu led-yid;ih kamnov, razkuZuie prebavila, pomirja Clevesna ynelja, dellje proli bionhitisu. Seme posuSimo in zmeljemo v prah. Nozevo konico prahu damo v kozar_ dek drnegavina in izpijemo 3 aaSe na dan protidriski. Lahko pa samo Zvedimo seme. Sulidasti trpotec nanoeino v olivno ote. Uporabliamb ga pri srbenlu koie, piku insektoy ali pa g-a na vati daiemov bolno uiro. er-oti bpef na'm je uainkovilo sledslvo.. zne1kan tist suliiaslega trpotca, namazan'z jaidnim beljakom, polozen na opeceno mesto. Trdoviatne boledine v gtavi idravi pob6en trpotec. S tem oblozimo vso glavo.

G0olih

- hfl. nala iol

ca lmamo 3 vrste trpotcev: velikeI |. sredniega in sulieastega. Je

9a, eno prvih, najbolj zdravilnih in najbolj razsirienih zdravilnih zeli$d. Vse vrste trpotcev so priblitno enako zdravilne. Raste povsod od nizin do visin. Uporabliamo korenlre I liste, cvete in seme. Pi jemo Cuie, iaisn jene sokoye, kuhamo slrupe, pripravliamo z vinon

UETIKI TRPOIEG T32.

Planld$ mdlor

[1r. rcllta Dolrlca

|.

lmamo lri vrste trpotcev: velike9a, sulidastega in Sirokega. Veliki

in medon.liste hitro posusimo, da

ne poarnijo, sicer so brez vrednosti.

raste po slabih travnjkih, ob poteh, od niZin do planin. Cvete od maia do septembra. Nabiramo ,bte in semena.

I|

Po svoiem udinkovanju ie | . podoben lapuhu, Deluie anti-

biotidno, keruniduie bakteriie, zato se poskodbe hitro celiio. Bolj kakor

| I

| l.

ne in

Ta trpotec uporabljamo botj za obioge, suliiastega pazapliuedruge notranje bolezni. Je pa

Zlasti pomaga otrokom, kadar vkljub dobri in tedni hrani ne uspevajo. Uporabljajo ga proti :lati iill, boleznim mehufa, ledvic, bclem toku, premodnimenslluaclji. Se boljkot dajje uspesen trpoteev slft./p. Vvedjem loncu kuhamo kaksne 3 ure veliko listja s prgisdem brinovih jagod ati vejic. Nato gosdo odstranimo, dodamo tekodini obilo sladkoria in kuhamo 3-7 ur. Ta sok vlijemo v vrde in spravimo v klet. Bolniki naj ga pijejo po miti votji. Zd je ta sok dober le kaksen teden, potem je treba pripraviti novega, Vino ali ned, kuhan s Wotcen, je izredno zdravilen pri prolinu. Sok iz stoldenih svezih listov zdravi vse zunanje polkodbe, tane, uda?nine, ureznine, ugrize,

vi in mrsavi,

priporodaio ljudem s slabotnlml pliu0l, Sibkim glasom, bledbnim, ki so polni izpuScaiev izpulcaiev in li5div, vedno pokaSliuielo, so stalno hdpa.

katero koli zeliSle 6isti kri. mehur. ledYice, pliu6a, ielodec. Zato ga

prijetnejsega okusa od onih dveh. Kot obkladek iz svezih listov sluZi dobro, ako se cepljenje koz njpopol-

zdravi otekla kuda o6esa, pik Cebel in os. Tudi bolnim in vnetim
odem koristi obkladek in sok listov. Obnese se pri golenskih raziedah in raku na uslnicah. Nastete bolezni zdtavimo s toplini nt Wini obkladki iz iainih popatkov sveiih ali posusenih
listov, Obkladek ie treba meniativsameniativsAke pol ure. Vendar pa iste tkinine ne smemo ponovno uporabiti, razen de io prekuhamo. Obloga listov hladi pokoCe in utruiene node. Trpotievo senie prepreeuie nastanek peska prepreauje prepreeuje oeska in kamnov v ledyicah ledvicah jn mehuriu mehudu. S nridnm oridom uporabljamo ludi veliki lrpolec za notlanie teiaue. aajpileno ia la2ie izka141

noma posredilo. Tak obkladek dobro

pike iuielk, ozebllne. Zobobol preide, ako trpotec Zvedimo aliz njegovim
140

Slievanie, pri slarih katariih, hemoroidih, belem toku, mehuria, bolezni ieter, pliud, ielodca in drevesia.

ski, slabosli

mo sirupu podobno zmes. S;rup pomaga zoper nespeCnost, zasluzena ornara In xlept srce. Lahk0 ga mesamo z ieemenovo vodo; zdravilnost ne bo
ntc manlsa.

133. U|J0UGA
ulola odoldh

- hfl.

llolGlca
Rasle po senenih travnikih, pod I grmoviem, ob plotovih. v vrtovih. Obe. diseba in bledomodra nediseda. pasja vijolica, sta modno zdravilni. Viiolica raste iz kratke. debele korenine. Cvele marcain aprjla viioliiasto, vaasih belo. lma p rijete n vonj. Cvetove in iilgte nabiramo. ko cvete. korenne kooliemo oktobra in novembra.

utltstfi
I
.
|.

RUilGA t34.
- hfl, ruh, sodol

Rula glarfolsns

Je modno, nekotiko

nepriietno

dised, razvejan grm ia. Cvetovi so

jo pretetno po vrtovih, raste pa tidi prosto v naravi, pri nas na Nolraniskem in Primorskem. Cvete od iuniia avgusta. Rutico razmnozuiemo s sadikami. Nabiramo jo, ko cvete, juniia do avgusta, in sicer ob obladnem vremenu, stcer menda Dremodno udinkuie. Je modno zdrivilna za mnoge tegobe, toda zaradi nekoliko slrupenega eterianega olia. neprijetno disedega, jo koristneje rabimo v eainih mesanicah. Samo pa uporabrlamo ze o zmerno v malih koiiiinah,

drobni, zeleno rumene barve. Goiiio

do

Cvetje hitro su6imo, sicer podrni in

izgubi vso zdravilnost, Caj sladimo le z medom. Kneipp ie vijolico izredno cenil |

kot zdravilo za dihala. za izkailievanie, posebno 5e pri

oslovskem kasliu. Priporodajo jo za

| l.

vneio g o, bronhitis; tedaj

5e

grgramo s tem dalem.,Lai6a teiko sapo, TBC, glavobol. Caidistik in

tako posredno pomaga zoper koine bolezni. zlasti ie s taiem tudi izmivamo kozo. Caj iz vse rastline pomaga tudi vnelim ledvicam in bolnemu mehurju. Za ploiin upotabliamo zneikane liste kot obkladek, ki ga devamo na olekla mesta. Liste zavremo v kisu. Liste viiolice Dritisnemo na delo in zatilje ob migreni. Vnete uslne sluznice izpiramo s bajem. Ta aaj zdravi tudi rbnese pri histeriii, bolne |repalnice. Pomirja iivce. Zato se obnese histeriii, hipohondriglar nespednosti, glavobolu. Otrok ii, iivinem utripu srca, obdutku slrahu, nespecnosti, hitreie preboli ospice in Skrlatinko, ako-mu ako mu vsako uro dajemo Zlicg Zlico iaja vljolice. Pridenemo 5e Zajbeli, rman, meto. Caiu dodamo mleko in med. Cajsili ga prlemo, pijemo, ce pojedli KaJ pokvarjenega. na orunanle, bruhanie, zato zalo 9a de sm0 smo pojedlr kaj srupenega slrupenega alr ali poKvalenega. SituD digete vijolicet Situp viiolicet 1 | cvetja cvetia poparimo krooa in namakamo oooarimo z litrom kropa 10 ur. Odcedek nato zavremo in poparimo nov liter cvetia. To ponovimo 2-3x ali $e veekrat; bo 5e bolje. Nazadnje iztisnemo sok iz cvetja, ga dobro

ffi*ft

iis'f
-

tako alergiini, da dobiio Ze pri nabira-

':i.[J'6]'#'i::i;

nju srbedico

koprivnico,

pogrejemo, malo pohladimo

142

in

dodamo toliko medu,

da

dobi-

,zg'nelo, ako jih veakral navlazimo z njenim sokom. Nagiugnost pozdravimo s soparc sbv, klo z tijakom usmerimo v sluhovod; lo delajmo b dn,. Liste kunamos k,som. sum v uSesih, ki mu ni vzrok stabost srca, idraviio kaoliice olia vinske tuticetrrJ'aene nakapamo v stuhovoO. ergiSde'istov rutice sfuii#o z neKorrK0 svezega masla in precedimo skozi p,atneno kroo v steklenico ter up0rabljamo popotrebi. Ako je sluhovod oteden, scvremorisle rutjce s debu_ /o na orlu, pre aeim0 skozi krpo in po potrebi nakapamo v uho. Ta dai pregania 143

srdni tesnobi (angi. sreni aanoi. na pectoris). skorbutu, bronhialni astmi. vnetju g a. pomiria in uspava, zrasli de naredimo me5an:co: po t0-g rutice. baldrian-a, mete, J,i tt o oioool vega^cvetla. omete in 5 g kumine. Zr:ako te meSanice poparimo s %-r-kroia. popllemo nal. ru ur sloj-_ na dan 2_3 skode ice. a le po pozirk;h. Bradavice

dal pomaga proti boijasti, ll II l.r omotici,

gliste in druge drevesne zaiedalce. Piti ga smemo le po poZirkih. Omilimo

ga z dodatkom tav:entroz, brinja, Zaiblia in drugih zeli6C za arevesje in Zelodec

EEfu

(janei, kopriva, laneno seme, majaron, meta, melisa, regrat, rman, robida, vrednik in zlata rozga). Pijemo le topel daj. Rutica zelo uainkovito preganja razliden mrdes: muhe iz stanovanja, molie iz omar, bolhe iz postelj in stenice. Kierrasle, celo kadniblizu. Cairutice, razredden 1:4zvodo, jeodlianakope/ za odi, ako iih z niim izmivamo 2x na dan. vid se ohrani in okrepi. Kneipp ie rutico veliko uporabljal pri svojlh bolnikih pri neiesdnosti, vrtoglavici, navalu krvi v glavo, teiki sapi, ieloddnih leiavah, izvinih, izpahih, pri koinih izpusiaiih pa kol kopel ati ovirch. Potraga lJdi pr boleci menstruaciii. NoseEnice iraj tega daja ne r,Zivijol

daj iz lubja, ker pospe5uje izlodanje seda in s tem tudi odhaianie sedne kbli. ne. Tako zdravimo zlasli sklepno levmoi za 1 baino Ztitko'm6Sanice lubia in brezovega listja poparimo s kropom za 2 skodelici, po 1S minutah preced'imo

I35.
Srillr

URBA iha - hn. [[Gla |rba

V kopelno vodo dodamo zavretek lubja, ki smo ga kuhali priblizno % do 1 uro. Ta zavrelek zdravi ludi beli tok in regulira menslruaci;o. plh||al na glavi oopravlmo, axo umtvamo tase s preyretkon lubja in listov. proti boledlnam y uaesih kapamo sok /lsroy na vato in devamo v uho ali sluhovod. pri ynelih iiycnih yozlih ali nevlalgiii geminusa, pri odpdih eirih se zeto obneseio obkladki Caia iz lubja. Obkladke iz goteenih listoydevamo na rane ob ulezlfi. ug zih, ubodih. Kmalu se kri ustavi, rana se sdisti in poceli. Nose6. nicam so vsi pripravki iz vrbe prepovedani! Za olekle noge skuharno vrbove Itste v vtnskem k/su in Se tople omotamo okrog noge. pepel vrbove skoie odpravlja bradavice in kuia oC6. Kopelivrboye skorb kreoiio oroanizerir. zato jih priporodamo oslabellm olrokom. Vrbovaskorja riam nidbme!baaspirin. zniiuje yrodino in deluje antiseplidnc.

z dodatkom medu. Obenem ie dobro, da se okopamo u-vr,6ovi zavieliii.

in popijemo po pozirkih 2-3 skodetice na dan. Se uspesneise ie zdravlienie

|,

Vrb je vei vrst, a so priblizno

enako zdravilne. Vrba raste nai-

raje po vla:nih krajih. Cvete marca,

v visjih legah pa pozneje. Luble spo-

URBI|UEG I3O. Elllotlum pa flonrm - hr, utorrc, torlct

Vrbovcev ie kaksnih enajsl vrst: alpski, gorski, hribski, malocvetni, modvirski, pesdeni, roznati, suli6asli, temno zeleni. kosmati in oozdni. zaonia dva sta nd samo

mladi ob muzevnosti srednie debelih vei z lahkoto luoimo. SuSimo ga v senci, zdrobimo in spravimo v lemnih kozarcih. Enako delamo z listjem ln naiicani.Vse troje nabiramo za aaie. Lubje ima podobne lastnosti kot hrasiovo. eaiiz lubja z veltkim uspehom

I l.

ll

boleznih v zvezi z boledinami

I|

uporabljamo

pri

neuporabna, ampak tudi Skodliiva. Sla do 150 cm visoka, imata veiike,

vrodinskih
ali iz ledvic in

Skrlatno rdede cvete, mesnato sleblo

in liste, ki so na spodnii strani

kosmato dlakasti. V tem se lodita od

brez niih, pri kruayilvah pliui. Cajpospesuie polenie in izlodanie seda ter pomiria boleaine in glavobol. Zelo ugodno vpliva na vse dlevesne in ielodcne kalarie, ker

drugih. Zdravilne vrste vrbovca pa

niso posebno visoke, imaio drobne cvete. Ti so bledo ro:nati, rdeii ali
celo beli. Cveto od juniia do septembra. Cvetovi sediio na semenskih luskah kot pribitj na glavloah :ebljev.

uniduie klice. Odpravlja driske, zasluzenie ielodca in dleYesia in

pomaga, da se v Zelodcu ne kopidijo strupene snovi. Tako se stanie vsak dan

izboljsuie. Stalno pofne noge uspesno kopljemo u izvleiku iz lubja. Pti

nespecnosli, iiv6ni slabosti, spolni prerazdlaienosli so Ze nekdai uspesno uporabliali lzvledek iz vrbovih naiic. Protin in levmo uspesno zdravi
144

Ko dozorijo, se luske razpodiio in seme, obdano z volnenimi kosmidi, zaneseveter p0 svetu. Rastlino nablramo, ko cvete. V

sredijih odrezemo

ali kar odlomimo, ker ie steblo krhko. Zato pa lahko potem odZene stranske oooanike in se rastlina tako ohrani 'l Vrbovec ie odkrila l. 1970 Avstriika lllariia Treben in pokazala trpeiim | | tiuoem eno zelo r.,soesnih zdravi'nrh rastl;n. Vrbovec le nad vse zdravi'no sredslvo za prostato in niene tezave, pa tudi za bolezni ledvic in mehul' ia. S dalem lahio veliko pomagamo pred operaciiam prostale V veliko primeiih ;e ta daltako pomagal, da operaciia ni bira potrebna. Dostikrat pomaga celo tedai. ako ie lak naoadel ledvice. mehur ali ploslato' zatrjule na podlagt jo svoiih izku6eni qospa Trebnova. Za eai popar:mo 1 dalno ziibko s Z I kropa, aez nekai minut orecedimo in popiiemo2 skodelicinadan: eno nalesae, drugo

l"

spodbuia tek, temved tudi zdravi. Za daljse zdravljenje ima seveda prednost kot dai. S daiem zdravimo tudi vlanico, levmo in plotin. Pri slabokrvnostl piiemo imo vrno, v katerem smo 8 dni ,amakali2oo g vrednika na 1 | vina, Pri obofeniu dihal in bezgavk si lahko napravimo ludi obloge z vrednikovin Caiem. Caipride prav tudi pri nespeinosti in aslmi. Navodilo:na kozarecvode damo 1 Zlidko zelisda. Piiemo vedkrat po pozirkih. Zaradi arome in grenein ga uporabljaio, ko pripravliaio likerje.

zveder, pbl ure piedveeerlo.@0a1 modnodeluje Zadosluieta2skolelici na dan, v huisem primeru 3. sicer lahko nastopijo crevesne In zelodcnelezave'

unrl{tcA 138.
RosN

cc

llolla

- l r. nlr. r|hlc|

137. URED]IIK
I6ucrlm cmma6drys

I
hn.

|.

Vrtnic ie na tisoie vrst in so v najrazlldnej6ih barvah. Gojimo jih p0

GaG

vrtovih. Cveteio od iunija do ieseni. Cvetne liste nabiramo, ko naiboli

aonencastihlleh, kamnitihpobo6' jih in ivellejsih gozdovih. Je majhen, do 30 crn vrsok Polgrmid. Listi so temno zeleni na nekoliko vijolidastih

|.

Vrednik uspeva

po

cveto, pa le ob suhem vremenu.

suhih,

Hitro

jih

posusimo

in

spravimo

v dobro zaprte posode. Ze od nekdaj je veliala vrtnica za zdravilno rasllino,

steblih, cveti pa roznato rdeee, in

sicer od iuliia do septembra. Njegovo zdravilnost so poznali ze v siarem veku. Fimski zdravniki so ga priporodali zoper zastaran kaseli. Cesar Karel Veliki si je z njim zdravil protin. antiseptik, ubija Vrednik I | | bakteriie v ielodcu in dreves' iu. zene tudi na vodo, zato je zelo udinkovit pri vodGnici, Pomaga, da se bo ie izioda sluz iz pliud in telod'

danes jo goje na veliko za pridobivanje dragocenega roinega olja. Vrtnic

ne gnojimo z umetnimi gnojili in ne

Skrooimo s oesticidi. Prcliv iz cvetnih lislov prlporo-

ie

I l. dajo za di$Cenie krvi. zlasti z dodatkom medu. Caj deluie rahlo odvajalno. Pijemo ga tudi pri zlatenici, dezmernih kryavitvah ob menslluaciji, glavobolu, oFedlevici,
omotici. belem loku. Cai znalno krepi srce, iivce, letra in prebavi-

ll

perilo, rane, hemoloide. UPorabijamo ga tudi pri sladkohi bolezni in za zdravlienje llebuane slinav' ke. Veliko zlico zdroblienega zelisaa kuhamo 5 min. v % | vode. Piiemo ga na tesae zjutraj in zveaer pred spanjem Ne uoorabliamo qa samo za ia7e. Dalemo ga tudiv iuhein k zelenjavi. Poseb' no s6 priteie pri krompitu. Priiedeh ni samo zai,mDa, kidaje priieten okus in 146

ca. Zdravi iolane teiave, belo

fa. Sladimo ga z medom. Vino, kuhano z listi, potivltta oslabelo in utruleno lelo, blazi boleline v spodniem delu telesa. Solakovanie z vinom, v katerem smo kuhali lisle vrtnice, prezene zobobof. Mrzel obkladek okoli glave omili glavobol. Obkladki vrtnic na oko odpraviio blegCavico. Lahko polozimo sveze liste. Nekai kapliic toplega preyr,etka v uho pomiri bole6ine y niem. Bolna usta zaradi glivic, all splakulemo s popakon cvelnih lislov. Pri vnetem gllu grgramo. Pri Senu na obrazu se obneseio obkladki iz svezih cvetnih listov. Vsem, ki so si unidili irevesno floro s preliranim uzivanjem anlibiotikov, priporoiaio temeljito rozno 147

kuro. Vsak dan spijemo pred jedjo skodelico daia lz cvetnih listov vrtnic, Lahko

kuhamo pol vode in pol vina. V liter kropa damo kakih 10 listov. Pliucni bofnfkl naj pijeio mnogo tega daja. Revmatlki naj Wi kopanju wae)o v kad
nekaj prgiSd vrtnic in bolezen se bo umirjala. Vd.,nice ndsl namoAiio v Zganie za masaZo. Pomaga tudi zoper prhliai, akne, izyine in lane, Vftnica, nanoAena v olivnen olju, udinkovito pomaga pri opeklinah, ranah, ozebllnah, koinlh

lazpokah.

pa je celo premodan. Smejo ga jemat; le zelo zmerno. pa Se srce mora bit: v redu. Pri vnetiu ledvic zetene ne smemo uzivati. Sladkorniki nai zeleno raje jedo v iuhah in omakah, ker povrh vsega zelo pospesuje preba: vo, sok tepo urela mesecno pelilo, a ga odsvelujejo nosednicam, ker bi ulegn;le nastopiti motnie. Sesetljan svez koren potagamo na p'l,i kot obkladek zoper zalrdline v doikah. Ce se voda zapira, skuhamo iible in sesek i?n koten z vinom ali vodo v kaso in jo v vfedki gorko polagamo na mehur, Zet6na le v vseh oblikah zelo uainkovita dieta za sladkornike. Zetena kot zadimba zbuia tek kot iuha, prikuha, solata in 5e drugade in udinkuie krepilno na ves otganizem. Zelena v 6aju odpravlia prhliai in krepi lasi5de, de si a tem umiva_ m0 0lav0.

l@

t39. ZErElrA Aolm gnuSolols -h,

color

zelo cenjeno zelenjavo, ie pa tudi moano zdravilna. Vonj zelene je nekaterim ljudem neprijeten, okus surove zelene je disaven in oster. Kuhana pa je zelo prijeina. Cvete od junija do septembra. Sveza sleb/a in /lste nabiramo od maja pa do konca avgusta, gomolje pa kopljemo od srede septembra do zime.

no, Gojijo jo po vrtovih kot

I |,

Je dvoletna zelika

mesnato,

gomoliasto, odebelieno koreni-

zEtJE 140.
Brfusloa olordooa Zelja je veliko vrsl, saj spada I | . med nie tudi ohro!,1.
cvetada,

- lw. l[Irs

I Zdravilnih snovi je najved | | . v presnem, sveze iztisnienem soku iz gomolja, stebel ln listov.
I

Listov jemljimo 6im manj, da ne bo sok grenak. Jemljemo ga 3x na dan pred obroki, ali samega ali pa me6anega drugimi sokovi. Namesto soka uzivajmo 5e raie zeleno kot ied, prikuho in solato. Sok izboljsa kri in ugodno vpliva na prekrvavitev organizma in sploh na cirkulacijo po telesu. Pri koinlh bolsznih nastrgamo zeleno in jabolka skupaj, dodamo poljubno orehov in sladkorja in uzivamo za krepllev krvl. Zelo pomaga pri pliudnem katadu, kr6lh v plsih z napadi strahu, napenianiu, slabem ielodcu ter nsie$enosli. Zdravi bolezni, ki jih povzroca pomanikanie vltamlnoy, ker vsebuje obilo vitaminov A, B, C in E. Sok je izvrstno zdravilo zoper plotin, leymo in vodenico terlolSdavosl: vta namen piiemo veikrat po 2-3 jedilne

koleraba in repa. Uporabljamo predvsem glavnato zeue ali sveze kot zelenjavo ali kislo iz kadi, ki nai stoii v globoki kleti. Ta naj ne bo pretopla. Za ozimnico so najboljse globoke kleti z ilovnatimi tlemi, Tam se sadie in sploh sodivie drii sveze do pomladi. Po' zdravilnosti orekaia zelie mnoge zdravilne rastline. Zelie v kadi je tfeba skrbno pripravitiza konzerviranie in ga tudi v kadi skrbno distiti maslene kisline in kana. omenimo samo glavne zdraI

Zlice soka. Sok zelo pospesuje izlodanie seda. Za bolne na ledvicah

148

kisline je k/b/o zelje zdtavilno za bronhitis, ekceme, leno Crevesle, lSlas, vneue ven in ceto pri levmi. Ohrania dtevesno flolo jn io normalizira. odpravlja gliste, prepreduie gnllje in vrenie, pospeSrje iztreblianje. Tako snovi ne leZiio v 6reveslu in strupi ne gredo v Kn, srrupr.ne-greoo kri, Ureja prepreduje poapnenie urela krvni krvnt flak, llak, prepreeuje poapnenle ril lil in iako tako usravrla stalanle, veca odplrnost proti mnogim boleznim. Naivee starih in eitih Iludi je tam, kier jedo veliko kisrega zelja. Zandi 'aznih sori je kislo zelie
149

| l.

vilne lastnosli. Zaradi mtedne

prlmerno za plotinske bolnike. lma malo beliakovin, zato naj ga uzivaio sladkorniki. Zaradi obilnega vitamina C prepreduje skolbul pri otrocih in odraslih. UZivati je treba surovo zelje. Za slabotne, zaostale otroke, prebolevnike ie zelie naravnosl resilno. Sok zelnatih listov zdtavi dlevesne in ieloddne 6ire, ker vsebuie vitamin U (protiulkusni faktod, saj ugodno vpliva na sluznice drevesja in ielodca. Te snovije najvea ravno v zeliu. Sok zdravi razna vnelja tankega in debelega drevesia, treba pa je vedno pripraviti svezega. Zdravljenje lraja 4-5 tednov. Zadetnaielika se zdravis sokom klsiega zelia, ki ga pomesamo z ianenim oljem. Kislega zelja ne smemo dolgo
kuhati. Lahko pa damo med kuhano zelie za detrtino ali celo tretiino suroveoa zelja. A. pa: pred vsakiT obrohon naj bi pojedli 2-3 red:lne 2iice surove[a zelja, enkrat na teden pa na teide izpill skodelico zelnice. Ni boli zdravilne in cenejSe pijale. Z obkladki z zetnatini listizdnvimo tezko celjive 18ne, razie. de in 'odprte noge*. Liste splaknemo in po ikamo. Rano najprej umiiemo s kamilidnim dajem, polozlmo nanjo list, dez pa gazo alivolneno ruto. Meniamo dvakrat dnevno. Ta obkladek se obnese tudi pri pasavcu, ldedkah, koinih izpusdaiih, saj zelo blaii boleiine. Tudi za opekllne le dober. Presno zelie kot so/ata le nad vse zdrava hrana zaradi mnooih vitaminov, mineralnih in drugih za lelo potrebnih snovi.

ztMzELEt[
Ilnca mlnol

l4t.

hn, zlmzalen

zimski mraz ne more

I l.

Je res ludi pozimi zeten in je

simbol nesmrtnosti, ker mu tudi
Skodovati.

Baste najraje po bukovih in mesanih

gozdovih, grmovju in jasah. Vdasih pokriva kot zelena preproga velike

ploskve. Cvete od aprila naprei svef lo modro ali viiolidasio. L/bte riabiramo tik preden zadne cveteti in iih v Sopke povezane sudimo v sendnem in zraanem prostoru. Lahko uporabliamo tudi sveI

smeio jemati zimzelena. Cal listov pomaga pri krvaveniu iz nosa, pljud, debelega ilevesa in hemoloidih, belem toku in driski, de nita
sopojav kaksne druge bolezni. Ker le zimzelen oster, ga je treba vedno mesati do poiovice z Zajbljern. Ta je dober tudi za grgranje pri vnetiu

I l.

ze.

itosednice

ne

aaj l-

V njem so odk.i. tudi neKal.ucrnKovrn, kt prepreeLlejo rast raznih novoworb. Zinzelen zniZuie klvni tlak. Zlica rdrobljenih stov na 2lvode, naj sroj pokrito 2 Lri. Vzamemo 3x po I veliko,ilico pred iedjo. N;egov aaj pospesuje izlodanie vode, iisti kri,

gfla, oteklih mandetlnth, mandeljnih, anginirn angini in zasluzenostig zasluzenosti 911a, orcxltn a.

pa Ludi braz klonid_ni katar in kaSelj. ZLnanie: zdrav;

;n jo lud. idrav'. Zrasti zelo up0rabec kot dodatek h eajnin neianicarn, ki blaziio starostne teia. ve, kol so: iivini nemit, obiutek strahu in lesnobe, sitnost. Tako nor. dopolniuiemo zdravilnost groga pri slini miSici, sk"pai s Se,rtianzevko;a z mzelen iaiSa manjsa depresivna stania. Ta cai ie dobro pit, pied o'avnihi obrokiali pol ure pred spanjem. Lahko ga tud posusimo in imeliemdv prah. Jemljemo ga 2x dnevno na.oievi konici za naslete bolezni. Zaradi aikaloidov pa smemo samega le zmerno uporabljati. raie ga uZ vajmo v dajni nesani_ c npr. sl(upal z glogovim cveljem. me,so, cvetiem Oornarandevca.

z nti,r izmivamo kozo. Z'mzelen gasi2eto

Je

koine izpus6aie, ie

or:sladkotni

142.ZlAtA
S0lld{90 rlrgdur0a

R0ZGA
h1f, zlahlca, cotoIl

ZAJBETJ 143.
gnm
Je do 1 m visoka trajnica. Raste veainoma po gozdovih, iasah in

S6l$a
lzredno zdravilnosl zaibljaiz,ala star rimski preqovor: Zoper silo smrti je Zajbelj na vrli. Gojijo ga na vrtovih, samoraslega naidemo po

dncfdlls-h

. talllla,

tadrlr

I
I

posekah. Cvete lepo rumeno od iulija do oktobra. Nabiramo io, ko za6ne cveteli. Rezemo gofilo polovico, ne pa spodnjega olesenelega stebla. PoveZemo v Sopke in obesimo na sendnem, zradnem prostoru ali razprostremo na papirju. Uporabliamo jo tudi samo, bolj | I I pa v raznih mesanicah. Popiiemo lahko 3 skodelice na dan. Zlata

|.

gridev,natih predeiih Primorja, Dalmacije, Crne gore, Hercegovine in po

rozga

je

antiseptik in zdravi razna

vnetia. Kot ial je uiinkovita pri dri. skah, zdravi listule, ietra, vnele ledvice in vneti mehur, pomaga.'

olokih. Rad ima sondno lego, glede tal ni izbirden, obautljiv pa je na veter in mraz. Vsako tretie leto ga je dobro presaditi, sicer rad odmrie. Nabiramo nlade poganjke in /lsle, preden cveto. Hitro oa oosusimo v senci. Zaj-blj;v ialdistidihala, vneto |

ustno sluznico, , zdlavi po potrebi damo Zlidko

II

gdo in irelo, vnete mandue,

odvaiati vodo. Laisa sladkorno

'l

bolezen, vodenico, zlatcnlco.

Dodajamo

j: brinje, tavzenlro:e

pliuda, nahod in katade. Cajgrgramo. Lahko pa liste nasekljano in nanoiimo v alkoholu, po I dneh precedimo in
izvleaka

in

Zaibelj. Pomaga otrokom, ki moeiio

grgranle se obnese pri davici, vnetiu g a, ustni gnilobi in maiayih zobeh. Uporabljamo jo za izlodanie ledvienih in ioldnih kamnoy. Porodnice, ki imajo tezave po porodu, naj jemljejo to zeliSde. Za spomladansko zdlavuenie dodaiamo zlato rozgo drugim zelisdem, ker 6isti kd, obenem pa posredno pomaga zdraviti tudi prolin in leymo ter razna koina obolenia. Cisti dihala, lajsa astmo in osfoyskikalell Sveze listje in cyete, stoldeno in polozeno na lane, hitro zdravi ubode, uleze, dile in gnoine rane, Skuhana s svinisko
masl)o

poslelio, Kot Aini prewetek

le dobto nazilo za rane.

v kozarec vode za grgranje. Zajbljev daj ustavlja modno potenie pljudnih bolnikov, pubertetnikov, Zenev meniin po porodu. Zanimivo: raheldajpotenje pospesuje, modan paga zadriuje in prepreduje. Prikoinih boleznlh pomagajo kopeli vedkrat dnevno v odvaru Zaiblia, zdravijo ekcem in garie. Umivanje z Zaibliem lase krepi in jim daje lesk. Prav tako parne kopelizdtavito mehul in mokila ter lajsajo teiavno moklenle. Kogar je zadeta kap, naj popije po 2 skodeJ,ci lega daja dnevno. Sfadkorniki naj p;ielo tajno neianico Zajhlja in rmana v enakih delih 2-3x dnevno. Caj iajblja pomaga pri protinu in revml,

pomiria iivce, drgelanje udov. Natiranje s dajem se obnese pritresavici. Priielodcnih teiavah se ob pitju Zajb.jevega iaja vraia apetit, potezejo pa se vnetia irevesia in ielodca. tezave v jelfh in ioldniku. Zajbetj je tudi zdravilen za Zenske teiave in bolezni: zdravi beli tok, odpravlia nagnlenie k splav,om, pomaga ob meni, DojeCe matere naj pijejo ta daj, ko odstrvljdjo otroka. Tudi nosednice s pridom popijejo po 2 skodelici tega daja na dan. Kot
zaclr?bo dajemo liste v iaboldno potico in pito. Za druge jedi dodajamo Zajblju Se petersilj in z6leno. Te zadimbe ugodno vplivajo na prebavo. prinalezltivih boleznihjetreba pridno pitita daj, dase obvarujemo okuzbe, Zaibetjje namred baktericiden. Grgranje z Zajbljem in splakovanje usl z niim ohrania zobe zdrave in lepe in odpravlja neplijetno sapo usl. Bule in 6ire

iz

152

153

odlitno.zdnu-i)o obkladki iz stov zaibtia in kopive, ki smo jih dobro stotkti in zmesali. Rekonvalescenti in iiydno razlvani ljudie si lahko pomagajo z naslednjim zdravilom: v 1 tilru sladkega vina namoeimo za J0 dni oo do'o zrezanih Zajbrjevih 'istov. Po jedi vzamemo I ve,,ko Ztico teoa zdfavila.

kgpilare, je bolje, naj bornikiz angino pecto s, sklerozo, trombozo, z led. vienimi boleznimi ne pijejo tega daja. Za dajno Zlidko Zeniklia poDarimo s % | kropa. aez l0 min odced:mo in uporabimo ra Call obktadke: izpiranie ati gtgranle. La notranjo uporabo pa popiiemo po 2 skodelici na dan.

144. ZEliltGtJ
Sanlculr crmlaGa

- [n.

nllo0tcd
Je zelena, od 20-50 cm visoka kainica. Raste v boli vlaznih listnatih gozdovih. Cvete belo roznato od maja do juliia. Plodovi so glavice s kaveljdki, s katerimi se priiemaio obleke. Nabiramo cvetoie zeli6ie s pritliinini listiwedln susimo v sen-

I.

jemo in prevido su6imo. Uporabliamo lahko zel ali korenino, dostikrat

Pa

ci. Korenino kopliemo leseni, io

umi

vso zel s korenino vred. Posuse-

no k0renino zdrobimo ali zmeliemo v pragek Okus ima nepriieten, zato

ial sladiti z medom. iisti kd, zdravi irevesje, ielodec, iire v ielodcu. pomaga pri pliuvaniu krui. Zmanjm0ramo

| I

| l.

Cai

Suje

kruni tlak. Zenikeli s koprcem,

Kumrno, poprovo meto

protidriskiinnapenianiu.eajzdravi
pomaga izlodati. poDiiemo izpiramo ali grgramoi utriuje utriuie majave maiave zobe, zobe. odpravlja odDravlia afte v ustih. ustih popijeho galo 2 skodelici na dan. Lajsa Lajia teiave pli menslluaciji, pr: pri kruavitv;h iz pri griii. Popijemo po 2 skode,:c na dan. Zdraii (oine izpuiiaie, ledvic in. ie ae jih izpiramo s daiem iz zen-iktja. .ra;je zeniktja. Kadar so vedii gnojni. oevairo vedj; in boli bolj onoini. oevaino nanie obkladke. Pomaga pri podptutbah, otektinah in treinordiOin. Obhtadki iz stolaenk listov auijo vse vrste ran in ustavljajo krvavitve. poletiizkoplje_ mo rastlino s korenino vred, skrbno umiiemo in skuhamo z medom v ielo zdravilno sredstvo za nastete lezave, za pozimi pa pripravimo orasek Zeniklia. saj ni nid manj zdravilen kot ze.ena rast,:na. Xer lentkelj zoZuie 154

se

obnese

zasluzena dihala, bolna pliuda, lajsa kaieli, ker reddi stuz ih io Zdravi vnete dlesni, ustno voflinoln bolno ilelo. ae z niim

EMd

{I

Stramo lmzalo
Stevila v kazalu pomeniio zapoledno Stevllko

tastllne'

erevesie, 1,2, 12, 18, 19,20,21,34, 36, 39, 41, 42, 45,51,62, 74, '107, 112, 118, 123, 86, 95, 96, 125, 128, 129,132, 144

-kronidni katar, 79, 141 -vneta, 49, 95, 106 -zasluzena, 133, 144
Divie meso, 123 Dlesni, 20, 21, 113 -otekle, 57

-baKeriisko obolenie, 41, 73,

137

Absces (tvor), 1 Atte, 1, 7,41,50,52, 70, 113' 138'

144 Akne, 1, 3, 19, 40, 81, 94, 102, 129' 138

22,26,30,31, 33, 34, 41, 46'

97, 100, 105, 118, 119, -akutni,56
47. 63,72,73, 74, 82, 83, 94,
120,

-bolebe, 2, 119

-vnele, 35, 36, 40, 50, 76,

122,144

107,

-iir,

121, 124, 130, 131, 133, 140

-lloro

39, 62, 140 ureja, 140

-onitie. 17.52,88, 126, 140

-mladostne,
Alerqiie, 107
AmDutaciia

'108

lnjina,

l,

e, 50, 53, 54, 56, 78, 83,

boleei krdr, 30

112,141,144
Apetitpospesuie alivraea,4, 6' 7, 14' 17. 22.23,28,37, 38, 62, 63, 69. 87, 88, 89, 105, 128, 139 Arterioskleloza, 13, 52, 78, 84, 109
Artroza, 87 Astma (naduha), 4, 8, 9, 11, 14, 15, 35, 40, 42, 63, 68, 70, 78, 82, 83.84, 107, 109, 115, 1 17, 118,

Bruhanie, 48, 76, 126

-astma, 36, 63, 134 -inhalaciie, 11, 63, 120 -kronidni, 41, 78 -obkladki, 34, 82 -pospesuie izlodanie sluzi, 42

-izloEanie sokov pospesuie, 88 -katat,2,12, 15, 19, 35, 39, 65, 77 , 94 , 123, 130, 135

-krei, 17, 19, 48, 66, 72, 93,

111,

-krvi, 39,

107

-na iivdni

podlagi, 75

112, 118, 126, 129 -kronidna kuzna bolezen, 123 -krvavitve,96, 123 -leno, 51, 96, 106, 118, 140

-po

noselnosti, 20

-napenjanje (vrenje),4, 17, 19,

42, 48, 92, 116, 128 -perforaciia, 39, 50, 142 - pospesuie delovanie, 37, 128, 140

Bule, 46, 56, 59,84, 122 -v rodilih, 84 -v ustih, 122

-povzro6a, 133 -bri otroku, 104

Doienje, 7, 58, 103,118,122,127 - pospesi, 43, 48, 58 - ustavlia, 85, 143 Doike - vnete, 48 -bradavice razpokane, 60 -zatrdline, 30, 139 Drgetanie udov (tresavica), 73, 116, 130, 143 -pri starih lludeh, 125 Driska, 1, 8, 12, 14, 16,20,21,22, 24, 26, 27,30, 35, 39, 41, 43, 47, 52, U,65, 66, 71, 80, 81, 83, 88, 89, 93, 96, 97, 111, '112, 113, 114, 116, 123, 124,

-razkuzuje, 18, 19, 26, 58,

137

129,

122,129,137,142
Beli tok, 1, 5, 7, 18, 33, 54, 85, 93, 94, 9s, 96, 107, 112, 113, 1 15, 124, 131, 132, 135, 137, 138,
141, 143

125, 126, 131, 132, 135, 141, 142,144 -kronidna, 54

Dusevna preobremenitev, 86 Dusevne bolezni, 21, 75, 1 17 Dusevno naprezanje, 65 Edem (oteklina), 53, 69, 84, 92, 115 Ekcem (izpusdaj), 1 1, 39, 45, 49, 52, 57, s9, 79, 81, 92, 94, 95, 98,

Celulitis, 13, 36, 92 eebelia qriza, 7, 75 Ciri, 1?,-37,43,81, 106, 123, 142
119 -na Zelodcu, 39, 46, 121' 144 -v spodniem Zivotu, 95 -v ustih, 60, 118 -zaradi skorbuta, 30 eist - dihala, 120, 128, 130

-tuberkuloza, 1, 41, 123 -vnetia, 1 , 39, 48, 57, 60, 62, 71,
72, 81, 83, 112, 1 13, 131, 140,
143

-pri doiendku, 52, 113 - pri novoroieneku, 57

-gnoini, 18,

19

Bezgavke, 118, 137

-na roienici,

-zajedalci, 18, 19, -zasluzeno, 135

Danka

27

, 134

-otekle, 61, 85, 94 Bistri duha, 86 '115' 127' Bledidnost, 47, g, 77, 94, 128, 131
Boledine,36

-v -v

brazgotinah, 82

-koio,

15

sinusih,46

-kti,11,17,25,27,31, 35, 44' 49,

116, 138 Bolhe, 85, 99, 134

-v

spodniem delu trebuha, 56'

Botiast, 21, 24, 33, 61, 73, 84, 86, 88, 93, '!14, 11s, 116, 134
Bradavice, 80, 81, 134, 135 Bronhialni katar, 1,8,9, 11, 15' 19' 156

51, 52, 63, 71, 72, 81, 83, 85' 91, 94, 96, 98, 100, 104, 106, '108, 110, 111,113, 115, 120, 122, 127, 128, 130, 131, 133,
'138, 141, '142, 144

fistula, 39, 142 -izpadla, 39 Davica, 142 Debelo trevo, 1, 19, 141 Degeneraciia hrustanca, 106 Depresiia, 6, 38, 75,125,141 Dihala, 1, 2, 14, 19, 22, 26. 30, 36, 41, 45, 50, 60, 69, 73, 83, 91,

108, 110, 113, 118, 120, 123, 124, 131, 140, 143 Flegmona,3T Furunkli,37, 101
Gangrena, 5, 99 Garie, 13, 15, 83, 143 Glas negule, 107 Glasilke - preutruiene, 54, 107 Glavobol, 17, 40, 46, 56, 73, 74, 76,

92, 105,'109, 111, 112,

137,142 -dihala otrok, 120 -katar, 42, 63, 70, 97, 143

116,

117, 118, 119, 120, 129, 130,

-telo

bolezenskih snovi, 36, 129' 130

r'
82, 122, 129, 131, 133' 135'

lsias,9, 14,29' 34,36, 110'

122'

-ookaslievanie, 131

-pri

otrocih, 25, 59

-bomirll, 9, i4, 73. 96, 118 Katar {olei tudi Pri

'141, 143

.,.,ltir.
3l:

',n.

,o, ru, 12,36,44,46.

,,u,#liol

41,04, 84, 86, 115,

-starostni,22 -zastaran,49

-v prebavillh, 67, 89 -v Drsih, 139 -v iebuhu, 126, 129

-vseh vrst, 46, 78

ff:'lt

ll;1ir3li,?li

33:

,rrrs'li39uni. ,iz. sg. oa, zz, tgz,

sredstva za, 9, 22'

lss

134, 140

Glivice, 15

-laiia 1 17.45.59.62,
'19:

109
Kila Kita

oroanih), 1, 2,8, 9, 19' 40 42' st-, lt,1g,86, 117, 126. 130,

30, 67

Posameznrn

-ielodca,93,

109

Krene Zile, 5, 30, 32, 84

-Zoldnika, 98, 112

Gnoienie odpravlia, 82, 94

Gnoina'zanohtnica,3T
Gnoini izPusdaii

kopel' u5 Gnoino vnetie Podkoznega tkrva llleomona),37

--

l:iii:ji,?i'f #iiil:
i i 33:

i l3: 1',1: i 33

Jaidniki - vneti, 34 Jedmen na vekah, 119

o'ptf
o

109. 119. 121, 122,129' 143

o1

)l: lJ; J3'"i

o?
"f0,

i:l',::

;:
115

iil)i:?5:l11tn, n,,,

ou,

Kolcanje, 48 Kolera, 19 Koprivnica (urtikariia), 4, 35 Kosti - gniloba, 85 -poskodbe, 100

- vneta, 95 - pretegniena,

-raziede,21,64
Krepdila za:

-lasisde, 47 -misice, 95, 128

-oroanizem, 37, 69'

t\g. tzt, tzt -po operaciiah, 89

-olroke,95
-sDomin,47

71'

106,

-,,llf;jf'3
-',i3i.'i,
eo.

J3ft i"1' 22, 7o' 7j,

-vnetie,56
KoZa

"tJ,t'ioi nno,til, r,
-

ii'l1 ll
zz' oz

doiendkova, 66

4, 128 -delovanje ureja,

-hraoava.43

zs, 42, 4s, 45, 54, 57,

107, 1 13 kronicno vnele'

-"33i1

*,

1i2' 128,-12s,143
1E:,

ir:";,]

tzb, tza, tgg, 134' 138'

142,143 -zasluzeno'
141

illaSloi?'i9',tl i 3i,
141,

gt, s+, 98, 107,

iJ # ;'f ii,ii 117,

108,

'100^ .^^ 4J, ^^ oo, loo razooKana, Kozne bolezni (dermatoze), 13' 25'

nedista, 9,

13,23,92, 108, 129

-ohlapna,

39. 45, 46, 71, 77, 83.

100,

121, 124, 126, 132

- !l?I3;31
Jezik

if;,Jil'0,

*, *,

'106, 107, 108, 110, 113, 120' 133, 139, 142, 143

-zama56ena, 5

- 6noienia

-zastrupliena, 5

izousdiii, 23, 57, 61, 82, 83' 86,

lisaii,

61

124, 133, 138 119, 128 -Zelodec, Kri, 2,3,9, 13, 18,23,45,54, 113, 139 -6isti. 2. 3, 51, 81, 83, 110, 128 - izbolisuie, 51, 84, 125, 128 - pregosta, 74 Kriz - bole6, 108 Krvav izmebek (izpliunek), 5' 21, 30, 39, 112, 144 Krvava oriZa, 80

-sice,71,86,

ffi [Tl',ii,!'ff-#;

es. eg, sn, 97, 100, 101, 113'

6;: Bl: ' 141'

gB:

ranien, 76

iz, toz, tot,11o,

141,144
61

134' 140'

Krvavitv;, 30, 35. 51..60, 84' 85'

95,96, 100, 144

-vnel,70
Kap, 4, 54, 95, 98, 116, 123' 143 Kapilare - krepi, 85

-rak,

tzt, tgl, tgz'

137

144

HerDes, 66

Hemes zoster, 82, 140

Karbunkli,3T

*""lili'l
2s, 36, s4,
rz

ill3,llli#lii ?llili4,
1i9, 125, 133

130' 141' '11',1liil, 115, 117, 119, 120,

JJ,

lf

-tuberkuloza,54 -zatrdline,61 Krasle, 36, 85, 86, 120 KrCi (qlei ludi pri posameznrn organlnt, z, o, az, s8, 61' 69' 70,
115 -v drevesiu, 28, 92, 96' 112 -glasilk, 118

-iz drevesa, 123 -iz danke, 112 -iz dlesni, 20, 95 '135, 144 -iz ledvic, 107, 21,27 maternice, -iz ' 124 -iz nosa, 23, 96, 107, 141

72, 75, 83,90, 93, 99, 100'

-i.

ptiyi,99

-tz

secll, vo 72'

Holesterol in mascobo odstranlule krvi. 4, 19, 36

1M

"ol
1' 17' 4b, be,

Hlil:ilK '

63, 65, 97, 109, 113, 117,

;:?lii:i

b',T,, o', u,'

I

-i.1X.li3;.']l
62, 109

",u,,

-ledvic,

129

llE'

-z

izmedkom, 97

-maternice, 112

-met: -ob

prstov, 31, 93

nr.Ll?.1
158

j10"s"n",".ii.,

-ietibni,40

oo

-i<rvavi izmedek, 5

-mehuria, 16

-obrablien,50

117' 118 -oslovski, 15,26,41,

menslruaciji, 125

112, 127 -ob menstruaciii, 138 - pri griii, 144 Krvni slrdki,54

-iz zlale zile, 12 -iz Zelodca, 17,39, 113 -notranie, 30, 39' 49' 54,

159

Krvni tlak, 33, 53, 64, 85, 96, 115,

l\ilehur (glejludi Sedila) ,7

27

,13,16,21,

140,141,144

-moten,91,92, 129

nizek, 91 previsok, 18,

19,24,28,78,112

-zniiuie,20
Krvomok,9T
Kurja odesa, 15, 17, 80, 132, 135 Lasisde, 85, 108, 139 Lasje izpadanje, 17, 50, 85, 100, 108, 115, 116 -lasne korenine, 127 -mastni, 108

, 29, 34, 42, 43, 45, 53, 57, 59, 62, 65, 69,70,73,74, 78, 82, 86,87, 92, 93, 94, 100, 105, 107, 108, 110, 111,112, 120, 122, 12s, 129, 131, 132, 133,
136, 139, 143 118

Neplodnost,5T, 115
Neprijelen zadah

-oslabele,48,
*udarjene, 59

119

-telesa,9

iz ust, 35, 143

-solzenie, 1 19 -trepalnice bolne, 133

NeNoza, 24, 46, 61, 100 Nespednost,6, 7, 9, 19, 33,46,47. 51,70,78, 109, 111, 112, 116,

- utrujene, 98 -vnete,57,95, 107, 110,

132 Odpornost
127

1.19,

-bolet,66,

119, 125, 129, 130, 133, 135.

137

-kamni in pesek,8, 13,31,44,57,

58, 72, 93, 94, 97, 100, 111

Noge,47, 99, 107

-vnetje kronidno,

78

io ktepi, 52, 120, 121,

l/igrena, 2, 6, 65, 69, 75, 76, 78, 90, 109, 111, 115, 116, 129, 130,
133 Mi$ice - bolede, 34 -krai, 93

-vnet, 1, 12,31, 61, 103, 142

-prhliaj, 17, 85, 108, 116, 135,

138, 139
raet qq

-mtzle, 47, 84, 86 -otekle,39, 135 -ozeble,39 - pekoae in utrujene,99, 132 - potne, 39, 85, 86, j35
-razjede goieni, 5, 37, 64, 82, 84.
'100, 118, 124, 132. 140
19

-proti prehladom, 50
Odrgnine, 125 odvajalo, 12, 23, 34, 38, 44, 62, 79. 96, 98, 103, 127, 140
Ohromelost, 67, 70, 86 Omedlevice, 28, 75, 116, 138

-^^cnaa,,ia Ledveni usek, 54, 86 Ledvice, 1, 3, 4, 7, 8, 11, 13, 14, 16, 21, 23, 27,29, 30, 34, 35, 42, 44, 45, 48,52, 53, 58, 59, 61,

-mi5i6ni ,madek", 72

-na86

ali pretegnjene, 30, 81, 83,

-Zile,
Nohli

Omotice, 76, 115, 116, 129, 134.

138 Opekline, 49, 52, 56, 60, 62, 65, 80. 81, 82, 99, 108, 109,125,127, 131, 138

krhki, 17

62, 65, 66, 69, 70,71, 72,73, 74,77, 82,83, 86, 87, 89, 92,

-okorele, 120 -vnete, 56 Modenie postelje, 16, 25, 53, 68,

-zarasli,62
Nos, 96, 112

107,112,125,142
Mokrenje (glej tudi Sed), 1, 74, 92,

98, 100, 105, 106, 107,

110,

-kaIat,17 -polipi, 117 -vnelje,70

-zamaSen,
Nosednice
11

-sonane, 125
Oslabelosl, 19, 22,73,87,88, i2O, 121, 124, 127, 129, 131, 135,
138

111, 112, 122, 125, 129, 130, 131, 136, 139, 144 -eaSe, 4, 69, 100

111,112
bolede, 7, 27, 42,118 [4olji, 134 l\.,lozoliavost (akne), 1, 3, 19, 40, 81, 94, 102, 108, 129, 138 lllrdes, 39, 47, 134 Mrzle noge ali roke, 47, 84, 86

-kamni,

'j, '13, 18,23,27,29,31,

33, 36,46, 52, 53, 58, 62, 66, 69, 72, 93, 94, 108, 110, 122, 127, 131, 132, 142
'16,

143 -jim Skoduje, 69, 89, 99, i0g, 134, 135, 139, 141

iim pomaga, 20, 85, 95,

Oslovki kaselj, 7,9, 15, 22, 26, 41, 42, 68, 73, 105, 111, 117, 118.

129,133,142

-bruhanje ali slabost, 20, 75

-proli

splavu, 71, 143

Ostrino vida krepi, 52 Ospice, 9, 53. 133

-pesek, 13, 25,127,132

-skleroza, 4

-zaprtje, 85
Obrvi izpadajo, 98 odi, 12,99, 106, 115, 116, 119, 124,
128, 131, 134

-vnete, 1, 8,

29, 31, 49, 57,

93, 100, 133, 142 Levkemija,9l

Nadledvidna Zleza, 91, 127 Naglusnost, 99, 134 Nagnienje k splavom, 143

Otekline, 9, 46, 49,57,63,71,74, 81, 90, 98, 108, 125, 129,144 - pri protinu, 133

Nahod, 65, 68, 70, 79, 112, 116,

119, 143 Nalezljive bolezni, 109, 143 Napenjanje, 2, 4,7, 14, 17, 19, 24, 42, 51, 65,66, 84, 87, 89, 92, 11s, 126, 139 Naval krvi v glavo, 84, 134 Neiesdnost, 12, 16, 23, 28, 34, 47, 86, 106, 112, 117, 119, 134, 139

Lisaji, 11, '17, 18, 57, 61 , 66, 79, 83, 85, 108, 113, 122, 124,131 Luskavica, 39, 52, 79 Malarija, 121
N.,landeljni

-blesdavica,99, 138 -boleaine, 46, 82, 110

-ae

Strkne mast, 125

-vnete, 43 Otrdline, S0 Ozebline, 14, 17,39,47,54, 56,81, 84, 85, 86, 100, 123, 131, 138
Paratilus, 19 Pasavec, 82, 140 Pege sonine, 40, 80 Pik kade, 19, 39 PikiZuzelk, 17, 19,80,92, i09, 112, 125, 131, 132 P\uea, 1 , 5, 18,22,27 , 30, 36, 40, 41 ,
161

- katar, 58 -krepi, 12, 78, 134

-krmezliave, 93

-povedani, 100 -vneti, 41, 143

l\,laternica, 5, 38, 60, 83, 94, 99

otekli, 141

-mrene, 52, 1 19

-mre:nica, 12, 119 -oeesna veznica vneta, 92,

107, 119

95,

160

46, 50, 51, 52, 62, 65,70,72,

-motnje,8, -

12, 41, 50, 51, 54,

73, 83, 89, 96, 97, 100, 117, 120, 122, 124, 125, 131, 132, 135, 137, 138, 141,143,144

61, 69, 75, 89, 92, 94, 119 pospesuje, 24,70,119 prebavne Zleze, 31, 42
'106,

-kozne tvorbe,

61

56,57,59,

kopeli, 2

-disti, l
-gnojenje,73
-ietika

Prebavila, 1, 22, 26, 45, 49, 65,

131, 138

rane, 51 -na ustnicah, 132 Rane, 3, 19, 39, 46,

-kronidni, 21, 124

-obkladki,30,62,99
Rodila, 58, 78 Rozenica - motna, 59 See (glej tudi Mokrenje), 29, 31, 48, 74, 76,77,83, 112, 135 -z beljakovinami, 13, 69, 100 - izlodanje, 13, 16, 38, 40, 44, 69, 80, 97, 98, 103, 106, 107, 109, 11 1, 135, 139

-kalat, 7, 21, 22, 36, 51, 57,

glej Tuberkuloza
77,

-krdi, 63
Prebolevniki (rekonvalescentj), 35, 50, 76, 86, 103, 143 Prehladi, 8, 19, 41, 48, 63, 69, 76,

63, 83, 100, 101, 104, 107, 113, 117, 125, 127,131, 137, 138,

razkuzuje, 26, 131

140,144

79, 118, 120,132, 139, 141

-gnojne, 19, 30, 46, 62, 63, 65, 69,93,95,'t01, 142

-krvavede, 60, 112
matern;ci, 125 mazilo, 70, 80, 81 , 138 -notranje, 30

-krepi,45,94 -obiutliiva,9l
-otrdela, 128 -tesnoba, 46, 117

86,127, 128

-na

-grla,65

-zasluzenost, 36, 58, 59, 68,

137 Pljudnica, 9, 17, 30, 33, 34,

-Noti,72

-odpornost veda, 52, 119,127

-izlodanje pospesuje, 3,

4,

10,

-prebavil,70
-spodnjega deia telesa, 98

-obklAdki,21

14, 23, 28, 29, 31, 35, 38, 52,

47,51,

uSesa, 19

56, 62, 64, 73, 83, 89, 91, 94, 97, 121, 129, 130 Poapnenje - zil, 4, 18, 25, 95, 111,
140

Prekrvavilev, 17, 19, 20, 34, 47, 54,

-odprte,54, 108, 109 -posip, 66 -pospesuje cellenje, 7, 18, 36,

51,
91

53, 65, 79, 84, 91, 92, 117,127,129, 130, t37,

'142 izlodanje zavira, 53 - krvav (uremija), 78 - uhajanie, 1, 9, 25, 112 Sedila (glei tudi l\4ehur), 1,

108, .t41,

58, 69, 79, 89, 100, 115, 128,

-osranika, 33
Podancice, 18

Prelezanine,60
Presnova, 36, 72, 77, 83, 100, 106 Prisad zaradi notraniih poskodb, 95 Prostata, 54, 92, 110, 136 Protin (putika),7,9, 11,13, 14, 16, 25, 29, 30, 31, 33, 34, 35, 38, 40, 43, 44,45, 46, 47, 53, 54, 57, 59, 62, 65, 66, 68, 69, 72,

139 srano koronarnega ozilja, 33

-nzkrZuje,75
-stare, 69.l35 -urezne,
Razdra2liivost, 33 Raziede od kislin. 125 Razpokana koza, 43, 60, 62, 66, 117

7,

13,

16, 25, 45, 49, 90, 91, 112, *vneta, 12, 16,36
Sedna kislina, 29, 50, 56, 135 Sedni kamni, 13,27,35, 44, 49,72, 93, 94, 100, 11s, 127 Seneni nahod, 70, 84 Siva mrena, 17 Sklepi, 14, 43, 56, 125,135 Sklepni revmatizem, 43, 135 Skorbut, 40, 134, 140 Skrofuloza, 85, 94, 106, 128

Podplutbe, 80, 81, 92, 115, 125,

129,144
Porod, 71, 73, 95, 96, 142 -krepdilo pred porodom, 98 -mehaa porodne poti, 113 -olajsuje, 89, 96 -popadki, 89 -prezgoden, 82 Potenie, 25, 45, 61, 63, 64, 65, 71,

130, 143

-toke,43,123
-ustnice, 43, 108, 123 Fdedke, 82, 140 Rebrna mrena vnetje, 30, 34, 62, 63, 83, 94, 98, 100, 106 Rekonvalescent - qlei Prebolevnik

73,74,77,79, 92, 106, 109,

111, 120, 126, 135

-modno, 143

-nog, 39, 85, 86, -zavia, 2

Potrtost, 98 Prebava, 1, 2,

135

73, 74, 75,77, 78, 82, 83, 84, 86, 87, 89, 92, 94, 95, 96, 99, 102, 103, 106, 107, 108, 109, 110, 111, 112, 115, 116, 120, '124, 125, 127,129, 130" 131, 133, 135, 137, 139, 140, 142, 143
Proznost tkiv veda, 100 Prsne bradavice razpokane, 60

4,17,25,26,28,34,

Bevmalizem. 2, 3.-4; 8, 9, 11, 13, 14, 15, 16, 25,.29, 31, 32, 34. 38, 40, 42, 44, 45, 46, 47, 50, 52, 53, 54, 56, 57, 59, 62, 63, 66, 67, 68, 69,70,72,73,74, 75,77,78,82,83, 84, 86, 87,

Slabokrvnost, 22, 41, 47, 49, 50,

51, 52, 64, 94, 95, 100, 106,

128, 137 Slabost, 28 -mehurja, 132

89, 92, 94, 95, 96, 99,

102,

35, 37, 42, 48, 59, 75, 87, 97, 103, 124, 126, 129, 131, 139, 143

-izbolisuje, 14, 124 -lajsa, 2, 7, 34, 46, 47, 77, 111,

115

Radioaktivna sevanja, 91 Rahitis, 50, 52, 53, 66, 85, 94, 115, 127, 129 Rak, 10, 65, 78, 81, 84, 136 -boledine, 109

106, 107, 108, 110, 111, 112, 115, 116, 122, 124, 125, 127, 129, 130, 135, 137, 138, 139,

-potovalna,76
Zelodcu, 67 Slabotnost (neodpornost),
9'1, 95, 100,

-v

140,142, 143 -boleaine, 34, 67, 99,

15 76,

-pra otrocih, 21, 35, 50, 58,

111

119,129,140

-diri,

19

-diela,71
-glavobol,99

Sladkor v krvi zniiuie,4,17,29,86 Sladkorna bolezen, 12,27,37, 41, 163

162

52,
137

71 ,

83, 85, 95, 98, 106, 128,

, 142

gkrlatinka, 9, 53, 100, 133 Sumenie v usesih, 17,84,129,134 Tek - glej Apetit TeZka sapa, 109, 133, 134 Tlfus, 19,53, 100 Tkivo, 97 Tolaeavost, 106, 139 Trakulia, 32, 99 Trebuh - krdi, 17, 65, 78 - napenjanje, 8, 59 -napihnjenost, 105

-dietna hrana,35, 40, 52, 71, 108,

139, 140, '143 -gasi Zejo, 126, 141 Slepid,98, 113, 129

-sluhovod oteden, 134 -sumenje, 17,84, 129 -trganje, 49, 89, 131 -vnetje, 36, 52, 80 usi, 15, 85, 92, 99
-rasUinske, 50 Utruienost, '128

-zaeeIna,13,112

Slinavka trebuSna - otekia, l3 Sluz v dihalih - mehda,8,21 ,77,83, 117 -odvaja, 69, 98, 137

-pljudnih bolnikov, 120

-spomladanska, 120, 127 -udov, 75, 99, 121
Vene, 54, 63, 140 Vetrovi, 7, 17, 42, 47,58,92,126 Vnetja fazna (glej tudi posamezne organe), 30, 41 , 46, 54, 65, 108,

Spahovanje,27
Spanje, 38, 49, 65, 73, 90, 95, 116 Spolna mod - oslabela, 47 Spolna prerazdrazenost, 38, 135 Spolne bolezni, 66, 94, 1 10 Spoini organi,62, 95, 125

Trebuana slinavka, 50, 61, 76, 84, 106, 137 Trigeminus, 9, 57, 122, 125, 135
Tromboflebitis, 54 Tromboza, 128, 144 Tuberkuloza, 19,20,22, 40, 41,45, 50, 62, 69, 83, 94, 97, 100, 1r7, 133, 140 Tvori, 1, 39, 49, 52, 56, 62, 79, 81, 86, 93,98,"101, 107, 108, 113,

Zgaga, 8, 14, 17, 89 Zlata Zila - glej Hemoroidi Zlalenica, 4, 5, 20 , 21 , 25, 31 , 36, 44, 46, 66, 77, 83, 84, 85, 89, 90, 92, 93, 98, 115, 116,122,123, 125,128, 138, 142 Zlomi, 30, 39, 54, 83 Zmedkanine, 3, 9, 30, 46, 54, 56, 71, 75, 80, 81, 90, 92, 115, 123,

-z gobami, 3, 5, 39, 89 -s hrano, 51, 89 -z jodom,48 -s kovinami, 89, 106 -z misjakom, 89 -z nikotinom, 39, 119

124,142
Voda (glej ludi Mokrenje)

Spomladansko zdravljenje, 27, 69,

120,142
Srbedica (srbenje), 15,25, 45, 57, 66, 80, 83, 86, 95, 100, 131 Srce, 3, 15, 17, 22, 33, 51,71,75, 89, 92, 114, 115,124, 130 -angina pectoris (tesnoba), 134

9,25, 112

uhaja,

1,

129 Znojenje ureja,49 Zobje, 46, 65, 95, 103, 143 .-majavi, 20, 93, 142, 144 Zobobol, 31, 40, 46, 76, 82, 112, 116, 131, 138 Zvini, 30, 107 Zelodec, 1, 3, 5, 19, 24,25, 26, 36, 41, 43, 45, 46, 47, 50, 51, 62, 71, 74, 78\.81, 85, 87, 92, 1 12, 124, 125, 112,134, 139, 143 -bolea, 57, 119 -dir (ulkus), 34, 39,40, 56, 82, 140

-zastaja, 4, 17, 20, 61, 84, 112,

118, 129, 139 Vodenica, 7, 8, 9, 13,14,17,21,29, 31, 44, 47,50, 53, 61, 65, 69,

-izrasianje,

120
Ubodi in ugrizi, 19, 131, 135, 142 Udarnine, 3, 107, 112, 131 Udi - boledi,43, 99

78,79,81,87, 90, 92, 93, 94, 95, 105, 106, 111, 116, 127,

-astma,23,51
-infarkt, 33

-kri,75,93
-misica, 33, 53, 112, 141 -nemiren utrip, 22, 115, 116, 133 *nervozno bitie, 25

pospesen

utrip,6,38

-drgetanje, 143 -hiralodi, 50 -ohromeli, 116 -trganje, 46, 99

Ureznine,30, 101, 131, 142 Usdk (heksenSus),99
Usta, 1,2,7, 14, 21, 23, 35, 70; 113, 118, 131, 138, 143 -dlesni, 21, 40, 113 -izpiranje, 52, 93, 108, 142 143
97
,

-premoano bitje, 70, 75 -raz5iritev koronark v starosti, 3 -razsirieno, 33 -slabosi, 33, 51, 111, 114, 124 -starostno, 84

137 , 139, 142 Voluharja odganja, l0 V tanica, 5, 20, 42, 45, 49, 50, 61, 68, 70, 77, 7 8, 7 9, 92, 98, 1 07, 1 17, 122, 137 Vrenje v prebavilih, 17, 19, 42, 92, 116, 128 Vrodica, 9, 13, 44, 93, 95, 111

Vrodina, 47, 71, 92, 98, 102, 103, 107, 113, 121, 127, 128, 135 Vrodinske boleznl, 33, 51, 71, 103,
121, 135 Vrtoglavica, 2, 134 Zanohinica, 101 Zaoslajanje vode v telesu, 84, 1 15 zqx]\e, 1, 2, 7, 9, 1 2, 20, 22, 23, 38, 41, 51, 84, 85, 112, 123, 128 Zaspanosl prezene, 26 Zastrupitve - sploSno, 65 -z alkoholom, 119

.-kislina, 41, 47, 52, 89, 128

-aisti, 18, 131, 137, 144 -katat, 7, 12, 15, 21, 30, 35, 41, 47,77,89,94, 128, 135

-ureia delovanje, 33, 90, 96, 112

-vodenica, 33, 53, 69, 115
Staranje, 19, 33, 140, 141, 143 Stenice, 99, 134

-krbi, 23, 66, 72,109,118, i26 -ktepi,23,37, 38, 42, 58, 73, 89,
104, 119

-nepriieten zadah, 35, 76, 142,

-sluznica, 95, 124, 133, 143 -vneta, 12,40, 50,93, 108, 122

-krvavitve,27,96

-len, 28,

115

Strah in tesnoba, 70, 75, 87, 115, 133, 139, 141

9ditnica, 85 Sen na obrazu, 138

Usesa,46, 74, 116, 131, 135 -boledine, 74, 131, 138

katar, 58

-obdutljiv,28 -oslabel, 47, 88, 128 -pokvarjen, 14 -sokovi, 2, 76

-siuh, 58, 68

-Ielave,
143

47

, 58,92, 95, 111, 134, 165

164

-li$danie, 128 -vnetie, 34, 39, 46, 56, 60, 96, 97,
105, 143 Zenske bolezni, 5, 21, 47, 61, 95 Zile, 15, 54, 96, 127 -poapnenie zavira, 4, 18, 25,95, 111, 140 - proznost poveeuje, 2, 54 - -!iri, 20, 52, 54, 115 Zivci, 36, 5'1, 86, 91, 119 -boledine (nevralgiie), 9, 54, 82, 125, 135 -gravobot, 75, 116, 119, 129, 130 -izdrpanost, 6, 25, 73, 87, 89

- -zasluzenie, 135, 137

-pomirja, 2, 6, 50, 133, 143 -razdrazenost, 33, 65, 78, 86, 109, 113, t15, 122, 143 -slabost (nevrastenija), 47, 73,

latinslm imena tastlin

Achillea millefolium Acorus calamus Aesculus hippocastanum Agrimonia eupatoria Agropyrum repens Alchemilla vulgaris Allium cepa Allium sativum Allium ursinum Althaea officinalis Angelica archangelica Anthyllis vulneraria Apium graveolens Arctium lappa Arnica montana Artemisia absinthium Artemisia dracunculus Artemisia vulgaris Asperula odorala Bellis perennis Berberis vulgaris Betonica officinalis Beta vulgaris Betula pendula Brassica nigra Brassica oleracea Brassica oleracea Buxus sempervirens Calendula officinalis Calluna vulgaris Capsella bursa pastoris Carum carvi Centaurium minus Cetraria islandica Chelidonium majus Cichorium intybus Cnicus benedictus Cochlearia armoracia Corylus avellana Crataegus oxyacantha Cydonia oblonga

112. RMAN

75,86,91,116, 135

-vneti,25
Zold, 5, 13, 14, 15, 18, 22, 36, 55, 81,

47. KOLI\,IEZ 54. DIVJI KOSTANJ

107. REPIK

82, 84, 94, 106, 111,112, 122, 125

-izbeanie, 2, 4, 20, 28,

128
Zoldni kamni in pesek
,

76,77, 83,98, 105, 108, t17,

105, 106, 107, 109, 125, 128, 142

45, 47 ,7 5,

94. PIRNICA 95. PLAHTICA 17, CEBULA 19, OESEN

18. eE[4Az

1. AJBIS ali SLEZ

4,13,62,78,

2.

ANGELIKA

-krepi, 17, 25, 73, 85, 124, 129,

130, 138 motnje, 2, 6, 100, 125

Zoldnik, 1, 20, 26, 50, 51, 79, 86, 89,

61

104. RANJAK 139. ZELENA 108, REPINEC

, 70, 75, 81, 93,

105, 107, 121, 126, 128, 137,

143

3.

ARNIKA

-napetost,6,33, 71,75, 100, 112 -nemir, 7, 38, 109, 141

Zrclo, 11 , 12,36,97,108, 118, 143, 144

89, PRAVI PELIN 87, PEHTRAN 88, NAVADNI PELIN 90. DISEEA PERLA ali 72, MARJETICA 20. eES[flN 21. CTSTEC 91. RDEEA PESA 13. BREZA 34. GORC|CA 82, OHROW
140, ZELJE 102. PUSPAN

PRVENEC

81. OGNJte
110. RESA iesenska

96, PLESEC 58, KUMINA

128. TAVZENTROZA

41. 78. 98. 51. 40. 64. 33. 60.

ISLANDSKI LISAJ KRVAVI I\,ILEENIK POTROSNIK KORDABENEDIKTA

HREN

LESKA GLOG KUTINA

Cynara cardunculus Daucus carota Dryopteris filix-mas Epilobium parviflorum Equisetum arvense Erica carnea Eupalorium cannabinum Euphrasia officinalis Foeniculum vulgare Fragaria vesca Galium aparine Galium verum Gentiana lulea Geranium robertianum Geum urbanum Giechoma hederacea Hedera helix Helianlhus annuus Heracleum spondylium Horderm distichum Fraxinus excelsior Humulus lupulus Hypericum perforatum Inula helenium Juglans regia Avena sativa Juniperus communis Lamium album Laurus nobilis Lavandula spica Levisticum officinale Linum usitatissimum Lycopodium clavatum l\rlalva silvestris l\4arrubium vu gare Matricaria chamomilla lvlelissa officinalis l\4ellilotus off icinalis l\.4entha piperita Ocimum basilicum 0nonis spinosa 0riganum maiorana Origanum vulgare Pelargonium roseum Wild Petasites hybridus
168

4. AFTIEOKA 52. KORENJE 32. GLISTOVNICA

136. VRBOVEC
1OO. PRESLICA

110. RESA spomladanska

79. MORACNIKaIiKONJSKAGRtVA
119, SI\4ETLIKA
KOI.4ABCEK ali KOPRC GOZDNA JAGODA LAKOTA, PLEZAJOEA LAKOTA, PRAVA ENCIJAN KRVOIVOCNICAAIi SI/RDLJIEKA 124. SRETENA 36, GRENKULJICA 15, BBSLJAN 121. SONCNtCA

48. 35, 61, 61. 28. 57.

Petroselinum hortense Phaseolus vulgaris Picea excelsa Pimpinella anisum Pimpinella maior Pinus silvestris Plantago lanceolata Plantago maior Polygonum aviculare Polypodium vulgare Potenlilla anserina Potentilla tormenlilla Primula veris Prunus spinosa Pteridlum aquilinum Pulmonaria officinalis Querc!s robur Baphanus sativus Rhamnus frangula Rheum otlicinaie, palmaium Ribes nigrum Bosmarinus off icinalis Rosa cenlifolia Rubus lruticosus Rubus idaeus Ruta graveolens Salix alba Salvia olficinalis Sambucus nigra Sanicula europaea Saponaria officinalis Satureja hortensis Rosa canina Scila maritima Sempervivum tectorum Silybum marianum Solanum tuberosum Solidago virgaurea Siellaria media Symphytum officinale Taraxacum officinale Teucrium chamaedrys Thymus serpyllum

92,

PETERSILJ

29. FtzOL 120. SMREKA

42. JANEZ

8,
11.
131

BEDRENEC, BIEERNELICA
BOR

SULIOASTI TRPOTEC 132, VELIKI TRPOTEC

27,
1

DRESEN a|i GOSJA

17, SLADKA KORENINICA

93, PETOPRSTNIK
TRAVA

123. SRcNA

N,,10e

130, TROBENTICA

23, ORNI TRN 99. PRAPROT 97. PLJUCNTK 39, HRAST

105, ERNA REDKEV

24. DEZEN 43. JEEMEN 44, JESEN 38. H|llELJ

125. SENTJANZEVKA 83. VELIKI OI\,IAN

55, KBHLIKA
103, RABARBABA in TUNGUTSKA
RABARBARA
111. RIBEZ I t5. ROZIVARIN

85. OREH 86, OVES 14. BFIN 49. BELA IVRTVA KOPRIVA 67. LOVOR
116. STVKA

r38. VRTN]CA
BOBIDA

1i.) ZAJBELJ
9. BEZEG

71. I\,1ALINA VINSKA BUTICA tJc. VBBA

69, LUSTREK 62, LAN 66. LtStCJAK

118, SLEZENOVEC

144. ZENIKELJ 77. t\,4 tLN tcA

126. SFIRAJ
127. SIPEK 101. PRII\4ORSKA CEBULA

22, ERNA I\4ETA 46. KAtVItLtCA 75. I\,IELISA 74, MEDENA DETELJA 76, POPROVA I\4ETA

7.

BAZILIKA

31. GLADEZ 70. MAJARON 26. DOBRA MISEL

114, ROZENKRAW 109, BEPUH

80, NETBESK 5. BADELJ 56. KBOI\,4PIR 142. ZLATA ROZGA 59. KURJA EREVCA 30. GABEZ 106. REGRAT 137. VREDNIK 73. MATERINA DUSICA

1r
I I

tr

>>>>,>r>t>r>r<<<<<<<<<<<<<<

P.Simon ASie

PRIROENIK

ZA NABIRNJE ZDRAVILNIH
RASTLIN
Tretja knjiga izpod per$a stiSkega meniha
p. Sinona Aiiia dopolnjuje prvi dv. Ce sta ti poudarili bolezni in legobe, govori slednja o rastlinah, ki vsaka po svoje' primcrno uporabljena, pomaga pri lajianju in zdravljenju

leiar.
144 slovensko. latinsko in hrvaiko poimenovrnih rasllin, razvritenih po abecednem redu od ajbi5a do ieniklja,je tudi barvno predstavljenih. Uporabnost knjige v6tata obe dodoni kazali. Telesno zdravje je osnovna ilovekova dobrina. Tudi priiujoca knjiga naj nam bo zalo

E
E]

v iim vetjo pomot.