Mednarodno Zasebno Pravo (TT)

Mednarodno zasebno pravo TT 2010
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
I.
II.
III.
I. II.
MEDNARODNA PRISTOJNOST = pristojnost nacionalnih sodi s primerom z mednarodnim elementom. KOLIZIJSKO PRAVO/MERODAJNO PRAVO = katero pravo se uporabi? 3 metode: 1) Unificiranje prava (npr. DK) 2) Kolizijska metoda 3) Materialno pravo z NNU
III. IZVRITEV = TUJO sodno odlobo je treba najprej PRIZNATI. Dokler se ne prizna, se ne more izvriti!
1)
PRISTOJNOST: BU I. (Uredba 44/2001 v civilnih in gospodarskih zadevah) BU II. bis (Uredba 2201/2003 v zakonskih sporih in sporih v zadevah glede starevske odgovornosti) Haaka konvencija o civilnem in sodnem postopku UPORABA PRAVA RIM I. (Uredba 593/2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja) RIM II. (Uredba o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti) ZMZPP Uredba 1206/2001 o pridobivanju dokazov Haaka konvencija o civilnem in sodnem postopku Konvencija, ki velja za prometne nesree Konvencija o zakonu, ki se uporablja v primerih odgovornosti proizvajalcev za njihove proizvode 7. len Dunajske konvencije SODBA (SKLEP) Uredba 1393/2007 o vroanju PRIZNANJE BU I. (Uredba 44/2001 v civilnih in gospodarskih zadevah) BU II. bis (Uredba 2201/2003 v zakonskih sporih in sporih v zadevah glede starevske odgovornosti) ZMZPP Uredba 805/2004 o evropskem izvrilnem naslovu Uredba 1393/2007 o vroanju IZVRITEV BU I. (Uredba 44/2001 v civilnih in gospodarskih zadevah) BU II. bis (Uredba 2201/2003 v zakonskih sporih in sporih v zadevah glede starevske odgovornosti) ZMZPP Uredba 1393/2007 o vroanju
2)
3)
4)
5)
I. UVOD V MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO

1. Kaj je MZP in kaj je predmet MZP?
MZP je notranje pravo vsake drave NACIONALNO PRAVO. Ali je veja mednarodnega prava? NE, ni veja mednarodnega prava! Pravila MZP niso mednarodna, mednarodno obeleje imajo le
RAZMERJA, ki se s temi pravili urejajo stik s TUJIM elementom.
PREDMET MZP o predmetu NI enotnega stalia, nedvomno pa v predmet spada razlina mnenja, ali gre za predmet MZP ali ne. Kaj sodi v MZP? kolizijska pravila (pravila, ki nam povedo, katero pravo drave je treba uporabiti v doloenem primeru) - glede tega so vsa stalia enotna. pravila o mednarodnem postopku (ni enotnega stalia) pravila o priznanju in izvritvi (ni enotnega stalia, Knez zastopa ire stalie vse kar dopolnjuje kolizijska pravila) pravo tujcev (ni enotnega stalia) mednarodna unificirana pravila (ni enotnega stalia) -
KOLIZIJSKO PRAVO.
O drugih pravilih pa obstajajo
Kaj vse ureja ZMZPP? kolizijska pravila (pravila o doloanju prava) pravila o mednarodni pristojnosti sodi (pravila o doloitvi mednarodne pristojnosti) pravila o priznanju in izvritvi (vsa pravila so navedena na enem mestu)
Podroja, na katerih pride v potev MZP (3): I. sklop MEDNARODNA PRISTOJNOST Katero sodie bo pristono? 3. del ZMZPP II. sklop KOLIZIJSKA PRAVILA Katero pravo se uporabi? 2.del ZMZPP III. Sklop PRAVILA O PRIZNANJU in IZVRITVI 4.del ZMZPP
2. Viri MZP
Razline drave, razlini viri.
1) NOTRANJI VIRI osnovni zakon je ZMZPP in drugi specialni zakoni. Poznamo 2 razlini ureditvi:
ZMZPP
1. len ZMZPP (1) Ta zakon vsebuje pravila o doloanju prava, ki ga je treba uporabiti za osebna, druinska, delovno socialna, premoenjska in druga civilnopravna razmerja z mednarodnim elementom. (2) Ta zakon vsebuje tudi pravila o pristojnosti sodi in drugih organov Republike Slovenije za obravnavanje razmerij iz prvega odstavka tega lena, p ravila postopka in pravila za priznanje in izvritev tujih sodnih in arbitranih odlob ter odlob drugih organov. 4. len ZMZPP Ta zakon se ne uporablja za razmerja, ki so urejena v drugem zakonu ali mednarodni pogodbi.
drava ima posebni zakon (npr. RS ZMZPP) drava ima pravila urejena v tevilnih materialnih zakonih (npr. FR)
Zakon o menici, Zakon o pomorski plovbi, ... Za katere zadeve se ZMZPP NE bo uporabil? Za tista vpraanja, ki so urejena v mednarodnih konvencijah, za vsa ostala pa se bo uporabil. Enako velja za pravne akte ES.
2) MEDNARODNI VIRI multilateralne in bilateralne konvencije

Katere imajo prednost? BILATERALNE, ker so bolj specifine. Odnos NOTRANJI VIR : MEDNARODNI VIR?
8. len Ustave RS Zakoni in drugi predpisi morajo biti v skladu s splono veljavnimi naeli mednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo. Ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe se uporabljajo neposredno.
Sam obstoj medn. konvencije e ne pomeni, da se bo le-ta tudi uporabila: - opting IN = konvencija se uporabi, e se stranki(e) zanjo dogovorijo - opting OUT = konvencija se uporabi v vsakem primeru, razen e jo stranki(e) izrecno izlkjuijo
3) VIRI ES derogirajo uporabo ZMZPP-ja!

- od Rimske do Amsterdamske pogodbe. Bruseljska konvencija; Luganska konvencija; Rimska konvencija (uporaba prava) Prehod s konvencijske ravni na raven sekundarnega prava ES - cilj PES cilj: unifikacija zasebnega prava
len 65 PES Ukrepi na podroju pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah s ezmejnimi posledicami, ki jih je treba sprejeti v skladu s lenom 67, kolikor so potrebni za pravilno delovanje notranjega trga, vkljuujejo: (a) izboljanje in poenostavitev: sistema ezmejne vroitve sodnih in zunajsodnih listin; sodelovanja pri pridobivanju dokazov; priznavanja in izvrevanja odlob v civilnih in gospodarskih zadevah, vkljuno z odlobami v zunajsodnih zadevah; (b) spodbujanje zdruljivosti predpisov, ki se uporabljajo v dravah lanicah glede kolizije zakonov in sporov o pristojnosti; (c) odpravljanje ovir za nemoten potek civilnih postopkov, po potrebi s spodbujanjem zdruljivosti predpisov o civilnih postopkih, ki se uporabljajo v dravah lanicah.
HIERARHIJA VIROV
PES + mednarodne pogodbe Unije s 3.dravami SEKUNDARNI PRAVNI AKTI = Uredbe in Direktive MEDNARODNE POGODBE, ki jih sklepajo D = pogosto sekundarni pravni akti (npr. BU II. bis) vsebujejo dolobo, da NE posegajo v medn. Pogodbe, sklenjene med D! To pomeni, da Uredbe NE posegajo v konvencije, ki med dravami urejajo isto podroje. Nekatere uredbe takno dolobo imajo, nekatere ne. Zato zmeraj preveri v Uredbi, ali se uporabi le-ta ali konvencija!!! USTAVA = nacionalni predpis ZAKONI = precialni zakon ali ZMZPP PODZAKONSKI AKTI (morebitni)
3. Razmerje, za katero se uporabi ZMZPP!

1. len ZMZPP (1) Ta zakon vsebuje pravila o doloanju prava, ki ga je treba uporabiti za osebna, druinska, delovno socialna, premoenjska in druga civilnopravna razmerja z mednarodnim elementom. (2) Ta zakon vsebuje tudi pravila o pristojnosti sodi in drugih organov Republike Slovenije za obravnavanje razmerij iz prvega odstavka tega lena, pravila postopka in pravila za priznanje in izvritev tujih sodnih in arbitranih odlob ter odlob drugih organov.
Izpolnjena morata biti 2 pogoja: ZASEBNOPRAVNO (civilnopravno) RAZMERJE nacionalno pravo (stranke imajo enakopraven poloaj PRIREJENOST). Sem NE spada upravnopravno razmerje, razmerja v davnem pravu, ... Na drugi strani se lahko pojavi tudi DRAVA pod pogojem, da NE deluje oblastno! e gre za KD, ne gre za civilnopravno razmerje. e gre za PREKREK, se vedno uporabi slovensko pravo, e o tem odloa slovenski organ (enako za KD). MEDNARODNI ELEMENT (diferentia specifica) 1) 2) 3) Lahko se pojavi v: SUBJEKTU (dravljanstvo) OBJEKTU (predmet pogodbe se nahaja v tujini) PRAVICAH in OBVEZNOSTIH (izpolnitev obveznosti) Ta element louje MZP od zasebnega prava!
Primer: Ali gre v naslednjih primerih za razmerje z mednarodnim elementom? V RS elita skleniti zakonsko zvezo dva slovenska dravljana. NE V RS elita skleniti zakonsko zvezo dve osebi, pri emer je ona slovenska dravljanka, on pa francoski dravljan. DA. Po subjektu. Pogodba o prodaji je sklenjena v ZDA med slovensko in hrvako drubo. DA. Osebni statut. Dve osebi elita skleniti zakonsko zvezo v Sloveniji. Ona je dravljanska RS s stalnim prebivaliem v Zagrebu, on pa je dravljan RS in ima stalno prebivalie v Mariboru. NE. Navezna okoliina je dravljanstvo obeh strank 34.len ZMZPP, posebno pravilo.
4. Naini reguliranja razmerij z MEDNARODNIM ELEMENTOM!

2 naina urejanja (reguliranja) razmerij z mednarodnim elementom: NEPOSREDNO POSREDNO (KOLIZIJSKO)
Ratio NI varstvo domaega pravnega reda! = norme neposredno reujejo doloeno sporno vpraanje. 1) z mednarodnimi normami (DK o medn.prodaji blaga) 2) z normami notranjega prava (ki neposredno reijo primer) 3) z normami neposredne uporabe (lois de police, Eingriffsnormen, mandatory norms)
99(2). len ZMZPP (2) Sodie poaka s priznanjem tuje sodne odlobe, e pred sodiem Republike Slovenije tee prej zaeta pravda v isti pravni zadevi in med istima strankama, dokler ni ta pravda pravnomono konana.
= gre za instrumente, ki urejajo neko razmerje z ODKAZOVANJEM NA TUJE PRAVO, preko posebnega pravila (= kolizijsko pravilo). NE dajejo nam neposrednega odgovora na vpraanje. Ko ima neko razmerje stik z veimi pravnimi redi povedalo nam bo, kateri stik je najbolj pomemben. Primer: nepreminine, sklenitev ZZ med 2 razlinima dravljanoma
94(1). len Zakon o menici (1) Spodobnost, sa se kdo zavee z menico, doloa zakon njegove drave.
= e pred SLO sodiem tee prej zaeta pravda v isti pr. zadevi - se poaka do pravnomonosti.
= na podlagi kolizijskih norm. Zakon o menici se uporabi pred ZMZPP.
Ali pravila o mednarodni pristojnosti sodijo v neposredno ali posredno urejanje? v NEPOSREDNO. Dajo neposredni odgovor na procesni problem.
NORME NEPOSREDNE UPORABE (NNU)

= posebnI prisilnI predpisI, ki se uporabljajo ne glede na to, katero pravo bi sicer bilo merodajno za doloen primer po kolizijskih pravilih. Z njim IZKLJUIMO kolizijska pravila, vendar ne nujno v celoti. Imajo PREDNOST pred uporabo kolizijskega pravila! Kakne norme uporablja MZP in kakne norme uporablja ZMZPP? PLURALIZEM METOD, in sicer: 1) unificirano pravo (mednarodne pogodbe) 2) substanno pravo 3) kolizijske norme (v zakonu) 4) norme neposredne uporabe (v zakonu) Kolizijske norme in norme neposredne uporabe (NNU) lahko uporabljamo norme. Znailnosti NNU: 1) 2) 3) 4) 5) 6) 7) Tesna povezanost interesi so za dravo tako moni, da ne dopusti, da bi prilo do uporabe prava druge drave. Ocena in analiza interesov ve NNU je tam, kjer se vrednote od tujih vrednot razlikujejo. Pravne posledice civilnopravne (ninost), odloitev je v rokah sodnika ali bo uporabil NNU ali ne (sodnik ima posebno upravienje). Uporaba expressis verbis (direktna) ali po smislu in namenu dolob izkljuen je vpliv tuje zakonodaje. Neodvisnost NNU se bodo uporabile neodvisno od pogodbenega statuta! NNU in javni red oboje se uporabi glede na kolizijska pravila, merodajno pravo. NNU vedno uporaibmo na zaetku, javni red pa ele, ko ugotovimo merodajno pravo. NNU se vedno uporabijo, ko imamo mednarodni element, sicer ne. Mednarodni prisilni predpisi (posebni predpisi, ki niso odvisni od pogodbenega prava in se jim ne moremo izogniti). Notranji prisilni predpisi so enostranski, lahko so odvisni od pogodbenega prava.
HKRATI,
medtem ko unificirano pravo
NADVALDA
kolizijske
Razlika med PRISILNIMI (kogentnimi) PREDPISI in NORMAMI NEPOSREDNE UPORABE (NNU)? 1) NNU spadajo v varovalno zakonodajo in gre za zaito interesov: politini in gospodarski interesi drave (promet z nepremininami, carinska zakonodaja, varstvo konkurence, ) v ZMZPP sta 2 normi NNU: potroniki in delavci (socialna varnost, delavno pravo) NNU niso enake KOGENTNIM pravilom, ampak so posebno kogentni predpisi. Obiajno vsebujejo elemente javnega prava. Uporaba: NNU se uporabjajo v vsaki situaciji, ne glede ne to katero pravo se uporabi. Kogentne prdpise pa lahko uporabljeno pravo derogira. Glavna razlika: kogentni predpisi se lahko z izbiro tujega prava derogirajo, NNU pa ne! (stranke se jim ne morejo izogniti). Namen: NNU niso namenjene samo urejanju mednarodnih razmerij (torej, njihov namen je sploen) in se uporabljajo glede na to, katero pravo se sicer uporabi kot merodajno zza pravni posel.
2)
3)
4)
Dve pravili uporabe NNU: - SLOVENSKE NNU se uporabijo vedno takrat, kadar expressis verbis (direktno), ali glede na namen ali cilj zakona elijo uinkovati TEOLOKA INTERPRETACIJA. - TUJE NNU se uporabijo le takrat, ko s pravnim redom, iz katerega izhajajo, obstaja tesna zveza in niso nasprotne lex fori. Po Rimski konvenciji mora sodnik presoditi e ali je NNU glede na svoj namen v konkretnem primeru uporabna. Loi med: a) b) UPORABA NNU ne uporabimo merodajne norme. UPOTEVANJE NNU merodajno normo uporabimo, NNU pa upotevamo (vpliva). Kadar se tuja NNU zgolj upoteva, se uporabi norma merodajnega prava domae drave, vendar bo to naknadno generalna klavzula.
Loimo razline NNU: 1) 2) 3) NNU, ki so del PR. REDA DRAVE FORUMA (ZMZPP o tem ne govori!) NNU, ki so del MERODAJNEGA PRAVA (NNU se bodo v vsakem primeru uporabile) NNU, ki so del TRETJEGA PRAVA, ki je z razmerjem TESNO POVEZANO
len 7. RK Pri uporabi prava doloene drave na podlagi te konvencije se lahko daje uinek prisilnim dolobam prava neke druge drave, s katero pokae dejansko stanje tesno zvezo, v kolikor so dolobe po pravu te drave uporabljive, ne glede na to, katero pravo se sicer za pogodbo uporabi. Pri odloitvi o tem se upotevajo njihova narava in predmet ter posledice, ki bi izhajale iz njihove uporabe ali neuporabe. Ta konvencija se ne dotika uporabe dolob, ki so veljavne po pravu drave pozvanega sodia in ki ne glede na pravo, ki se uporabi za pogodbo, dejansko stanje prisilno urejajo.
Primer: Neposredne nalobe nerezidentov v Republiki Sloveniji niso dovoljene v gospodarske drube ali druge oblike organiziranja, ki opravljajo dejavnost proizvodnje in prometa z oboroitvenimi sredstvi in vojako opremo ter obveznega pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja, ki se financira iz proraunskih sredstev. Primer: Gospodarska druba iz Irana je leta 1977 kupila od nemkega proizvajalca vejo koliino piva, ki je bilo dostavljeno in tudi plaano. Ugotovilo se je, da je del poiljke neuporaben. Iranska stranka je zadevo reklamirala, stranki sta se poravnali nemka stranka plaa odkodnino 20.000 DEM, dogovorjeno je, da bo za ostalih 74.000 DEM iranska stranka v maju 1980 naroila doloeno koliino piva. Preostalega zneska iranska stranka ni dobila, ker je prilo do iranske revolucije in Iranci niso mogli naroiti nove poiljke piva. Tako je iranska stranka preostali znesek terjala pred nemkim sodiem. Nemka stranka je navajala, da je tudi nain plaila odkodnine element porav nave, ki pa je postal nemogo zaradi novih iranskih javnopravnih predpisov o prepovedi uvoza alkohola. Nemko sodie je bilo postavljeno pred teko nalogo, saj je moralo razporediti med zasebnimi strankami javnopravne posledice prepovedi, ki je onemogoila realizacijo poravnave. Sodie je sprejelo salomonsko odloitev: Nemka stranka mora iranski plaati polovico preostale odkodnine.
NNU, ki so del tretjega prava, ki je z razmerjem tesno povezano. Iranska norma o prepovedi uvoza alkohola (NI NNU) in iranska norma o kraju izpolnitve obveznosti (JE NNU). Iransko sodie ugotovi, da se mora uporabiti nemko pravo.
POSREDNO KOLIZIJSKO - UREJANJE

Slovensko podjetje je uspelo prodati vejo koliino vina kupcu iz Nemije. Pogodba je bila sklenjena v Zurichu. Izvozniki zahtevajo plailo ele po treh letih od dneva dospelosti plaila. Kupec na to reagira z ugovorom zastaranja. Po nemkem pravu je sploni zastaralni rok 30 l et, vendar je med gospodarskimi subjekti 2 leti. Po naem pravu je sploni rok 10 let oziroma 3 leta za obveznosti pravnih oseb iz pogodb o prometu blaga ali storitev. Po vicarskem pravu je sploni zastaralni rok 10 let, poseben rok za pravne osebe ni predviden. Predpostavimo, da spor reuje sodie v Avstriji (po avstrijskem pravu triletni zastaralni rok). Kupcem bi najbolj odgovarjalo, da se uporabi nemko pravo, neugodno pa je zanje vicarsko pravo. Gre za vpraanje, katero pravo bo v danem primeru uporabilo avstrijsko sodie. Sporno razmerje je povezana s tirimi pravnimi redi.
Kolizijsko pravilo nam ne daje odgovora na vpraanje, daje le podatke, KJE najdemo pravilo, ki ga bomo uporabili! Torej, Avstrijski kolizijski zakon. Sodnik najde pravilo, ki doloa katero pravo se bo uporabilo.
Sooeni smo s kolizijo ve pravnih redov!
a) Namen kolizijskega pravila

Primer: Slovenski dravljan dobi tipendijo za podiplomski tudij prava na eni od kanadskih univerz. tudij kona v predpisanem roku in se tam tudi zaposli. Na boinem sprejemu spozna dekle iz Francije, ki od svojega rojstva ivi v Kanadi in je tudi kanadska dravljanka. Z njo se poroi in ena od posledic tega je pridobitev kanadskega dravljanstva. ez dve leti se jima rodi sin (kanadski dravljan). Malo za tem dobi on slubo v ZDA. Ona ni ravno navduena nad selitvijo v ZDA, vendar na koncu le pristane pod pogojem, da se v Kanado vrneta po treh letih. Leta minejo, s tem pa zaradi nenehnega dela in slubenih potovanj raste nezadovoljstvo v zakonu. Njemu ponudijo podaljanje zaposlitve, ki pa vkljuuje tudi preselitev v Evropo. Ona mu ponudi ultimat: vrnitev v Kanado ali razveza. On se ne vrne v Kanado, ona s sinom odpotuje v Francijo, se tam zaposli in vloi tobo za razvezo. Zaht eva, da se ji dodeli otrok in eli tudi vzdrevalnino. Francosko sodie bo o vsem tem odloalo. Ampak po katerem pravu? Francoskem, kanadskem, slovenskem? Problem reuje kolizijsko pravilo! Toba je bila vloena pred FR sodiem, uporabilo se bo francosko pravo.
Kolizijsko pravilo nam pove, katero pravo se bo uporabilo to opravi e zakonodajalec! To NI MATERIALNA NORMA! 6. len ZMZPP napotuje na kolizijska pravila tujega prava, kolizijska pravila pa so v 2. poglavju ZMZPP-ja. Namen tega pravila: ni niti materialnopravno, niti procesnopravno pravilo, gre za posebno pravilo. Prepoznamo jih po SE UPORABI.
6. len ZMZPP (1) e bi bilo treba po tem zakonu uporabiti pravo tuje drave, se upotevajo njegova pravila, ki doloajo, katero pravo se uporabi. (2) e pravila tuje drave, ki doloajo, katero pravo je treba uporabiti, zavraajo na pravo Republike Slovenije, se uporabi pravo Republike Slovenije, ne da bi se pri tem upotevala njena pravila o napotilu, katero pravo se uporabi. (3) Dolobe prvega in drugega odstavka tega lena se ne uporabljajo, kadar imata stranki pravico izbrati pravo.
Ali se neposredno in posredno urejanje izkljuujeta? DA, vendar ne nujno v celoti. Izkljuujeta se, kadar se prekrivata, drugae se uporabi kolizijski nain. Neposredno ima prednostm ampak, e neposredna pravila ne dajejo odgovora na naa vpraanja, se posluujemo posrednega urejanja. Primer Dunajske konvencije za razmerja, ki jih DK ne ureja, uporabimo kolizijsko normo. Katero metodo urejanja doloa ZMZPP? ZMZPP doloa POSREDNO (kolizijsko) metodo. Ali pravilo o doloanju mednarodne pristojnosti sodi v (ne)posredno urejanje? v NEPOSREDNO.
b) Struktura kolizijskega pravila

Pravno pravilo je sestavljeno iz 2 elementov: OPIS DEJSTEV in POSLEDICA (sankcija). Kolizijsko pravilo pa ima 3 elemente: ODKAZNI POJEM , NAVEZNI POJEM (=opis dejstev) in UPORABLJENO PRAVO (=posledica). 3 elementi: 1) ODKAZNI POJEM (tisto, kar navezujemo) = pravna in poslovna sposobnost fizine osebe 2) NAVEZNI POJEM (navezna okoliina - tisto, s imer navezujemo) NE pove naravnost, katero pravo moramo uporabiti, pove katero znamenje ivljenjskega pojava (npr.kraj kodnega dogodka, prebivalie, ...) nam bo povedalo, katero pravo moramo uporabiti = dravljanstvo 3) UPORABLJENO PRAVO = pravo drave, katere dravljan je Primer kolizijske norme v ZMZPP:
13. len ZMZPP (1) Za pravno in poslovno sposobnost fizine osebe se uporabi pravo tiste drave, katere dravljan je. . Navezna okoliina
delitev na:
OSEBNE
= navezujejo se na osebo: dravljanstvo, domicil
STVARNE
= navezujejo se na stvari: lega stvari, kraj kjer se dejanje opravi
NEPOSREDNO NEVEZOVANJE
= zakonodajalec tono doloi, katera neposredna okoliina je pomembna (stroga pravila) - kaj mora sodnik uporabiti!
OKVIRNE
= vrednotenje je prepueno sodniku monost mamevriranja! Uporabiti mora tisto pravo, ki ima s primerom najtesnejo povezavo.
STALNE
= so asovno in prostorsko fiksirane: kraj, kjer nepreminina lei
SPREMENLJIVE
= niso asovno in prostorsko fiksirane: dravljanstvo, preminine, ... Conflict mobile (18.len ZMZPP, 32.len ZMZPP)
PREPROSTE
= pripeljejo do uporabe enega merodajnega prava (odkazujejo na uporabo tega prava)
KOMPLEKSNE
= navezne okoliine nas znotraj istega kolizijskega pravila pripeljejo do veih merodajnih prav. Navezovanje je lahko:
1-
K u m u l a t i v n o navezovanje
37(2). lena ZMZPP e sta zakonca ob vloitvi tobe dravljana razlinih drav, se za razvezo zakonske zveze uporabljata kumulativno pravi drav, katerih dravljana sta.
= razveza ZZ vodi do uporabe OBEH merodajnih prav. Zakaj kumulativno? Zaradi trdnosti (ira veljava). 2A l t e r n a t i v n o navezovanje
33. len ZMZPP Oporoka je glede oblike veljavna, e je oblika veljavna po enem od naslednjih pravnih redov: 1. po pravu kraja, kjer je bila oporoka sestavljena; 2. po pravu drave, katere dravljan je bil oporoitelj, bodisi ob oporonem razpolaganju bodisi ob smrti; 3. po pravu oporoiteljevega stalnega prebivalia bodisi ob oporonem razpolaganju bodisi od smrti; 4. po pravu oporoiteljevega zaasnega prebivalia, bodisi ob oporonem razpolaganju bodisi ob smrti; 5. po pravu Republike Slovenije; 6. za nepreminine tudi po pravu kraja, kjer je nepreminina.
= namen tega je, da se ohrani pravni posel v VELJAVI zasleduje se naelo in favorem negotii. 3S u b s i d i a r n o (zaporedno) navezovanje
11. len ZMZPP (1) e oseba nima dravljanstva ali njenega dravljanstva ni mogoe ugotoviti, se uporabi pravo njenega stalnega prebivalia. (2) e oseba iz 1. odstavka tega lena nima stalnega prebivalia ali ga ni mogoe ugotoviti, se uporabi pravo njenega zaasnega prebivalia. (3) e za osebo iz prvega odstavka tega lena ni mogoe ugotoviti niti zaasnega prebivalia, se uporabi pravo Republike Slovenije.
= sledi se doloenemu zaporedju. Namen je, da sploh pridemo do rezultata (v skladu z naelom pravinosti). DRAVLJANSTVO STALNO PREBIVALIE ZAASNO PREBIVALIE PRAVO RS 4D i s t r i b u t i v n o navezovanje
34. len ZMZPP Pogoji za sklenitev zakonske zveze se za vsako osebo presojajo po pravu drave, katere dravljan je ob sklenitvi zakonske zveze.
= uporabimo 2 pravna reda, vendar za vsako stranko svoj. Delitev se lahko opravi glede na osebe ali glede na sestavine samega razmerja.
Metode doloanja naveznih okoliin (2): APRIORISTINA METODA Kontinentalni pravni red - navezno okoliino uporabimo tako, kot je doloena v kolizijskem pravu. NE upoteva se, ali je v danem primeru uporabljeno pravo tudi resnino povezano z doloenim primerom. - nudi VISOKO stopnjo pravne varnosti - navezna okoliina je zgolj nakljuna in bi bilo za razmerje bolj primerno uporabiti drugo pravo POSTERIORITINA METODA Common law system - uporabi se tisto pravo, ki je dejansko povezano s primerom. Po tej metodi se MZP prepua primerom, ko so se razvili v praksi, iz te se pa izlui pravo, ki se bo uporabilo. - NI pravne varnosti! - navezna okoliina NI nakljuna
Za katero metodo se odloiti?
IZKLJUITVENA KLAVZULA
= kompromis med aprioritsino in posterioristino metodo. Izhodie je aprioristina metoda, vendar e se za neko razmerje ugotovi, da je bolj povezano z drugim pravom, naj se uporabi to pravo gre za primarno uporabo aprioristine metode s kombinacijo posterioristine metode. Kdaj se izkljuitvena klavzula NE uporabi? Kadar stranki(e) sami(e) IZBEREJO PRAVO.
2. len ZMZPP (1) Pravo, na katerega napotujejo dolobe tega zakona se izjemoma ne uporabi, kadar je glede na vse okoliine primera oitno, da razmerje s tem pravom nima pomembneje zveze, obstoji pa bistveno tesneja zveza z nekim drugim pravom. (2) Ta doloba se ne uporablja, kadar pravo izbereta stranki.
V 2.lenu ZMZPP d e r o g i r a samega sebe. Ta len se lahko uporabi samo za primer UPORABE PRAVA (nikoli za mednarodno pristojnost!). Daje sodniku maneverski prostor (ugotoviti mora, s katerim pravom je najtesneje povezano). NE more se uporabiti, ko stranki izbereta pravo (avtonomija volje ima prednost, je primarna).
Trditev: Posterioristino navezovanje je mono pri vseh primerih z mednarodnim elemenetom. NE DRI. Slovenski ZMZPP v 2. lenu omenja kompromis med aprioristino in posterioristino metodo. V primarni uporabi je aprioristina, vendar pa doloba 2. lena ne velja, v kolikor stranki sami izbereta pravo. Posterior izem je uveljavljen predvsem na pogodbenem podroju in pri odkodninsko pravnih razmerjih. Primer:
Pri smuanju v Avstriji se zaradi medsebojnega trka mono pokodujeta dva slovenska dravljana, ki sta tam preivljala dopustnike dni. Prvi pred slovenskim sodiem vloi tobo in zahteva odkodnino. a) Katero pravo bo v danem primeru uporabil slovenski sodnik? Toi ga v RS slovensko sodie bo med 2 slovenskima dravljanoma uporabilo ZMZPP. Gre za atipini primer izkljuitvene klavzule. c) Obrazloite! Uporabi se lahko 30(2). len ZMZPP.
d) Vrste kolizjskih pravil

ENOSTRANSKE (nepopolne)
= pod katerimi pogoji je uporabno podroje domaega prava. V vsakem primeru pripeljejo do uporabe domaega prava.
VESTRANSKE (nepopolne)
= odkazujejo na pravo katerekoli drave sveta. Doloajo pod katerimi pogoji se uporabi domae ali tuje pravo. 18.len ZMZPP!
SIMETRINE
ASIMETRINE
= dajejo domaemu pravu doloeno prednost pred tujim pravom (37.len ZMZPP)
15(2). len ZMZPP (2) Tujemu dravljanu ali osebi brez dravljanstva, ki je v Republiki Sloveniji, se zaasni varstveni ukrepi odredijo po pravu Republike Slovenije in trajajo, dokler pristojna drava o tem ne odloi in ne ukrene, kar je potrebno.
I z j e m a : tukaj gre za enostransko pravilo vsa ostala so VESTRANSKA. Kakna so pravila o mednarodni pristojnosti v ZMZPP? Strogo ENOSTRANSKA. Izrpajo se v ugotovitvi, da SLO sodie ni pristojno, ne povedo pa nam, katero sodie je pristojno. Ne morejo preiti iz enostranskih v vestranska. I z j e m a : Mednarodne konvencije in v BU tam so ta pravila VESTRANSKA. Trditev: Za razliko od kolizijskih norm, ki so lahko bodisi enostranske bodisi vestranske, so dolobe o mednarodni pristojnosti vedno enostranske. DELOMA DRI. Pravila o mednarodni pristojnosti so enostranska le po ZMZPP, v mednarodnih konvnecijah in Bruseljski uredbi so lahko pravila vestranska.
SAMOSTOJNE
= odkazujejo na uporabo merodajnega prava (doloenega prava). Uporaba konkretne navezne okoliine pripelje do merodajnega prava. Neposredno nam pove, katero pravo se uporabi.
NESAMOSTOJNE
= dopolnjujejo samostojna kolizijska pravila in jih najdemo v splonem delu ZMZPP (npr. 5.len ZMZPP). NE zadostujejo za ugotovitev merodajnega prava. Nanaajo se na javni red, izigravanje, zavraanje.
e) Pravna narava kolizijskega pravila (naveznih okoliin)

PRISILNOPRAVNA
= gre za imperativne norme. Naa sodia so dolna upotevati kolizijske norme po uradni dolnosti, dolna pa so uporabiti tudi tuje pravo, kadar NO odkazuje na tuje pravno podroje. Torej, treba jih je uporabiti, etudi stranke tega NE elijo! (npr. SLO)
DISPOZITIVNA
= sodie kolizijskih norm ni dolno uporabiti, ampak le na zahtevo katere izmed strank (npr. FR, USA).
f) Posebnosti pri navezovanju (7):

1. ZAVRAANJE oz. RENVOI
Kadar domaa kolizijska norma napoti samo na tuje substanno pravo, gre za STVARNO NAPOTILO. Kadar domaa kolizijska norma napoti na kolizijska pravila tujega prava, gre za CELOTNO NAPOTILO le pri tem lahko pride do zavraanja.
6. len ZMZPP (1) e bi bilo treba po tem zakonu uporabiti pravo tuje drave, se upotevajo njegova pravila, ki doloajo, katero pravo se u porabi. (2) e pravila tuje drave, ki doloajo, katero pravo je treba uporabiti, zavraajo na pravo Republike Slovenije, se uporabi pravo R epublike Slovenije, ne da bi se pri tem upotevala njena pravila o napotilu, katero pravo se uporabi. (3) Dolobe prvega in drugega odstavka tega lena se ne uporabljajo, kadar imata stranki pravico izbrati pravo.
Institut, ki obrne osnovno pravilo na glavo! Osnovno pravilo doloa, katero domae pravo se uporabi. slovensko pravo zavraanje v celoti upotva.
Zavraanje v unificiranem kolizijskem pravu - mednarodne konvencije? Zavraanja NE dopuajo! Zavraanje v mednarodnih pogodbah? v Rimski konvenciji in Bruseljski uredbi zavraanja NI. Ali imata zavraanje in napotilo identien pomen? NE. Zavraanje Napotilo Ali napoti zgolj na tuje materialno pravo sli na celotno pravo, vkljuno s kolizijskimi pravili? Na CELOTNO. Napotilo zgolj na tuje materialno pravo stvarno napotilo (do zavraanje NE more priti!) Napotilo na celotno tuje pravo celotno napotilo (posledica: ZAVRAANJE!) A-B-B (zavraanja NI) A-B-A (napotilo nazaj, Forgo) A-B-C (napotilo naprej) Kaj je to stvarno (materialno, substanno) napotilo in kaj je kolizijsko napotilo? Stvarno napotilo = direktno napotilo na substanne norme in NI mono zavraanje. Kolizijsko napotilo = napotilo na celotni pravni red in JE mono zavraanje.
Ali gre pri zavraanju za ugotavljanje tujega prava? NE. Znailnosti ureditve po ZMZPP = sprejeto je zavraanje naprej in nazaj (celotno zavraanje). Ali slovensko pravo pozna fleksibilno zavraanje? To pomeni, dasodnik v vsakem primeru presoja ali je zavraanje pravino . Ali ZMZPP vsebuje institut, ki vpliva na fleksibilnost zavraanja? DA. Izkljuitvena klavzula (2.len ZMZPP), ki napotuje na 1. In 2. del zakona. 2.len derogira tudi zavraanje v atipinih primerih. Ali imamo pri nas zavraanje v prvem koraku ali dvojno zavraanje? Pri nas ni sprejeta teorija zavraanja v prvem koraku, ampak DVOJNO ZAVRAANJE. Kakna je reitev, ko stranke same izberejo pravo? Zavraanja NI prednost ima avtonomija volje. Predpostavke zavraanja (3): 1) 2) 3) teoretina predpostavka opredelitev mora biti v neki dravi takna, da gre za celotno napotilo v zakonu kolizijske norme drave foruma in drave, na katero so to norme napotile, so razline ustrezno dejansko stanje (dejstva morajo ustrezati razlinim kolizijskim normam iz prejnje toke)
Case : Forgo (1897): Forgo je bil dravljan (lex nationalis) Bavarske, ki pa je od svojega 5 leta starosti ivel v FR (lex domicili). Tu se je poroil,
pridobil premoenje, postal vdovec, a nikoli ni pridobil FR dravljanstva. Bil pa je zunajzakonski otrok in po materini strani so kot njegovi nasledniki ostali samo t.i. zunajzakonski sorodniki. Po bavarskem pravu ti lahko dedujejo, ne pa tudi po francoskem. Takratni 13.len Coce Civil je odkazal na bavarsko pravo, ker je bil Forgo bavarski dravljan. To je nudilo preprosto in ugodno reitev za njegove dedie. Francosko sodie si je postavilo eno najbolj kontroverznih vpraanj v MZP. Ni dvoma, da francoska kolizijska norma napotuje na bavarsko pravo, ampak ali napotuje na bavarsko dedno ali na bavarsko pravo v celoti? V prvem primeru bi dedovali njegovi zunajzakonski nasledniki, v
drugem primeru pa bi se uporabila bavarska kolizijska norma, ki pa napotuje na pravo dejanskega domicila zapustnika francosko pravo. e bi bile kolizijske norme bavarskega in francoskega prava ENAKE, do zavraanja ne bi prilo.
Primer: Nemki dravljan, na zdomec, umre v RS, ker je preivel zadnja leta po upokojitvi. V RS ima tudi lep vikend na Pohorju. Ali lahko slovenski sodnik uporabi slovensko pravo in e, pod kaknimi pogoji?
e je nepreminina tujca v RS, se vedno za to nereminino pri nas vodi zapuinksi postopek.
32. len ZMZPP (1) Za dedovanje je treba uporabiti pravo drave, katere dravljan je bil zapustnik ob smrti. (2) Oporona sposobnost se presoja po pravu drave, katere dravljanstvo je imel oporoitelj ob sestavi oporoke.
Prednosti: - poenotenje rezultatov sodnih odlob - tuje pravo se tako ne uporabi proti volji drave - z zavraanjem pride do uporabe domaega materialnega prava, ki ga sodie bolje pozna in laje uporabi
Slabosti: - kompleksnost uporabe uporaba tujega kolizijskega prava povzroa teave sodnikom. - kontradiktornost na nekaterih podrojih MZP (avtonomija volje strank). - zaaran krog (A-B-A-B, A-B-C-A, A-B-C-B) - kritev suverenosti drave - vsebina domae kolizijske norme je nedoloena
Dva naina uporabe zavraanja kako reiti zaaran krog? a) Single renvoi oz. zavraanje v enem koraku = e forum smatra, da more pr. vpraanje reevati tuje pravo, potem se mora strinjati z materialnim pravom, na katerega je odkazala kolizijska norma. Primer: Kolizijske norme drave A, ki odkaejo na kolizijske norme drave B so odloilne, e B napoti na dravo C, se uporabi materialno pravo drave C. b) Double renvoi oz. Foreign Court Doctrine = doktrina tujega sodia. Izhaja iz anglosakega sistema. Ne uporabijo se le KN odkaznega prava, ampak tudi stalie do zavraanja. Sodnik ne upoteva samo kolizijske norme tujega prava, ampak tudi stalia do zavraanja v tuji dravi!
2. SKRITI RENVOI
Gre za zavraanje, ki nujno ne izhaja iz kolizijske norme, ampak iz kakne druge norme (norme o priznanju, norme o mednarodni pristojnosti) te norme so takne, da pripeljejo do uporabe lex fori. Primer je 22.len ZMZPP.
3. SPREMEMBA STATUTA (Conflict mobiles)

Gre za pojav, ki ob trajanju pravnega razmerja zaradi spremembe dejanskega stanja privede do uporabe novega materialnega prava. Spremenljivost statuta se ugotavlja po lex fori.
4. NESPREMENLJIVOST STATUTA
Pomeni upotevanje obstojeih naveznih okoliin, tudi e se kasneje dejansko spremenijo. Gre za doloene dogodke ali za trajneja pravna razmerja. Motivi zakonodajalca za nespremenljivost statutov (3): ohranitev doloene pravne varnosti iz razlogov pravinosti ali smotrnosti naj se zaiti pridobljeni pravni poloaj zakon se ne sme obiti zaradi zvijane spremembe naveznih okoliin
5. INTERPERSONALNO PRAVO
Doloa, da v dravi za doloene skupine ljudi (glede na raso, veroizpoved, stan ali pleme) veljajo razline pravne ureditve in morajo zato obstajati posebna pravila za reevanje pravnih razmerij med pripadniki teh skupin. Danes poznano kot KONFESIONALNO PRAVO, ki velja za pripadnike verskih skupnosti (predvsem v islamu, JV Aziji).
6. INTERTEMPORALNO PRAVO
Pravo, ki pove katero pravo naj se uporabi, kadar se pravna pravila spremenijo, pravno razmerje pa je nastalo e v asu, preden je zaelo veljati novo pravo.
118. len ZMZPP Z dnem, ko zane veljati ta zakon, se preneha uporabljati zakon o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih drav v doloenih razmerjih (Uradni list SFRJ, t. 43/82 in 72/82).
7. INTERLOKALNO PRAVO
Doloa, katerega od ve pravnih redov je treba uporabiti, kadar je na obmoju ene drave ve pravnih ureditev (med njimi lahko pride do kolizij). problem, ko domaa kolizijska norma odkazuje na pravo drave z neenotnim pravnim redom. interlokalno pravo = na obmoju iste drave ima tisto funkcijo, ki jo ima MZP za pravne rede razlinih drav. 2 reitvi problema: 1) sama pravila MZP (naa kolizijska pravila oz. ZMZPP) neposredno opravijo izbor 2) konno izbiro opravijo notranje kolizijske norme take drave
9. len ZMZPP (1) e je treba uporabiti pravo drave, katere pravni red ni enoten, pravila tega zakona pa ne napotujejo na doloeno pravno obmoje v taki dravi, se po pravilih njenega pravnega reda doloi, katero pravo se uporabi. (2) e se na nain iz prvega odstavka tega lena ne da ugotoviti, katero pravo drave z neenotnim pravnim redom je treba uporabiti, se uporabi pravo tistega obmoja v taki dravi, ki je z razmerjem v najtesneji zvezi. Primer: Dva dravljana RS odpotujeta na Havaje, kjer elita preiveti dopust. Najameta oln, vanju tri majhna jahta. Utrpita premoe njsko in nepremoenjsko kodo. Tobo vloita pred slovenskim sodiem. Katero pravo se uporabi? Po ZMZPP-ju je merodajno pravo kraj, kjer
je bilo kodno dejanje storjeno. Uporabi se havajsko pravo (9.len ZMZPP)
5. Uporaba TUJEGA PRAVA!

Kolizijska norma odstopa od absolutne teritorialne suverenosti/sodelovanje to pomeni, da sodnik ne uporabi le domaega prava, ampak mora uporabiti tudi tuje pravo. Kako se seznaniti s tujim pravom? Koncepcije o pravi naravi tujega prava oz. 3 monosti: a) b) c) Tuje pravo kot DEJSTVO (UK) sodie po uradni dolnosti ne bo storilo niesar, stranke morajo dokazovati! Tuje pravo kot PRAVO (RS) sodie mora UGOTOVITI vsebino tujega prava in ga uporabiti. Sodnik si lahko pridobi mnenje od Ministrstva, vendar ni pravno zavezujoe. NI mogoe ugotoviti vsebine tujega prava uporabi se pravo RS (12.len ZMZPP)
12. len ZMZPP (1) Sodie ali drug pristojen organ po uradni dolnosti ugotovi vsebino tujega prava, ki ga je treba uporabiti. (2) Organ iz prvega odstavka tega lena lahko zahteva obvestilo o tujem pravu od ministrstva, pristojnega za pravosodje, oziroma se o njegovi vsebini prepria na drug ustrezen nain. (3) Stranke lahko v postopku predloijo o vsebini tujega prava javno ali drugo listino pristojnega tujega organa ali ustanove . (4) e za posamezno razmerje nikakor ni mogoe ugotoviti vsebine tujega prava, se uporabi pravo Republike Slovenije.
Kakne so pravne posledice nepravilne uporabe prava? e se napano uporabi pravo? PRITOBA zaradi nepravilne uporabe materialnega prava. e se sploh ne poskua ugotoviti? PRITOBA zaradi nepravilne uporabe materialnega prava. e se ne poskua ugotoviti, pa je vseeno uporabljeno pravo pravo? PRITOBA zaradi nepravilne uporabe procesnega prava.
Trditev: V primeru navezovanj na vepravno ozemlje ZMZPP nima nobene vloge doloiti katero pravo se uporabi znotraj drave, kamor je kolizijska norma ZMZPP napotila. DRI. e je na obmoju ene drave ve pravnih sisitemov, katero pravo se uporabi, e navezna okoliina odkae na pravo te drave? 2 stalii: 1) upotevajo se notranje kolizijske norme odkazanega prava; 2) izhaja se iz kolizijskih pravil legis fori in se s tem najde pravo. Trditev: S tem, ko se dokazuje tuje pravo preko Ministrstva za pravosodje, je kreno naelo delitve oblasti in se posega v pristoj nost sodi... NE DRI. Naelo delitve oblasti NI kreno, saj je to, da sodie zaprosi Ministrstvo za pravosodje, eden od monih nainov za ugotavlj anje vsebine tujega prava. Ta nain ni obligatoren gre zgolj za pomo sodiem. Trditev: 12. len je namre ekstremen primer prevlade naela inkvizitornosti ker jemlje pomemben del sodnih kompetenc sodiem in jim daje izvrilni veji oblasti. NE DRI. Glede pravnih pravil je v postopku vedno ugotovljeno preiskovalno naelo. Sistem ugotavljanja tujega prava je v ZMZPP v celoti izpeljan iz razpravnega naela. Ne, stranke so lahko popolnoma pasivne, pa bo moralo sodie e vedno po uradni dolnosti uporabiti tuje pravo. Trditev: V doloenih primerih se stranki lahko izogneta ugotavljanju tujega prava tako, da sami doloita pravo sodia lex fori. DELNO DRI. Lahko se izogneta tam, kjer je to mogoe in kjer velja naelo dispozitivnosti dolob v tem primeru se lahko stranke avtonomno odloajo tudi o kolizijskih pravilih vendar le na podroju POGODBENEGA PRAVA, NE pa na podroju druinskega prava, dednega prava (39.len ZMZPP). Trditev: Ena izmed reitev, ki bi lahko omejila zamudno in drago uporabo 12.lena je uporaba naela qui eleget iudicem eligit ius. NE DRI. Naelo pomeni e izbere sodie, izbere tudi pravo. Ne pride v potev, saj teorija opozarja, da samo iz tega, da sta stranki izbrali sodie doloene drave, e ni mogoe sklepati, da sta se odloili tudi za uporabo prava te drave. Trditev: Slabo je tudi to, da je sodnik vezan na vsebino javne listie, ki jo priskrbi Ministrstvo. NE DRI. Sodie NI vezano na vsebino obvestila, ker bi potem bilo to v nasprotju z naelo iura novit curia. Obvestilo v tujem pravu ima lahko samo uinek javne listine. e sodie dvomi o pravilnostiposredovanih podatkov, si lahko informacije o tem e vedno pridobi na drug nain tudi s pomojo strank. Uporaba prava je stvar sodnika, ne strank. Trditev: Sodnik lahko pridobi strokovno mnenje o uporabi kolizijskih norm. DRI. Tuje pravo je sestavljeno iz kolizijskega in materialnega prava torej je mono, da si priskrbi mnenje o tujih kolizijskih normah. Domae kolizijske norme mora sodnik sam POZNATI, za tuje kolizijske norme pa si lahko pridobi STROKOVNO MNENJE.
6. Poglavitne vrednote MZP (NAELA)

1) naelo PRAVINOSTI = hierarhino najvije oz. temeljno naelo
- bistvo je iskanje najprimernejega oz. najustreznejega prava pravo, ki je z razmerjem najtesneje povezano (teorija sedea pravnega razmerja) - iz naela pravinosti izhaja tudi zahteva za enakopravnost pravnih redov (naelo HARMONIJE - odloitev sodi naj bi bila enaka, ne glede na to kje se o sporu odloi). - naelo pravinosti zahteva uinkovitost kolizijskih pravil presoja se po tem, koliko bo odloba o njihovi uporabi primerna tudi v drugi dravi. - Ali je naelo pravinosti kje konkretizirano v ZMZPP? DA. V 2. , 3. In 13. lenu.
2. len ZMZPP (1) Pravo, na katerega napotujejo dolobe tega zakona se izjemoma ne uporabi, kadar je glede na vse okoliine primera oitno, da razmerje s tem pravom nima pomembneje zveze, obstoji pa bistveno tesneja zveza z nekim drugim pravom. (2) Ta doloba se ne uporablja, kadar pravo izbereta stranki. 3. len ZMZPP e v tem zakonu ni dolobe o pravu, ki ga je treba uporabiti, se smiselno uporabljajo dolobe in naela tega zakona, naela pravnega reda Republike Slovenije in naela mednarodnega zasebnega prava.
Kako se naelo pravinosti e konkretizira? V 13.lenu ZMZPP. Simetrine kolizijske norme. Pravni red (MZP) naj uporablja dvostranske kolizijske norme in ne materialnih norm za razmerja z mednarodnim elementom. Naelo pravinosti ustreza tudi sama narava naih kolizijskih norm, ki so dvostranske.
13. len ZMZPP (1) Za pravno in poslovno sposobnost fizine osebe se uporabi pravo tiste drave, katere dravljan je. (2) Fizina oseba, ki bi bila po pravu drave, katere dravljan je, poslovno nesposobna, je poslovno sposobna, e ima to sposobnost po pravu kraja, kjer je nastala obveznost. (3) Za odvzem ali omejitev poslovne sposobnosti fizine osebe se uporabi pravo iz prvega odstavka tega lena. (4) Drugi odstavek tega lena se ne uporablja za druinska in dedna razmerja.
Kakne naj bodo dvostranske kolizijske norme? SIMETRINE (13.len) in ASIMETRINE (37(2,3).len).
37(2,3). len ZMZPP (2) e sta zakonca ob vloitvi tobe dravljana razlinih drav, se za razvezo zakonske zveze uporabljata kumulativno pravi drav, katerih dravljana sta. (3) e se zakonska zveza ne bi mogla razvezati po pravu iz drugega odstavka tega lena, se za razvezo zakonske zveze uporabi pravo Republike Slovenije, e je imel eden od zakoncev ob vloitvi tobe stalno prebivalie v Republiki Sloveniji.
= ASIMETRINE kolizijske norme napotijo konkretno na pravo RS ravnovesje glede pravinosti se malo izmakne. Kot skrajno merilo se uporabi pravo RS. Odstop od naela pravinosti: a) v korist oz vasrtvo doloenih posameznikov (POTRONIKI, DELAVCI) = gre za pozitivno diskriminacijo. V doloenih primerih se v imenu nekaterih drugih nael od naela pravninosti oddtopa naelo varstva ibkejega v pravnem razmerju, ki terja uporabo njegovega prava (potronik, delavec, otrok). 21., 22., 42., 43.len ZMZPP. b) BETTER LAW APPROACH (opfer sympathie) = gre za simpatiziranje z OKODOVANCEM.
30. len ZMZPP (1) Za nepogodbeno odkodninsko odgovornost se uporabi pravo kraja, kjer je bilo dejanje storjeno. e je za okodovanca ugodneje, se namesto tega uporabi pravo kraja, kjer je nastopila posledica, vendar le, e je povzroitelj kraj posledice mogel in moral predvideti. (2) e pravo, doloeno po prvem odstavku tega lena nima z razmerjem tesneje zveze, pa pa je podana oitna zveza z nekim drugim pravom, se uporabi to pravo.
2) naelo NAJTESNEJE ZVEZE (KONEKSNOSTI) = lex connexitatis

- konkretizacija naela pravinosti (vsa naela izhajajo iz naela pravinosti) - Dvojna vloga: aprioristino in posterioristino navezovanje (sodnik mora v vsakem primeru posebej posikati pravo, ki je najtesneje povzano s primerom) - slabosti: ne daje pravne varnosti, pri atipinih primerih nas vasih pripelje do neustreznega prava - prednosti: stranke lahko predvidevajo, katero pravo se bo uporabilo - Kako nastopa to naelo v ZMZPP? Generalna klavzula velja za vse statute, Izkljuitvena klavzula (clause d'exception) v 2.lenu ZMZPP, posebna I z j e m a : samo za pogodbeni statut.
3) naela V KORIST
= naela, ki niso lastna samo MZP, ampak imajo tudi veliko vlogo v drugih pravnih panogah. a)
In f a v o r e m NEGOTII (oz. IN FAVOREM CONTRACTUS) = e se le da, naj pogodba ostane v veljavi. 7.len
ZMZPP posebej zadeva obliko oz. formo pogodbe in se nanaa zgolj na obliko kdaj je pravni posel veljaven.
7.len ZMZPP e z zakonom ni doloeno drugae, sta pravni posel in pravno dejanje glede oblike veljavna, e sta veljavna bodisi po pravu kraja, kjer je bil pravni posel sklenjen oziroma pravno dejanje opravljeno, bodisi po pravu, ki velja za vsebino pravnega posla oziroma pravnega dejanja. 13(2).len ZMZPP (2) Fizina oseba, ki bi bila po pravu drave, katere dravljan je, poslovno nesposobna, je poslovno sposobna, e ima to sposobnost po pravu kraja, kjer je nastala obveznost.
b)
In f a v o r e m LAESI = v korist okodovanca. Monost ALTERNATIVNE UPORABE PRAVA kraja, kjer je bila koda storjena
oz. kraju, kjer je nastopila pravna posledica.
30. len ZMZPP (1) Za nepogodbeno odkodninsko odgovornost se uporabi pravo kraja, kjer je bilo dejanje storjeno. e je za okodovanca ugodneje, se namesto tega uporabi pravo kraja, kjer je nastopila posledica, vendar le, e je povzroitelj kraj posledice mogel in moral predvideti. (2) e pravo, doloeno po prvem odstavku tega lena nima z razmerjem tesneje zveze, pa pa je podana oitna zveza z nekim drugim pravom, se uporabi to pravo.
c)
In f a v o r e m DIVORTII = v korist razveze.
37. len ZMZPP (1) Za razvezo zakonske zveze se uporablja pravo drave, katere dravljana sta oba zakonca ob vloitvi tobe. (2) e sta zakonca ob vloitvi tobe dravljana razlinih drav, se za razvezo zakonske zveze uporabljata kumulativno pravi drav, katerih dravljana sta. (3) e se zakonska zveza ne bi mogla razvezati po pravu iz drugega odstavka tega lena, se za razvezo zakonske zveze uporabi pravo Republike Slovenije, e je imel eden od zakoncev ob vloitvi tobe stalno prebivalie v Republiki Sloveniji. (4) e je eden od zakoncev dravljan Republike Slovenije, ki nima stalnega prebivalia v Republiki Sloveniji, zakonska zveza pa se ne more razvezati po pravu, doloenem v drugem odstavku tega lena, se za razvezo uporabi pravo Republike Slovenije.
d)
In f a v o r e m TESTAMENTI = v korist veljavnosti oporoke. Oporoka naj se ohrani v veljavi, e je le mogoe.
33. len ZMZPP (1) Oporoka je glede oblike veljavna, e je oblika veljavna po enem od naslednjih pravnih redov: 1. po pravu kraja, kjer je bila oporoka sestavljena; 2. po pravu drave, katere dravljan je bil oporoitelj, bodisi ob oporonem razpolaganju bodisi ob smrti; 3. po pravu oporoiteljevega stalnega prebivalia bodisi ob oporonem razpolaganju bodisi od smrti; 4. po pravu oporoiteljevega zaasnega prebivalia, bodisi ob oporonem razolaganju bodisi ob smrti; 5. po pravu Republike Slovenije; 6. za nepreminine tudi po pravu kraja, kjer je nepreminina. (2) Preklic oporoke je glede oblike veljaven, e je taka oblika veljavna po kateremkoli pravu, po katerem bi bila lahko v skladu s prvim odstavkom tega lena oporoka veljavno sestavljena.
Gre za 6 naveznih okoliin, na podlagi katerih se presoja ali je oporoka veljavna ali ne. e)
In f a v o r e m PROLIS = v korist otroka.
42(2). len ZMZPP (2) e so stari in otroci dravljani razlinih drav, se uporabi pravo drave, v kateri imajo vsi stalno prebivalie.
f)
In f a v o r e m LEGITIMATIONE = v korist legitimacije (tega pri nas NI!). PODZAKONITEV je tudi v korist otork,
privolitev otroka v podzakonitev se presoja po pravu drave, katere dravljan je otrok. ZMZPP vsebuje tudi kolizijske norme, ki se nanaajo na materialnoprane institute, ki jih slovensko materialno pravo ne pozna (npr. podzakonitev).
45. len ZMZPP (1) Pozakonitev se presoja po pravu drave, katere dravljana sta stara, e stara nimata istega dravljanstva, pa po pravu drave tistega od starev, po katerem je pozakonitev veljavna. (2) Privolitev otroka, druge osebe ali dravnega organa v pozakonitev se presoja po pravu drave, katere dravljan je otrok.
4) naelo AVTONOMIJE
= pravica strank, da si same izberejo pravo, po katerem se bodo presojala njuna razmerja. avtonomna volja strank je omejena in sicer z javnim redom, NNU, z naelom koneksnosti in tudi na podroju procesnega prava. najbolj pride do veljave pri pogodbenih razmerjih e gre za dispozitivne norme avtonomija volje postane lex electa (navezna okoliina) Ali lahko stranki z avtonomijo IZKLJUITA javni red? DA. Ko izbereta tuje pravo, izkljuita celotno pravo tudi javni red in kogentne dolobe, NE pa NNU! Norme neposredne uporabe se uporabljajo mimo zakona. argumenti za: sladnost (obe stranki se strinjata), priakovanje (ker sta se dogovorili), pravna varnost argumenti proti: ena stranka je nadrejena drugi (npr. kreditna pogodba je bila sklenjena v Avstriji, ne preberemo spodaj katero pravo se uporablja), tretje osebe izven pogodbenega razmerja ne vedo, kaj sta se stranki dogovorili, javni red lahko izkljuimo, NNU pa ne! (javni red lahko izkljuimo v celoti, e izberemo tuje pravo v celoti). Torej NI absolutna (na podlagi NNU je NI mogoe uporabiti, prav tako pri javnem redu).
2(2). len ZMZPP (1) Pravo, na katerega napotujejo dolobe tega zakona se izjemoma ne uporabi, kadar je glede na vse okoliine primera oitno, da razmerje s tem pravom nima pomembneje zveze, obstoji pa bistveno tesneja zveza z nekim drugim pravom. (2) Ta doloba se ne uporablja, kadar pravo izbereta stranki. 19. len ZMZPP (1) Za pogodbo se uporabi pravo, ki sta si ga izbrali pogodbeni stranki, e ta zakon ali mednarodna pogodba ne doloa drugae. (2) Volja strank o izbranem pravu je lahko izrecno izraena ali pa mora nedvomno izhajati iz pogodbenih doloil ali drugih okoliin. (3) Veljavnost pogodbe o izbiri prava se presoja po izbranem pravu. 39. len ZMZPP (1) Pogodbena premoenjska razmerja zakoncev se presojajo po pravu, ki je ob sklenitvi pogodbe veljalo za osebna in zakonska premoenjska razmerja. (2) e pravo iz prvega odstavka tega lena doloa, da lahko zakonca izbereta pravo za presojo premoenjske pogodbe med zakoncema, se uporabi pravo, ki sta si ga izbrala.
5) naelo VARSTVA INTEGRITETE

= naj se razmerje reuje samo po enem pravu, e je to mono. I z j e m a : pri distributivnem navezovanju!
6) naelo TERITORIALNOSTI
= je mono omejeno. Uporabljamo pravo znotraj meja drave. Po BU tono vemo, kje se bo sodilo, RK tono pove, katero pravo se bo uporabilo. RK pa doloa tudi CEPITEV prava (pri nas tega NI!).
7) naelo VZAJEMNOSTI
= se predvideva, dokler ni dokazano nasprotno. Poznamo 2 vrsti vzajemnosti: ENOSTAVNA in MATERIALNA.
P a z i : vzajemnosti v EU NE POZNAMO! NI ve pogoj, upoteva se samo zoper tretje drave (odpade po BU).
8) naelo PRIDOBLJENIH PRAVIC

= e po enem pravnem redu nekaj pridobi, to ohrani, tudi e pride do spremembe naveznih okoliin. Povezava s tudi priznavanjem sodnih odlob NE preverjamo e enkrat ali je odloba pravilna.
9) naelo KARAKTERISTINE IZPOLNITVE

= konkretizacija naela najtesneje zveze (koneksnosti) pri POGODBENEM STATUTU. Velja, da je najtesneje povezano pravo tiste drave, kjer se nahaja sede/prebivalie prodajalca.
10) naelo PRAVNE VARNOSTI

= v korist stranke. Povezava z naelom pravinosti, koneksnosti. Najbolj poudarjeno v aprioristinem sisitemu. I z j e m a : izkljuitvena klavzula (2.len ZMZPP).
7. Javni red (ordre public, public policy)

= tuje pravo se NE sme uporabiti, e je v nasprotju z domaim pravnim redom. Ko sodnik uporabi tuje pravo, mora ugotoviti ali tuje pravo ni v nasprotju z njegovim pravnim redom pridrek javnega reda je treba upotevati po uradni dolnosti. Ius cogens = konkretizacija javnega reda. Upoteva se javni red v trenutku sprejetja SODNE ODLOBE (za nazaj se ne more spremeniti). Definicije javnega reda NI, ker se nenehno spreminja. Je pa generalna klavzula.
5. len ZMZPP Pravo, na katerega napotujejo dolobe tega zakona se ne uporabi, e bi bil uinek njegove uporabe v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije.
= nanaa se na uporabo prava in kolizijska pravila.

Primer: Zapustnik je dravljan drave X. Ni zapustil oporoke, zato se deduje na podlagi zakona. Dedii so preivela soproga in dva sinova od katerih je eden rojen izven zakonske zveze. Slovensko sodie presoja primer, ker nepreminina, ki je predmet dedovanja, lei v Sloveniji. Merodajno pravo je pravo dravljanstva zapustnika. To pravo doloa: a) da preiveli zakonec dobi 2/3 dediine, ostalo pa drugi dedii doloenega dednega reda /ali/ b) da otroci rojeni izven zakonske zveze ne dedujejo.
Uinki (funkcije) javnega reda: POZITIVNI = uporabimo domae pravo, ker velja domneva, da na sodnik najbolje pozna domae pravo (uporaba lex fori) = izkljuuje uporabo tujega prava, ki naj se uporabi, e bi bila takna uporaba neprimerna. Postopanje po vrstnem redu:
1) a podlagi domae kolizijske norme sodnik ugotovi tuje pravo, ki se uporabi 2) gotovi ali je bila uporaba tujega prava v nasprotju z domaim javnim redom 3) pravi se PRILAGAJANJE, e je to mogoe (npr. tuje pravo ne pozna razveze, ampak loitev opravi se prilagoditev po pogojih za razvezo) 4)
NEGATIVNI
e to NI mono, se uporabi pravo RS
Razlika med NOTRANJIM javnim redom in MEDNARODNIM javnim redom? Izhaja iz razlike med ius cogens in javnim redom. J avni red so tista prisilna pravna pravila, brez spotovanja katerih bi bila prizadeta integriteta domaega pravnega reda v tem primeru se govori o mednarodnem javnem redu (t.i. order public international). Notranji javni red (domai) = pravila kogentne narave, veljajo samo za domae primere Mednarodni javni red = ni meddravni, kogentne nareave, veljajo za raznopravne primere
Znailnosti javnega reda: ugotavljanju vsebine ali kroga dolob, ki jih lahko uvrstimo v javni red ugotavlja praksa v konkretnem primeru PRAVA P r i z n a n j e in i z v r i t e v: javni red je edina materialna predpostavka za priznanje tujih sodnih odlob, ki mora biti skaldna z naim pravnim redom. Tukaj se upotevajo predvsem procesni uinki Javni red ne sme vplivati na e pridobljene pravice izkljui normo ODKAZNEGA kaj dejansko je javni red, dinamien, elastien vsebina: teava
pri
Trditev: Pridrek javnega reda se nanaa na mandatorna pravila lex fori. DRI. Pridrek javnega reda se nanaa na domai javni red.
Kaj se upoteva pri presoji instituta javnega reda? Stopnja nasprotnosti oz. inkonherentnosti javnemu redu. Kako se presoja uinek uporabe? Institut javnega reda se uporabi samo, e uinek tuje norme nasprotuje. Uporaba tujega prava ne pomeni sprejemanje tujega prava, ampak njegovega uinka. Pridrek javnega reda? Nanaa se na domai pravni red. Sodniku tujega javnega reda NI potrebno upotevati. Uinki pridrka javnega reda e je uinek negativen, se tuje pravilo, ki je v nasprotju z domaim javnim redom ne sme uporabiti. Kadar gre za pravice, ki so bile pridobljene v tujini takrat, ko e niso imele nobenega pravnega stika z doloenim pravnim redom, ta pravni red obiajno pridobljene pravice prizna. Mednarodne pogodbe obiajno izrecno vsebujejo pridrek javnega reda, praviloma pa ga NI mogoe popolnoma izkljuiti! e mednarodna konvencija NE vsebuje pridrka javnega reda, se mora ugotoviti, e in v kaknem obsegu se lahko posamezna drava sklicuje na pridrek. Kokretizacija javnega reda v: 1) ustava, 2) ZMZPP (5.len), 3)zakoni (Zakon o dedovanju), 4) moralna naela (OZ), 5)interesi drave
Trditev: e sodie uporablja pri doloanju lex fori, ne pazi ne javni red. NE DRI. Sodie vedno pazi na javni red po uradni dolnosti. Trditev: Javni red je treba iroko tolmaiti. NE DRI. Trditev: Ustava RS je v veliko pomo pri doloanju pojma javnega reda. DRI. Ustava, poleg ustavnih nael pa je potrebno uporabiti tudi uinek posameznih zakonov. Trditev: Doloba pogodbe, ki nasprotuje javnemu redu, se lahko uporabi, ker ZMZPP tega ne prepoveduje. NE DRI.
8. Izigravanje zakona (in fraudem legis)

= sprememba navezne okoliine v izogib pravu. Navezovanje se poskua spremeniti zato, da se namesto prava, ki bi se moralo uporabiti, uporabi ugodneje pravo. Izigra se pravna posledica kolizijske norme (uporaba materialnega prava). dolobam zakona. najpogosteje na podroju statusnega prava fizinih in pravnih oseb Ali je institut izigravanja urejen v ZMZPP? NE. Prevladalo je stalie, da se takih primerih uporabi institut javnega reda (e zakon nima dolob o izigravanju zakona). Dolobe ni, instituta izigravanja ne ureja. To pa ne pomeni, da ga mora sodie tolerirati. Kdaj ne moremo govoriti o izigravanju? Kadar stranke same izberejo pravo. Ali sodia upotevajo primere, kadar se stranke elijo izogniti domaemu ali tujemu pravu? NE. Samo izigravanje domaega prava. Posledice? Odvisne od pravnega reda. Tuje pravo se NE UPORABI. Sankcija izigravanja zakona NI neveljavnost pridobljene navezne okoliine. 4 naini: 1. zloraba formalno izbranega prava 2. izkorianje nekaterih sistemskih pojmov v MZP 3. manipulacija dejanskega stanja (domicil) 4. dokazovanje, da je odloujoe pravo doloene drave, ki pozna drugo, ugodneje kolizijsko pravilo Vrste izigravanja: NEPOSREDNO = spremeni se navezna okoliina, vendar se uporabi ISTA kolizijska norma, ki pa napoti na drugo merodajno pravo. Domae pravo nadomestimo s tujim. (JE IZIGRAVANJE) POSREDNO = izognitev domai kolizijski normi, ker se postopek vodi pred sodiem druge drave. To NI IZIGRAVANJE, ker to ni prepovedano, ni pa zaeljeno. e tuje pravo nadomestimo z domaim pravom, NI izigravanja. gre za nain varstva doloenega pravnega reda (isto kot javni red) za dejanski stan izigravanja zakona sta potrebna subjektivni in objektivni element = namen izogniti se
Primeri:
Case: Gretna Green, Case: Beauffremont (1878), Case: Madarska (19.stoletje), Case: Maria Callas
9. Kvalifikacija
= ugotovitev, da pravno dejstvo (kot sestavina ivljenjsega pojava) ustreza nekemu pravnemu pojmu. Gre za vpraanja dejanskega obsega uporabe kolizijskih norm.
Primer: V mednarodnem sporu med strankama, kupec ni plaal, ker ugovarja delno exceptio non adimpleti contractus (gre za dobavo blaga) in eli poravnavo. Sodnik ugotavlja svojo pristojnost in ugotovi, da bi v sporu njegovo sodie bilo mednarodno pristojno, e bi se kraj izpolnitve tel za iskovino prodajalec je namre slovenska druba. Kvalificirati mora kraj izpolnitve! Kako bo ravnal? Za pogodbeno razmerje se sicer (ne) uporabi Dunajska konvencija. Gre za mednarodni spor kupec ni plaal, ugovarja in eli poravnavo. Sodnik ugotovi, da je pristojno sodie, e bi kraj izpolnitve bil iskovina (prodajalec je slovenska druba). Kraj izpolnitve definiraj! Dunajska konvencija se uporablja za pogodbena razmerja. Primer: Slovenski sodnik mora presoditi o veljavnosti dogovora o vzdrevanju razvezanega zakonca. Dogovor je bil sklenjen v asu trajanja zz? Ali mora uporabiti dolobe pogodbenega statuta ali dolobe druinskega statuta? V MZP-ju je kvalifikacija e posebej teavna zaradi dvostrasnkih kolizijskih norm.
Poznamo razline kvalifikacije oz predmet kvalifikacij: 1) kvalifikacija pravnih pojmov = kadar so pojmi v razlinih pravnih redih razlino kvalificirani.
34. len ZMZPP Pogoji za sklenitev zakonske zveze se za vsako osebo presojajo po pravu drave, katere dravljan je ob sklenitvi zakonske zve ze.
2) 3)
kvalifikacija pravnih institucij = kadar so institucije razlino kvalificirane v razlinih pravnih redih (primer: ponekod je poligamni zakon veljaven, drugje ne). kvalifikacija pravnih vej = kadar se pravne isntitudije raznih pravnih redov uvrajo v razline pravne veje (primer: zastaranje se po common law uvra med proceno pravo, v drugih pravnih redih se uvra v materialno pravo).
Kvalifikacijski statut tisti pravni red, ki je odloujo za kvalifikacijo (5): 1. Kvalifikacija po lex fori (domaem pravu) = neko kolizijsko normo uporabimo takrat, ko je kvalifikacija e opravljena. To pa lahko predhodno opravimo samo po svojem pravu (lex fori). Veina teoretikov meni, da je treba nepreminine kvlaificirati po pravu, kjer leijo, ne po lex fori. Kvalifikacija po lex causae = kvalifikacija se opravi po tujem pravu, potem pa se uporabi domae kolizijsko pravilo. Zanemarja dejstvo, da je treba s stalia istega prava obravanavati celotno pravno normo, s kvalifikacijo vred. (primer: dravljanstvo se ne presoja po lex fori, ampak po pravu, po katerem oseba dobi dravljanstvo). Kvalifikacija po primerjalni metodi = pravni redi izgubljajo svoje posebnosti, saj gre preve za posploevanje (primer: konvencije unificirano opredelijo pojme).
2.
3.
4.
Teoloka (funkcionalna) kvalifikacija = funkcija ali namen napotilnega prava se v kolizijski normi primerja
s funkcijo doloenega materialnega instituta.
5.
Kvalifikacija v ve stopnjah = pojme vsake pravne norme je potrebno kvalificirati po tistem pravu, h kateremu pravna norma spada. KVALIFIKACIJA I. STOPNJE pravo, ki ga more prvo uporabiti, je tisto, h kateremu spada kolizijsko pravilo (torej lex fori). Da najde kolizijsko pravilo, mora kvalificirati okoliine pojava. Pojme sodnik pozna, mora pa jih najti e v kolizijskih pravilih ko ivljenjski pojav vkljui v svoja kolizijska pravila, ugotovi navezne okoliine in na osnovi teh odkae na tuje pravo.
KVALIFIKACIJA II. STOPNJE ko ugotovi tuje pravo, ga uporabi kakor velja v tujini (ravna kot sodnik na obmoju tujega prava v tujini). Ko opravi e to kvalikacijo mora augotoviti e, kakno je stalie kolizijske norme tujega prava.
Ali ZMZPP ureja kvalifikacijo? NE. Novi ZMZPP kvalifikacije NE UREJA, ker ni prevzel dolob iz prejnjega zakona. Kvalifikacija je e vedno obveznost sodia, tudi v sporih z mednarodnim elementom. Pravna podlaga za to ni ve ZMZPP, ampak 180(3).len ZPP. Pravilo je procesno in procesna pravila so vedno lex fori, zato se ZPP uporabi kot sploni predpis.
180(3). len ZPP Sodnik vzame tobo v postopek tudi tedaj, e toea stranka ni navedla pravne podlage tobenega zahtevka, e pa jo je navedla, sodnik ni vezan nanjo.
Kvalifikacija in zavraanje = v razlinih pravnih redih se lahko iste navezne okoliine razlino kvalificirajo (Primer: domicil). Indicirano pravo (pravo, ki naj se uporabi) teje, da ima oseba domicil na drugem pravnem obmoju. Pravo, ki naj se uporabi lahko napoti/zavrne pravni red ali napoti na treji pravni red. To pomeni, da se lahko tudi pri kvalifikaciji naveznih okoliin sreamo z zavraanjem.
Trditev: V slovenskem kolizijskem pravu je sprejeta kvalifikacija v dveh stopnjah (lex fori in lex causae). NE DRI.
10. Vzajemnost (recipronost)

= medsebojna odvisnost ravnanja.
68. len Usteve RS (lastninska pravica tujcev) Tujci lahko pridobijo lastninsko pravico na nepremininah pod pogoji, ki jih doloa zakon ali mednarodna pogodba, ki jo ratificira dravni zbor.
Vrste vzajemnosti: Po vsebini: FORMALNA = kadar imajo tujci enake pravice in dolnosti kot domaini MATERIALNA = kadar se tujcu priznajo samo tiste pravice, ki se domaim priznajo v njegovi dravi
Po nainu doloitve:
AVTONOMNA
DIPLOMATSKA = kadar je doloena z mednarodno pogodbo.
= ko jo drava sama doloi s svojim predpisom.
Ugotavljanje vzajemnosti? Po uradni dolnosti. V naem pravu velja naelo oficialnosti, to pa pomeni da sodie ugotavlja obstoj vzajemnosti po uradni dolnosti in tujcu vzajemnosti ni potrebno dokazovati.
12. len ZMZPP (1) Sodie ali drug pristojen organ po uradni dolnosti ugotovi vsebino tujega prava, ki ga je treba uporabiti. (2) Organ iz prvega odstavka tega lena lahko zahteva obvestilo o tujem pravu od ministrstva, pristojnega za pravosodje, oziroma se o njegovi vsebini prepria na drug ustrezen nain. (3) Stranke lahko v postopku predloijo o vsebini tujega prava javno ali drugo listino pristojnega tujega organa ali ustanove. (4) e za posamezno razmerje nikakor ni mogoe ugotoviti vsebine tujega prava, se uporabi pravo Republike Slo venije.
Kako je vzajemnost urejena med D EU? V EU med dravami NI ve pogoja vzajemnosti e je, se NE upoeva!
11. Prilagoditev (retorzija)

= domae pravo je mogoe prilagoditi tuji pravni normi, ki je za tujca neugodna.
51. len ZMZPP e je v tuji dravi v sporih zoper dravljane Republike Slovenije po kriterijih o pristojnosti ki jih ne vsebujejo dolobe o pristojnosti sodia Republike Slovenije, pristojno tuje sodie, so ti kriteriji podlaga za pristojnost sodia Republike Slovenije v tistih sporih, v katerih je toenec dravljan te tuje drave.
II. MEDNARODNA PRISTOJNOST po ZMZPP

3. del ZMZPP Katero sodie bo pristojno? Ko sodnik dobi primer, mora najprej ugotoviti: 1) 2) 3) Ali je sploh pristojen? (ZMZPP, ZPP, evropski akti) Katero pravo se bo uporabilo? Priznanje in izvritev tujih sodnih odlob
1. Mednarodna pristojnost
Mednarodna pristojnost = pristojnost sodi v dravi, da sodijo v primerih z mednarodnim elementom. Gre za razmerje pristojnosti sodi ene drave do pristojnosti sodi druge drave. Pove nam, sodie katere drave je pristojno odloati v sporu. NE ureja se s kolizijskimi normami, ampak se uporabljajo kriteriji, ki doloajo kdaj so/niso pristojna slovenska sodia. e so pravila enaka (se lahko zgodi), gre za TEORIJO PARALELIZMA. Kakna so pravila o medn. pristojnosti v ZMZPP? Strogo ENOSTRANSKA! V BU I. so VESTRANSKA (napotujejo na drave lanice EU) . Kako ugotoviti, katero nacionlano sodie ima konkretno pristojnost po pravilin MP? Po ZPP pove, katero sodie je pristojno. Katera pristojnost je najbolj podobna mednarodni pristojnosti (ZMZPP)? KRAJEVNA PRISTOJNOST (ZPP), s tem, da MP doloa pristojnost sodi na dravni ravni (med dravami), KP pa znotraj drave. Na MP sodie pazi po uradni dolnosti e sodie ugotovi, da je nepristojno, tobo zavre. Slovenski sodnik lahko tobo zavre ele, e toenec NE PRIVOLI (tiha privolitev), da se postopek vodi pred nepristojnim sodiem. Pomen MP: 1) 2) vpliv na rezultat spora (forum shopping) = dolnik izbira, kjer je zanj ugodneje potenciranje neugodnosti, da se spor vodi na ozemlju doloene drave (stroki)
Zakaj je medn. pristojnost pomembna? za uporabo prava za vpraanje priznanja tuje (sodne) odlobe za uporabo nael in favorem = kolizijsko pravo vasih pomaga ibkeji stranki Norme o medn. pristojnosti NE morejo doloiti pristojnosti kaknega tujega sodia. Pristojnost tujega sodia lahko doloi le pravo te tuje drave. Norme o medn. pristojnosti so pri nas izpeljane iz norm o krajevni pristojnosti (domicil toenca). Kam uvrstiti pravila o medn. pristojnosti v MZP ali CPP? Kolizijske norme (uporaba prava) so v 1. In 2. delu ZMZPP-ja. Mednarodna pristojnost pa je nekaj drugega, erav je vse v istem zakonu. Ali MZP obsega tudi procesna pravila? DA. Pravila o atrakciji pristojnosti, perpetuaciji, litispendenci, ... Vpliv na rezultat spora spor o pristojnosti: NEGATIVEN (Denial of justice) POZITIVEN = vsako sodie meni, da NI pristojno. Spor temelji na doktrini Forum non conveniens (neprimernega sodia)
= kadar ve sodi meni, da SO pristojna Forum regit processum = slovenska sodia uporabljajo slovenska postopkovna pravila, razen v primerih, e lahko povzamejo pravila drugega prava.
2. Doloanje mednarodne pristojnosti

ELASTINI NAIN
(forum non conveniens)
TOGI NAIN
(kontinentalni sistemi, RS)
= tudi, e so sodia pristojna, menijo, da so druga sodia BOLJ pristojna
= pristojnost se ugotavlja, kot je doloena v PREDPISU (veja pravna varnost)
Ali lahko drava vpliva na doloene mednarodne pristojnosti v drugih dravah? NEPOSREDNO NE, saj gre za v poseg v suverenost. POSREDNO pa LAHKO zavrnitev priznane odlobe, ker sodie RS meni, da pristojnost drugega sodia ni bila utemeljena. Kje najdemo pravila o medn.pristojnosti? ZMZPP, ZPP, specialni nacionalni zakoni, medn.pogodbe. Razmerje glede pravil o mednarodni pristojnosti v: ZMZPP = generalni predpis do ZPP pa je specialni predpis!
ZPP = subsidiarna uporaba
29. len ZPP Sodie Republike Slovenije je pristojno za sojenje, kadar je njegova pristojnost v sporu z mednarodnim elementom izrecno doloena z zakonom ali z mednarodno pogodbo. e v zakonu ali mednarodni pogodbi ni izrecne dolobe o mednarodni pristojnosti za doloeno vrsto spora, je sodie Republike Slovenije pristojno za sojenje v tovrstnem sporu tudi tedaj, kadar njegova pristojnost izvira iz dolob o krajevni pristojnosti.
= ta doloba povzroi, da so pravila specialna (vendar samo do razmerja do ZPP!) Kdaj se lahko uporabijo pravila ZPP? Pravila ZPP se lahko uporabljajo glede mednarodne pristojnosti le, e ZMZPP NIMA pravila o mednarodni pristojnosti glede doloene vrste spora.
3. Kriteriji doloanja mednarodne pristonosti

1. P r a v i n o s t, p r e d v i d l j i v o s t = pri doloanju pristojnosti se kriteriji postavijo tako, da doloene drave doloijo zelo intenzivno vez. Npr. e drava utemelji pristojnost na kriteriju, ki nima dovolj mone vezi oz doloi kriterije, ko so ezmer ni, druga drava lahko zavrne priznanje. P r i m e r n a in n e p r i m e r n a (EZMERNA) p r i s t o j n o s t = tista, ki je lahko razlog za zavrnitev priznanja in izvritve sodne odlobe v drugi dravi, ker NI bila dovolj mona vez z dravo izvora sodne odlobe. Sodie ne sme utemeljiti svoje pristojnosti na nekih prekomernih kriterijih!
Primer: dopust v Moskvi in rezervacija hotela nismo zadovoljni, zato ne elimo v celoti plaati rauna. Po vrnitvi v RS, hotel vloi tobo v Moskvi (ruski zakon: e ima toenec premoenje v Rusiji, se ga lahko toi pred ruskim sodiem). V hotelu smo pozabili denik (PREMOENJE). Sodie prisodi v prid upnika upnik gre z odlobo v RS. 98. len ZMZPP (1) Sodie na ugovor osebe, zoper katero je bila izdana, zavrne priznanje tuje sodne odlobe, e je pristojnost tujega sodia temeljila izkljuno na eni od naslednjih okoliin: 1) dravljanstvu tonika; 2) premoenju toenca v dravi izdaje odlobe; 3) osebni vroitvi tobe oziroma drugega akta, s katerim se je zael postopek, toencu. (2) Sodie na ugovor osebe, zoper katero je bila izdana, zavrne priznanje tuje sodne odlobe tudi v primeru, e sodie, ki je odlobo izdalo, ni upotevalo sporazuma o pristojnosti sodi Republike Slovenije.
2.
= gre za neprimerno pristojnost, zato RS ne bo priznala tuje sodne odlobe. Pomembno: Toenec MORA UGOVARJAT!
Prekomerne pristojnosti so torej: DRAVLJANSTVO TONIKA, PREMOENJE TOENCA v dravi izdaje odlobe in akta), s katerim se je zael postopek. Obstaja pa I z j e m a :
OSEBNA VROITEV
tobe (drugega
85(2). len ZMZPP (2) e je na obmoju Republike Slovenije kakno toenevo premoenje, je sodie Republike Slovenije pristojno tudi tedaj, kadar ima tonik stalno prebivalie oziroma sede v Republiki Sloveniji, e tonik izkae za verjetno, da bo iz tega premoenja mogoe izvriti sodbo.
3.
= pristojnost na premoenju. Pristojnost je dopolnjena, zato je moneja! I n t e r e s i, m e d n a r o d n o s o d e l o v a n j e = gledati je treba na to, kako bodo druge drave reagirale na nao pristojnost. S u b j e k t i v n i (nanajo se na osebo) in o b j e k t i v n i (nanaajo se na predmet) k r i t e r i j i.
4.
4. Sistemi mednarodne pristojnosti v svetu (3):

1. po PREBIVALIU TOENCA (RS, Avstrija, vica) velja splona pristojnost (naelo actor sequitur forum rei)
48. len ZMZPP (1) Sodie Republike Slovenije je pristojno, e ima toenec stalno prebivalie oziroma sede v Republiki Sloveniji. (2) e toenec nima stalnega prebivalia v Republiki Sloveniji niti v kakni drugi dravi, je sodie Republike Slovenije pristojno, e ima toenec zaasno prebivalie v Republiki Sloveniji. (3) Kadar se o pravnem razmerju odloa v nepravdnem postopku, je sodie Republike Slovenije pristojno, e ima oseba, zoper katero je vloen zahtevek, stalno prebivalie oziroma sede v Republiki Sloveniji; kadar pa v postopku sodeluje ena sama oseba je pristojno, e ima ta stalno prebivalie oziroma sede v Republiki Sloveniji, razen e s tem zakonom ni doloeno drugae.
2. 3.
po DRAVLJANSTVU STRANK (FR) po TEMELJU OSEBNE VROITVE VABILA na sodie v dravi (UK, USA) = pristojnost sodia je podana, e so nam na obmoju te drave vroili vabilo na sodie. Pomanjkljivost: sodilo bo sodie v dravi, v kateri se oseba trenutno nahaja omilitev z doktrino Forum non conveniens.
Primer: Neka karibska drava je nameravala v Ljubljani ustanoviti konzulat. Zato je pooblastila nekega posrednika A v Ljubljani, da poie primerno stavbo. Posrednik A je nael primerno stavbo, v katero se je konzulat tudi vselil, pri emer pa drava ni plaala posredniku provizij e za-to. Zaradi tega je posrednik terjal plailo in toil dravo pred slovenskim sodiem. Temu je konzulat ugovarjal, e da gre za suvereno dravo, ki uiva imuniteto slovenskega sodia. Ali ima prav? e ime drava imuniteto, potem sodie NE more odloati! 2 teoriji: absolutna teorija: drava VEDNO uiva! relativna teorija: samo takrat, e je ravnala OBLASTNO! (gre za poloaj prirejenosti, mora plaati)
Vaje: 1. Pravila o mednarodni pristojnosti niso pomembna za reitev spora! SO. 2. Pravila o mednarodni pristojnosti nam povedo, da je pristojno okrono sodie v Mariboru! Se strinjate? NE. Za to se uporabi ZPP. 3. V nekem sporu bi moralo odloati Okrono sodie v Mariboru. Namesto tega je odloalo Okrono sodie v Ljubljani. Kritev pravil o MP? 176. len tuje sodie prosi v SLO, da se presoja po njihovih... drugae SLO sodie vedno uporabi svoje procesne norme !? V sporih z MED. EL. slovenska sodia vedno uporabljajo domae procesne dolobe in spor reujejo v skladu z domai m pravom.
5. Vrste pristojnosti
1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. (NE) POSREDNA IZKLJUNA IZKLJUENA SPLONA SUBSIDIRANA IZBIRNA NA PODLAGI VZAJEMNOSTI NUJNA PROROGIRANA NA PODLAGI TIHE PRIVOLITVE *MANDATORNA
1.
Neposredna
pristojnost nanaa se na trenutek doloanja mednarodne pristojnosti (ali je slovensko sodie
pristojno ali ne). III. poglavje ZMZPP
58. len ZMZPP (1) V sporih o premoenjskopravnih zahtevkih je sodie Republike Slovenije pristojno tudi tedaj, kadar je na ozemlju Republike Slovenije predmet, na katerega se nanaa toba. (2) e je na obmoju Republike Slovenije kakno toenevo premoenje, je sodie Republike Slovenije pristojno tudi tedaj, kadar ima tonik stalno prebivalie oziroma sede v Republiki Sloveniji, e tonik izkae za verjetno, da bo iz tega premoenja mogoe izvriti sodbo.
= I z j e m a : pristojnost sodia po premoenju toenca (forum patrimonii). Takno pristojnost imamo v 58(2).lenu ZMZPP, eprav jo smatramo za NEPRIMERNO.
P o s r e d n a pristojnost v potev pride v kasnejem trenutku, ko se odloa o priznanju in izvritvi tuje sodne odlobe
(ali mi sprejmemo pristojnost tujega sodia , ki je odlobo izdalo). IV. poglavje ZMZPP.
98. len ZMZPP (1) Sodie na ugovor osebe, zoper katero je bila izdana, zavrne priznanje tuje sodne odlobe, e je pristojnost tujega sodia temeljila izkljuno na eni od naslednjih okoliin: 1) dravljanstvu tonika; 2) premoenju toenca v dravi izdaje odlobe; 3) osebni vroitvi tobe oziroma drugega akta, s katerim se je zael postopek, toencu. (2) Sodie na ugovor osebe, zoper katero je bila izdana, zavrne priznanje tuje sodne odlobe tudi v primeru, e sodie, ki je odlobo izdalo, ni upotevalo sporazuma o pristojnosti sodi Republike Slovenije.
= tuje sodie je neprimerno z vidika naih kriterijev. Ni podana dovolj mona vez z dravo izvora. Takne odlobe NE priznamo.
2.
I z k l j u n a pristojnost slovensko sodie je izkljuno pristoijno za odloanje v neki zadevi. Je najmoneja pristojnost
(derogira ostale). Pomeni pravico toiti kjerkoli, vendar obstaja nevarnost, da odloba ne bo priznana v RS.
50(1). len ZMZPP (1) Sodie Republike Slovenije je izkljuno pristojno, kadar je to v tem ali v drugem zakonu izrecno doloeno.
Slovensko sodie NE DOVOLI, da bi o tem odloalo katerokoli drugo tuje sodie e to dovoli, potem je to razlog za nepriznanje take odlobe! Pravila o izkljuni pristojnosti se razlagajo RESTRIKTIVNO (ozko). UINEK: - stranke NE morejo prorogirati (se dogovoriti) drugega sodia izkljuna pristojnost ima prednost pred prorogacijo. - odloba, ki bi jo v taki zadevi izdalo tuje sodie, se pri nas NE prizna - ugovor mednarodne litispendence se NE upoteva! Primeri: - ustanovitev, prenehanje in statusne spremembe drube v RS (60.len ZMZPP)
3.
vpis v javne registre, ki se vodijo v RS (61.len ZMZPP) PIL = samo glede veljavnosti znamke, NE pa tudi za spore o kritvi patenta, ki je bil registriran v RS (62.len ZMZPP) stvarne pravice na nepremininah = ozemlje RS (64.len ZMZPP) zakonski spori (68.len ZMZPP)
I z k l j u e n a pristojnost ko je razmerje, o katerem tee spor tako malo ali sploh NI povezano s slovenskim pravom.
Ni nobenega razloga, da bi se spor reeval pred sodiem RS. EU je NE pozna, ZMZPP pa. Je pragmatina strankam pove, da so vloile tobo pred nepristojnim sodiem (stranki da pravoasnost).
50(2). len ZMZPP (2) Pristojnost sodi Republike Slovenije je izkljuena, e obstoji med zadevo in neko tujo dravo takna zveza, ki bi bila v primeru, e bi obstajala med zadevo in Republiko Slovenijo, podlaga za izkljuno pristojnost sodi Republike Slovenije, razen e zakon doloa drugae.
4.
S p l o n a pristojnost sodie RS je pristojno, e ima TOENEC stalno prebivalie oz sede v RS. Stalno prebivalie se
presoja po nacionalnem pravi lex fori.
48(1). len ZMZPP (1) Sodie Republike Slovenije je pristojno, e ima toenec stalno prebivalie oziroma sede v Republiki Sloveniji.
5.
S u b s i d i a r n a pristojnost (actor sequitur forum rei) e toenec nima stalnega prebivalia v RS, niti v kateri drugi
dravi, je sodie RS pristojno, e ima toenec zaasno prebivalie v RS. Namen je, da iri splono pristojnost z uvedbo dodatnih kriterijev.
48(2). len ZMZPP (2) e toenec nima stalnega prebivalia v Republiki Sloveniji niti v kakni drugi dravi, je sodie Republike Slovenije pristojno, e ima toenec zaasno prebivalie v Republiki Sloveniji.
6.
I z b i r n a (alternativna)
pristojnost elektivna pristojnost, ki povzroa konkurenco v medn. pristojnosti. Gre za monost izbire med ve medn. pristojnimi sodii. TONIK lahko izbira sodie in pekulira, kje bo najugodneji rezultat zakonodajalec dopua monost, da se odloi za tuje sodie ali sodie RS. Problem Forum shopping (torpedne tobe) = tisti, ki kri, vloi tobo pred poasnim sodiem, zato tonik ne more vloiti svoje tobe pred hitrim sodiem, zaradi litispendence. Gre za odmik od splone pristojnosti. Dokler ne bo poenotenih materialnih in procesnih pravil, Evropska Skupnost nima pravice POENOTITI pravnega pravila.
56. len ZMZPP Za spore iz pogodbenih razmerij je sodie Republike Slovenije pristojno tudi tedaj, kadar je predmet spora obveznost, ki jo je treba oziroma bi jo bilo treba izpolniti v Republiki Sloveniji.
7.
Pristojnost na podlagi v z a j e m n o s t i e tuj zakon doloi kriterije, ki jih na zakon NE pozna, so lako ti kriteriji
kljub temu podlaga, da je lahko tujec iz te drave stranka pred naim sodiem. Gre za sistem zrcala - preslikamo kriterije o mednarodni pristojnosti, ki so v tujem zakonu.
51. len ZMZPP e je v tuji dravi v sporih zoper dravljane Republike Slovenije po kriterijih o pristojnosti ki jih ne vsebujejo dolobe o pristojnosti sodia Republike Slovenije, pristojno tuje sodie, so ti kriteriji podlaga za pristojnost sodia Republike Slovenije v tistih sporih, v katerih je toenec dravljan te tuje drave.
Npr. drava A ima predpis Sodia A so medn. pristojna, e je tonik dravljan drave A. v njihovem ZMZPP -ju. RS nima teh kriterijev. Nastane spor. Pred sodiem RS se pojavi dravljan drave A. Tonik toi dravljana drave A v RS. Nae sodie utemelji pristojnost na podlagi kriterija, ki ga sicer mi ne poznamo, vendar gre za kriterij drave, katere dravljan je oseb a (toenec).
8.
Nujna
pristojnost e tuja drava NE pozna razveze ZZ, se pristojnost prenese v RS pod pogojem, da je TONIK dravljan RS. Npr. Malta ne pozna instituta razveze ZZ. Gre za uveljavitev naela in favorem divortii.
70. len ZMZPP Sodie Republike Slovenije je pristojno v sporih za razvezo zakonske zveze tudi tedaj, e je tonik slovenski dravljan, pravo drave, katere sodie bi bilo pristojno, pa ne pozna razveze zakonske zveze.
9.
Prorogirana
pristojnost (prorogatio fori) monost strank, da se dogovorijo, katero sodie bo odloalo o njihovem sporu. Uporablja se najpogosteje v pogodbenih sporih. Odvisno je tudi od zakonskih omejitev. Dogovor strank mora biti veljaven tako po pravilih prorogiranega, kot po pravilih derogiranega sodia. Prorogaci jska klavzula mora biti v pisni obliki. Po em se razlikuje od ostalih pristojnosti? NE temelji na zakonu, temve na VOLJI STRANK.
UINEK: - NI ekskluzivnen to jo loi od ostalih kriterijev - JE elektiven elja strank in pridobitev primerne pravne varnosti Ali neveljavnost pogodbe (ninost) med strankama vpliva na prorogacijsko klavzulo? NE. Prorogacijska klavzula je procesnopravne narave in ostane v veljavi stranki sta dali pristojnost.
52. len ZMZPP (1) Stranki se smeta sporazumeti o pristojnosti tujega sodia le, e je vsaj ena od njiju tuj dravljan ali pravna oseba s sedeem v tujini in ne gre za spor, za katerega je po dolobah tega ali drugega zakona izkljuno pristojno sodie Republike Slovenije. (2) Ne glede na dolobo prvega odstavka tega lena se stranki ne moreta dogovoriti za pristojnost tujega sodia v sporih iz razmerij s potroniki in v sporih iz zavarovalnih razmerij, e ima potronik oziroma zavarovanec, ki je fizina oseba, stalno prebivalie v Republiki Sloveniji. (3) Stranki se smeta sporazumeti o pristojnosti sodia Republike Slovenije, e je vsaj ena dravljan Republike Slovenije ali pravna oseba s sedeem v Republiki Sloveniji. (4) Prvi in tretji odstavek tega lena se ne uporabljata, kadar gre za pristojnost v zadevah iz 68. do 77. lena tega zakona.
= zakonski, paternitetni in maturitetni spori (vkljuujo preivnine, varstvo in vzgojo otrok).
POTRONIKI IN ZAVAROVANCI imajo posebno varstvo pri prorogaciji (naelo ibkeje stranke). Prorogacija NI mogoa, e je
potronik/zavarovanec s prebivaliem v RS. Pogoji za to prorogacijo: DOGOVOR TUJEGA SODIA 1) vsaj 1 stranka mora biti dravljan/pr. oseba s sedeem v tujini 2) NE gre za izkljuno pristojnost sodia RS 3) NE gre za potrone spore 4) NE gre za zakonske spore
DOGOVOR DOMAEGA SODIA vsaj 1 stranka mora biti dravljan/pr.oseba s sedeem v tujini 2) NE gre za zakonske spore 1)
10. Pristojnost na podlagi t i h e p r i v o l i t v e (submissio) tonik vloi tobo pred sodiem, ki NI mednarodno pristojno, toenec pa NE UGOVARJA. Temelji na prvotni privolitvi toenca vloi odgovor na tobo oz. se spusti v obravnavanje glavne stvari, NE ugovarja pa PRISTOJNOSTI! Mona je v primerih, kjer je sicer dopusten dogovor o pristojnosti sodia RS (prorogacija). Stranki mole pristaneta, sa sodi doloeno sodie.
53. len ZMZPP (1) Pristojnost sodi Republike Slovenije lahko v primerih, v katerih je dopusten dogovor o pristojnosti sodia Republike Slovenije po tretjem in etrtem odstavku 52. lena tega zakona, temelji tudi na privolitvi toenca. (2) teje se, da je toenec privolil v pristojnost sodi Republike Slovenije, e je vloil odgovor na tobo ali ugovor proti plailnemu nalogu, oziroma se j e na pripravljalnem naroku, e tega naroka ni bilo pa na prvem naroku za glavno obravnavo, spustil v obravnavanje glavne stvari, n e da bi ugovarjal pristojnosti.
Ali je mona sprememba izrecne prorogacije? Toba se zavre ele, ko se preizkusi tiha privolitev!
18. len ZPP (1) Sodie mora med postopkom ves as po uradni dolnosti paziti, ali spada odloitev o sporu v sodno pristojnost. (2) e sodie med postopkom ugotovi, da za odloitev o sporu ni pristojno sodie, temve kaken drug organ, se izree za nepristojno, razveljavi opravljena pravdna dejanja in zavre tobo. (3) e sodie med postopkom ugotovi, da za odloitev o sporu ni pristojno sodie Republike Slovenije, se po uradni dolnosti izree za nepristojno, razveljavi opravljena pravdna dejanja in zavre tobo, razen v primerih, ko je pristojnost sodia Republike Slovenije odvisna od privolitve toene stranke, ona pa je v to privolila.
11. M a n d a t o r n a pristojnost * - pristojnost v korist ibkeje stranke (potroniki, delavci, otroci). ZMZPP jih NE pozna najdemo jih v BU I.
Primer Oseba A (hrvaki dravljan; stalno prebivalie v Zagrebu) je v pretepu pred diskoteko v Zagrebu hudo telesno pokodovala osebo B, slovenskega dravljana s stalnim prebivaliem v Sloveniji. B se je najprej zdravil v bolninici v Zagrebu, nato pa e v Avstriji. Ko se je vrnil iz bolninice v Avstriji, je doma e vedno trpel hude boleine kot posledice hude telesne pokodbe. Kasneje je vloil tobo pred slovenskim sodiem in od osebe A zahteval povrailo premoenjske in nepremoenjske kode. Je nae sodie pristojno? Primer Imamo spor med hrvakim tonikom (druba s sedeem v Zagrebu) in slovenskim toencem (oseba s stalnim prebivaliem v Maribor u) glede kritve avtorske pravice. V skladu z dolobo 48. lena ZMZPP je hrvaka druba marca 2002 vloila tobo zoper slovenskega toenca pred sodiem v Mariboru. Lahko sodie odloi, da nima krajevne pristojnosti, ker je po predpisih o krajevni pristojnosti za spore iz pravic intelektualne lastnine izkljuno pristojno sodie v Ljubljani?
Primer Oseba A s stalnim prebivaliem v Sloveniji je prodala osebi B s stalnim prebivaliem na Hrvakem hio in del zemlje, ki se je nahajalo v Sloveniji. Isti dan je kupec plaal 10% dogovorjene cene, po dogovoru pa je bilo treba preostali del kupnine plaati najkasneje v tirih mesecih po sklenitvi pogodbe. Ker se to ni zgodilo, je prodajalec od kupca v skladu s pogodbo zahteval odkodnino. Zanima ga, ali je v tem primeru slovensko sodie izkljuno pristojno.
Primer Oseba A, hrvaki dravljan s stalnim prebivaliem v tej dravi, in oseba B, slovenski dravljan s stalnim prebivaliem v Sl oveniji, skleneta pogodbo o prodaji aparatov za tople napitke, v kateri je klavzula, da je za vse spore iz njunega razmerja pristojno sodie v Zagrebu. V zadnji poiljki, ki jih polje oseba A osebi B je nekaj aparatov pokodovanih, zaradi esar oseba B noe plaati celotne kupnine. Oseba A meni, da ni kriva za pokodovanje aparatov in v skladu z doloili pogodbe pred sodiem v Zagrebu vloi tobo. 1. 2. Za kakno pristojnost gre v danem primeru, kaj je zanjo znailno in ali je tak dogovor strank dopusten po pravilih ZMZPP? Ali bi bil odgovor enak, e bi lo med njima za najemno pogodbo nepreminega premoenja v Sloveniji, pri emer bi B povzroil kodo na nepreminini? Ali bi se lahko dva nemka dravljana s pogodbo dogovorila, da je za kakrnekoli spore med njima o nakupu veje koliine zranih rpalk pristojno slovensko sodie? Kaj bi se zgodilo, e oseba A v zgoraj opisanem primeru ne bi vloila tobe pred sodiem v Zagrebu, ampak pred slovenskim sodiem?
3.
4.
Primer (Iz Sklepa VS RS I R 73/2002 z dne 5.12.2002) Tonica (dravljanka RS) eli vloiti tobo zaradi izpodbijanja oetovstva pred Okronim sodiem v Novi Gorici. Prvi toenec je prva tako slovenski dravljan, drugi pa je italijanski dravljan. Vse stranke imajo stalno prebivalie v Italiji. Tonica v tobi predlaga, naj Vrhovno sodie odloi, katero stvarno pristojno sodie v Sloveniji naj bo krajevno pristojno za odloanje v tej zadevi. Ali ima prav?
Trditev: Mednarodna pristojnost je loeno podroje od podroja uporabe prava. Dolobe o mednarodni pristojnosti tudi ne vsebujejo naveznih okoliin. Torej ni nobene potrebe po povezovanju obeh podroij DELNO PRAVILNA. Mednarodna pristojnost je loeno podroje od podroja uporabe prava. Ti dve podroji sta reno povezani, kajti katero pravilo se bo uporabilo, je odvisno od kolizijskih pravil. Nimamo poenotenih pravil za uporabo prava in za medn. pristojnost NI enotnih kolizijskih pravil. Trditev: e sodie ne ugotavlja, ali je lahko za reevanje mednarodnega spora pristojno po dolobah ZPP, je bistveno krilo dolobe pravdnega postopka, na katere mora paziti sodie po uradni dolnosti... PRAVILNA. e pride do subsidiarne uporabe ZPP-ja oz. e gre za primere, ko imamo nimamo pravila v ZMZPP ali v mednarodni pogodbi, mora sodie preveriti e po ZPP (29.len ZPP). Drugae NE! e sodie ne preveri tega po UD, je podana bistvena kritev! Trditev: e tonik vloi tobo pred sodiem RS, prorogirano pa je HR sodie in toenec pravoasno ugovraja pristojnosti...potem slovensko sodie ni zavezano ugotavljati, ali je HR sodie pravilno prorogirano! NI PRAVILNA. Mora ugotavljati, ker lahko, da prorogacija ni pravilna. e prorogacija ni veljavna, odpade volja strank, e vedno pa mora gledati zakonske kriterije ali je po zakonu pristojno! Trditev: Ko sodie odloa o pristojnosti, ki temelji na kriteriju kraja, kjer je koda nastala, mu ni potrebno kvalificirati tega kra ja. NI PRAVILNA. Kvalifikacija subsumpcija dejanskega stanja pod pravno normo. Kje je nastala kodljiva posledica kvalificiramo. kodo trpi v RS, vendar je koda nastala drugje. Trditev: Pristojnost na temelju premoenja velja za prekomerno. Upnik bo imel korist od take pristojnosti le, e se bo iz dolnikovega premoenja tudi dejansko lahko poplaal, ker sodba v drugih dravah verjetno ne bo priznana. Zato, e utemeljuje slovenski tonik svoj zahtevek le na dejstvu, da je tuja toena stranka soustanoviteljica d.d. z ustanovitvenim deleem, iz katerega pa se tonik ne bo mogel poplaati, to ne zadoa za pristojnost po premoenju. JE PRAVILNA. Tonik NE more utemeljiti pristojnosti na podlagi premoenja, ker mora tudi dokazati, da bo iz tega premoenja mogoe izvrit i sodno odlobo (se bo poplaal). Trditev: Od ugotovitve vsebine tujega prava je odvisno katera dejstva (dokaze) mora sodie ugo toviti. Procesno pravo lex fori nima pri tem nobene vloge. NI PRAVILNA. Sodie bo zmeraj uporabilo svoja procesna pravila (lex fori), samo izjemoma bo uporabilo tuja procesna pravila in sicer, e to NI v nasprotjuz naim pravnim redom. Lex fori ima torej pomembno vlogo.
Primer: Tuja pravna oseba steajni upnik v postopku pred slovenskim sodiem, ima teavo dokazati, da je pri globalni cesiji dobil izloitveno in ne loitveno pravico. Ali lahko vloi tobo pred tujim sodiem, kajti cedirana terjatev bi morala biti po pogodbi izpolnjena v kraju njegovega sedea?
Primer: Oseba A (hrvaki dravljan; stalno prebivalie v Zagrebu) je v pretepu pred diskoteko v Zagrebu hudo telesno pokodovala ose bo B, slovenskega dravljana s stalnim prebivaliem v Sloveniji. B se je najprej zdravil v bolninici v Zagrebu, nato pa e v Avstriji. Ko se je vrnil iz bolninice v Avstriji, je doma e vedno trpel hude boleine kot posledice hude telesne pokodbe. Kasneje je vloil tobo pred slovenskim sodiem in od osebe A zahteval povrailo premoenjske in nepremoenjske kode. Je nae sodie pristojno?
6. POSEBNOSTI pri presoji pristojnosti

1) 2) 3) 4) 5) ATRAKCIJA PRISTOJNOSTI LITISPENDENCA USTALITEV PRISTOJNOSTI TONIKA VARINA PRAVICA SIROMANEGA
1.
Atrakcija
p r i s t o j n o s t i (forum affectionis, forum connexitatis materialis) = doloene pravde se med seboj privlaijo to pomeni, da pride do iritve mednarodne pristojnosti slovenskega sodia.
Gre za pravilo KONEKSITETE neka zadeva e poteka pred slovenskim sodiem, zaradi koneksnosti pa lahko sodie RS odloa tudi o drugi zadevi, kljub temu, da za to zadevo sicer NI pristojno. I z j e m a : e gre za IZKLJUNO pristojnost, potem atrakcija NI mona! Primeri atrakcije so: a) materialni sosporniki b) glavni tonik + porok c) nasprotna toba + d) nepreminine (79. - 81.len ZMZPP) e) steaj (63(2). len ZMZPP) f) varstvo, vzgoja otrok in spori iz ZZ (76.len ZMZPP)
49. len ZMZPP (1) e je z isto tobo toenih ve toencev, ki so v pravni skupnosti ali katerih obveznosti se opirajo na isto pravno in dejansko podlago, je sodie Republike Slovenije pristojno tudi, kadar ima eden izmed toencev stalno prebivalie oziroma sede v Republiki Sloveniji. (2) e sta z isto tobo toena glavni dolnik in porok, je sodie Republike Slovenije pristojno tudi tedaj, kadar je pristojno za tobo proti glavnemu dolniku. (3) Sodie Republike Slovenije je pristojno tudi za nasprotno tobo, e je zahtevek nasprotne tobe v zvezi s tobenim zahtevkom.
e posamezno vpraanje NI urejeno v ZMZPP-ju ali medn. pogodbi, se lahko subsidirarno uporabi ZPP. To velja tudi za atrakcijo, vendar NE avtomatino! ZPP uporabimo le takrat, kadar bodo razlogi, ki govorijo za atrakcijo zelo utemeljeni tesna vez. Iz ZPP si lahko sposodimo odlobe, ki govorijo o: glavni intervenciji objektivni kumulaciji zahtevkov (zahtevek izhaja iz dejanske in pravne podlage) P a z i: ko bo lo za IZKLJUNO pristojnosti enega zahtevka, NE gre moneja od atrakcije! Pristojnost po atrakciji: ELEKTIVNA (izbirna) ne sme biti podana listispendenca koneksnost pravde ne sme priti do epavosti sodne odlobe za atrakcijo, kljub tesni vezi. Izkljuna pristojnost je
EKSKLUZIVNA temelji na zakonu ni pogojena z voljo strank najdemo na razlinih mestih, tudi med izkljunimi pristonostmi
Ali je pristojnost po koneksiteti pri nas izbirna (elektivna)? DA, vendar NE pri steajnih postopkih tukaj je obvezna! Splona pristojnost po koneksiteti JE izbirna stranka ima monost, da se sama odloi. Obstajajo pa primeri, ko je pristojnost po koneksiteti OBVEZNA. Npr. spor med izvrilnim in steajnim postopkom.
63(2). len ZMZPP (1) Sodie Republike Slovenije je izkljuno pristojno za dovolitev in opravo izvrbe, e se ta opravlja na obmoju Republike Slovenije. (2) Doloba prvega odstavka tega lena se nanaa tudi na spore med izvrilnim in steajnim postopkom, e se ta postopek vodi pred sodiem RS.
Primeri:
Nae sodie odloa o steaju naega podjetja. Medtem tuj tonik zane spor zoper steajnega tonika v tujini. Od spora bo od visno, ali bo upnikova terjatev priznana. Lahko pritegnemo spor k slovenskemu sodiu? NE. V primeru steajnega postopka gre za atrakcijo le tedaj, kadar je steajni postopek sine qua non za obstoj terjatve (kadar spor lahko nastane samo s steajnim postopkom). e pa gre z a terjatev, ki lahko obstaja tudi brez steajnega postopka, ne gre za atrakcijo. Ta terjatev ni nastala zaradi steajnega postopka. A toi B-ja, ker ima njegov predmet. Vendar C misli, da je ta predmet njegov. Ali se lahko pridrui pravdi, ki e tee? DA. Gre za glavno intervencijo, ki opraviuje atrakcijo pristojnosti. C lahko toi oba. A toi B-ja, ker mu je dolan znesek po pogodbi. Pristojnost utemelji na izpolnitvenem kraju, ki je v RS. Hkrati ima e dva zahtevka t udi iz druge pogodbe in enega iz odkodninskega pravnega razmerja. K tobi doda e ta dva zahtevka. Ali je to sodie e vedno pristojno? NE. Atrakcija ni mona, ker zahtevki ne izhajajo iz iste pravne in dejanske podlage. Ne gre za objetktivno kumulacijo zahtevkov.
2.
Litispendenca
= visenost pravde. Gre za uinke VROENE TOBE. Je pravilo, da NI mogoe voditi pravde o istem zahtevku med istima strankama pred veimi sodii. Razlogi za: ekonominost postopka, da se ne bi razsojalo o e razsojeni stvari Razlogi proti: PRIZNANJE IN IZVRITEV ODLOBE (stranke nimajo iste garancije kot bi jo imele, e bi se uporabilo nacionalno pravo pred nacionalnim sodiem)
88. len ZMZPP Sodie Republike Slovenije na zahtevo stranke prekine postopek, kadar tee pred tujim sodiem postopek v isti zadevi in med istima strankama: 1) e je bila toba v pravdi, ki tee v tujini, prej vroena toencu kot toba v pravdi, ki tee v Republiki Sloveniji; oziroma e se je nepravdni postopek v tujini zael prej kot v Republiki Sloveniji; 2) e je verjetno, da bo tujo odlobo mogoe priznati v Republiki Sloveniji; 3) e obstaja vzajemnost.
Razlika med pravili o listispendenci po ZMZPP in ZPP: ZPP = sodie ZAVRE tobo po uradni dolnosti! ZMZPP = sodie postopek PREKINE (pod dol.pogoji) na zahtevko stranke!
Zakaj so pravila razlina po ZMZPP in ZPP? Zaradi GARANCIJE. Stranka nima enake garancije kot doma ni nujno, da bo njena sodna odloba priznana drugje. Na nacionalnem podroju res iudicata velja za celotno slovensko podroje. Na mednarodni ravni je drugae v tujini prevnomona sodna odloba nima nujno istega uinka v RS, ni nujno, da bo sodna odloba priznana in izvrena v RS. Ali je mono: Zaradi obstoja pravila o litispendenci ni mogoe, da o isti zadevi med istimi strankami odloajo sodia v ve dravah? DA/NE. DA (mednarodna raven). Razlogi: - vsako sodie meni, da je prvo zaelo pravdo - e eno sodie ne ve, da drugje e tee postopek, druga stranka pa ne ugovarja - e nae sodie meni, da ni vzajemnosti, bo nae sodie postopek nadaljevalo NE (nacionalna raven). Na litispendenco sodie pazi po uradni dolnosti in tobo zavre!
Primer: Nae sodie odloa o nekem zahtevku. Istoasno je prav tako pred naim sodiem vloen predlog za priznanje tuje sodne odlobe v isti zadevi. Kaj naj stori nae sodie, ki odloa o priznanju take odlobe? Poaka z izvritvijo,dokler nae sodie ne odloi. 99. len ZMZPP (1) Tuja sodna odloba se ne prizna, e je sodie ali drug organ Republike Slovenije v isti zadevi izdal pravnomono odlobo ali e je bila v Republiki Sloveniji priznana kakna druga tuja sodna odloba, ki je bila izdana v isti zadevi. (2) Sodie poaka s priznanjem tuje sodne odlobe, e pred sodiem Republike Slovenije tee prej zaeta pravda v isti pravni zadevi in med istima strankama, dokler ni ta pravda pravnomono konana.
3.
Ustalitev
p r i s t o j n o s t i (perpetuatio fori) = za oceno pristojnosti sodia RS so odloilna dejstva, ki obstajajo takrat, ko postopek zane tei ko je toba VLOENA! Vee torej na zaetek POSTOPKA, ne na zaetek PRAVDE (kot po BU I.) Razlogi za uvedbo: za ugotovitev, ali je sodie pristojno, odloilne so okoliine v trenutku vloitve tobe. Pristojnostno dejansko stanje mora biti podano v tem trenutku, pozneje nastale spremembe se NE upotevajo.
89. len ZMZPP Za oceno pristojnosti sodia Republike Slovenije so odloilna dejstva, ki obstajajo takrat, ko postopek zane tei.
Kaj e se okoliine tako spremenijo, da postane naa pristojnost IZKLJU ENA? Izrecne dolobe NI, v teoriji pa velja stalie, da je perpetuacija moneja (ima predonost). Postopek naj nemoteno poteka obstaja pa tveganje, da nam sodbe ne bodo priznali v drugih dravah. Razlika med: LITISPENDENCO (vee na zaetek pravde) in PERPETUACIJO (vee na zaetek postopka)!
Primer: Toenec je imel stalno prebivalie v RS. Tonik je zato pred slovenskim sodiem vloil zoper njega tobo. Kmalu po tem je toenec spremenil stalno prebivalie, ki je sedaj v Avstriji. Je nae sodie e vedno pristojno? DA. Zaradi perpetuacije (e se okoliine spremenijo NE
NAVEZNE: zakaj? Ker je to proti uporabi prava!!!)

Kaj pa e se kriteriji tako spremeijo, da je nae sodie izkljueno? (npr, na Hrvakem) DA samo oni to ne priznajo! Bolje, da se
postopek kona (bolje ena odloba ve).
4.
Tonika
v a r i n a (cautio iudicatum solvi) = varina za pravdne stroke v postopku. Uporabi se, kadar je toenec dravljan EU, tonik pa tujec (3.drave). Derogirana je s Haako konvencijo iz leta 1954.
90. len ZMZPP (1) Kadar zane tuj dravljan ali oseba brez dravljanstva, ki nima stalnega prebivalia v Republiki Sloveniji, pravdo pred sodiem Republike Slovenije, mora dati toencu na njegovo zahtevo varino za pravdne stroke. (2) Toenec mora zahtevo iz prvega odstavka tega lena uveljaviti najpozneje na pripravljalnem naroku, e tega naroka ni bilo, pa na prvem naroku za g lavno obravnavo, preden se spusti v obravnavanje glavne stvari, oziroma br ko izve, da so podani pogoji, da lahko zahteva varin o. (3) Varina za pravdne stroke se daje v gotovini, sodie pa lahko dovoli varino tudi v drugi primerni obliki.
Stranka, ki v pravdi zmaga, NE plaa strokov in to velja tudi tedaj, e toenec zmaga tonik mu mora povrniti stroke. Mednarodnda ureditev tonike varine:
1)
NA EU RAVNI JE V LENU
12 PES
len 12 PES Kjer se uporablja ta pogodba in ne da bi to vplivalo na njene posebne dolobe, je prepovedana vsakrna diskriminacija glede na dravljanstvo. Svet lahko v skladu s postopkom iz lena 251 sprejme predpise, s katerimi prepove takno diskriminacijo.
= dravljani D EU ne morejo zahtevati tonike varine. Uveljavljeno je naelo primarnosti prava EU. Na pram vsem ostalim dravljanom, se lahko uporablja, razen e obstaja kaka konvencija evropske dravljane moramo enako tretirati kot nae! Kdaj NE? dravljani EU, izjeme, Haaka konvencija.
Case: Data Delecta (C-43/95):

2) mednarodna raven HAAKA KONVENCIJA O CIVILNEM IN SODNEM POSTOPKU (1954)
17. len Dravljanom ene od drav lanic, ki imajo stalno prebivalie ali bivalie v eni od drav in se pojavijo pred sodii katere druge od drav pogodbenic kot toniki ali intervenienti, se ne sme naloiti plailo varine, bodisi zato, ker so tujci bodisi zato, ker v tej dravi nimajo stalnega prebivalia ali bivalia. 18. len Odlobe o plailu strokov postanejo zoper tonika, ki je oproen varine na podlagi te dolobe, brezplano izvrljive v vsaki drugi dravi pogodbenici. 19. len Odlobe, ki se nanaajo na stroke postopka, se bodo izvrile brez zaslianja strank.Omejitve pri odloanju o zahtevi za izvrbo.
= zavrnitev zahteve za plailo tonike varine temelji na 17.lenu. Za drave, ki so podpisnice Haake konvencije, tonike varine NI (Slovenija je podpisnica). e je TONIK dravljan EU, od njega NE moremo zahtevati tonike varine ! Varina se lahko zahteva le, e je TONIK tuj dravljan ali oseba brez dravljanstva, ki nima stalnega prebivalia v RS. Varina se lahko zahteva tudi za pravno osebo, ne zgolj za fizino. Toenec, ki v pravdi zmaga, ima pravico do povraila strokov. To velja tudi, e zmaga TOENEC, ter tudi, e nas tujec toi pred naim sodiem - tonik je lahko tudi tuja oseba.
Po uradni dolnosti ali na zahtevo stranke? Na ZAHTEVO STRANKE. Viino varine pa doloi sodie ter doloi rok plaila (veinoma v denarju, lahko pa tudi na drug nain, npr. kot vrednostni papir). Sodie odloi o varini s sklepom. e tonik varine za pravdne stroke NE da, se teje, da je tobo UMAKNIL oz. je umaknil pravno sredstvo, e je toenec varino zahteval ele v postopku o pravnem sredstvu. Ali se lahko varina zahteva tudi v primeru, ko se v vlogi TONIKA pojavi tuja PRAVNA oseba? DA. V zakonu pie samo za fizine osebe, vendar gre za ratio tonike varine. Ali lahko varino zahteva TUJ dravljan, ki se pojavi v vlogi TOENCA? DA. V zakonu ni opredelitve. Ni vano ali zahteva tuj ali na dravljan vsak toenec lahko zahteva toniko varino, vana je PROCESNA opredelitev! Kdaj varine NI (taksativno natete): 1. 2. 3. 4. 5. 6. V STATUSNIH sporih in sporih o ZAKONITEM PREIVLJANJU (= razlog je v javnem interesu, da se postopki nemoteno odvijajo) V sporih iz DELOVNEGA RAZMERJA (tonikove terjatve iz tega v Sloveniji) V MENINIH in EKOVNIH SPORIH (razlog, da se zagotovihitreja izpolnitev obveznosti) V postopku za izdajo PLAILNEGA NALOGA V primeru NASPROTNE TOBE (razlog, da se toenec brani) V primeru VZAJEMNOSTI (p a z i: poznamo ve vrst vzajemnoti tukaj se zahteva dejanska vzajemnost, ki temelji na tem, da v drugi dravi dejansko nae dravljane obravnavajo enako kot mi njihove in ni potrebno, da to temelji v zakonu ali medn.pogodbi) V primeru, da tonik v RS uiva PRAVICO PRIBEALIA
7.
91(1). len ZMZPP (1) Toenec nima pravice do varine za pravdne stroke: 1) e v dravi, katere dravljan je tonik, dravljani Republike Slovenije niso dolni dajati varine; 2) e uiva tonik v Republiki Sloveniji pravico pribealia; 3) e se tobeni zahtevek nanaa na tonikove terjatve iz njegovega delovnega razmerja v Republiki Sloveniji; 4) e gre za zakonski spor ali za spor o ugotovitvi ali izpodbijanju oetovstva ali materinstva ali spor o zakonitem preivljanju; 5) e gre za menino ali ekovno tobo, za nasprotno tobo ali tobo za izdajo plailnega naloga. (2) e nastane dvom o tem, ali so dravljani Republike Slovenije po 1. toki prvega odstavka tega lena dolni dati varino v dravi, katere dravljan je tonik, da pojasnilo ministrstvo, pristojno za pravosodje. Primer: Toenec je pred slovenskim sodiem zahteval toniko varino zoper tonika (dravljana EU). Je upravien do tega? NE. e se zoper SLO
dravljana NE, potem zoper druge dravljane EU tudi NE! len 12 PES prepoveduje diskriminacijo!
Primer (Iz Sklepa II Ips 324/99) Sodie prve stopnje je v sporu o razvezi zakonske zveze zavrglo tobo zaradi obstoja litispendence pred hrvakim sodiem, ki je nastopila prej kot pred sodiem v Republiki Sloveniji. Ugotovilo je, da izkljuna pristojnost slovenskega sodia ni podana, ker slovensko dravljanstvo toenke ni bilo izkazano. Sodie druge stopnje je pritobo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo prvostopni sklep. Strinjalo se je z odloitvijo o tem, da slovensko sodie ni izkljuno pristojno, vendar ne zaradi toenkinega dravljanstva, temve zaradi tega. Ker toenka v Sloveniji nima stalnega prebivalia. Ali sta sodii v danem primeru ukrepali pravilno? NE. Ne bi smeli zavrei tobe, samo prekiniti postopek!
5.
Pravica
siromanega
= tuji dravljani imajo pod pogojem vzajemnosti pravico do oprostitve plaila pravdnih strokov. Obstajata 2 izjemi: 1. Tuj dravljan s stalnim prebivaliem v RS 2. Oseba brez dravljanstva, e ima stalno ali zaasno prebivalie v RS
93. len ZMZPP (1) Tuji dravljani imajo pod pogojem vzajemnosti pravico do oprostitve plaila pravdnih strokov. (2) e nastane dvom o vzajemnosti, daje glede oprostitve plaila pravdnih strokov pojasnilo ministrstvo, pristojno za pravosodje. (3) Vzajemnost iz prvega odstavka tega lena ni pogoj za uveljavljanje pravice do oprostitve plaila pravdnih strokov, e ima tuj dravljan stalno prebivalie v Republiki Sloveniji. (4) Oseba brez dravljanstva ima pravico do oprostitve plaila pravdnih strokov, e ima stalno ali zaasno prebivalie v Republiki Sloveniji.
III. MEDNARODNA PRISTOJNOST po BU I.

Pravni akti ES so primarni vedno se uporabljajo PRED nacionalnimi predpisi. Zato mora sodie vedno ugotoviti ali evropski akti, na podlagi katerih utemljujejo svojo pristojnost derogirajo nacionalni predpis. Razvoj: PES je imela za cilj UNIFIKACIJO mednarodnega ZASEBNEGA PRAVA, tako se je unifikacija izvrevala na poti medn.konvencij : Bruseljska konvencija (1968) Luganska konvencija (1988) Rimska konvencija nima pravil o pristojnosti, priznanju in izvritvi, ampak samo pravila o uporabi prava Amsterdamska pogodba prehod iz urejanja iz ravni konvencije na raven sekundarnih pravnih aktov. Pravna podlaga za to je len 65 PES.
Ali so organi ES pristojni, da sprejemajo uredbe za unifikacije v MZP? DA. Na podlagi lena 65 PES.
1. Uporaba BU I. - Uredba Sveta ES t. 44/2001

Uporaba: neposredno uporabna v vseh D EU, razen Danske (zanjo e vedno velja Bruseljska konvencija). Je naslednjica Bruseljske konvencije. Razlika med: BRUSELJSKA KONVENCIJA se uporabi za: vse tobe, vloene pred zaetkom veljave BU I. razmerja do Danske BRUSELJSKA UREDBA vsebuje 2 vrsti pravil:
pravila o medn. pristojnosti pravila o priznanju in izvritvi
Dvojni instrument: uporabljajo se pravila o mednarodni PRISTOJNOSTI in pravila o mednarodni IZVRITVI. 3 monosti, ko se BU I. (ne) uporabi: 1. 2. 3. NE gre za civilno in gospodarsko zadevo zadeva sicer sodi v domeno BU I., vendar Uredba sama doloa, da se uporabljajo nacionalna pravila (npr. len 4 BU I.) pravila BU I. se uporabijo
Splona pravila interpretacije: 1) 2) 3) pravilo ENAKE in ENOTNE INTERPRETACIJE uporabljajo se tisti pogoji, ki se tudi enotno interpretirajo, na 2 naina: preko predhodnih vpraanj (ki jih postavljajo nacionalna sodia) z avtonomnimi ali neodvisnimi pomeni osnovnih pojmov BU I. (teh pojmov ne smemo iterpretirati po nacionalnem pravu) pravilo AVTONOMNE INTERPRETACIJE v BU I. imamo avtonomne pojme pravilo MINIMUMA NASPROTUJOIH SI ODLOITEV potrebno se je izogibati temu, da bi o isti zadevi odloalo ve sodi
2. KRITERIJI
1. 2. 3. 4. 5. 6. MEDNARODNI ELEMENT MATERIALNI ASOVNI PERSONALNI GEOGRAFSKI DRUGI MEDNARODNI VIRI
1.
Mednarodni element Ali gre za razmerje z mednarodnim elementom? Ni nujno, da je tuj element v subjektu, lahko je tudi v objektu (npr.lega nepreminine v tujini). Materialni kriterij uporabi se za civilne in gospodarke zadeve NE zajema davnih, carinskih in upravnih zadev (BU I. se NE uporabi, kadar gre za oblastno ravnanje oz. izvrevanje oblasti glavna okoliina je, da gre za oblastna dejanja) Case : LTU GmbH v. Eurocontrol = gre za spore med zasebnimi subjekti, NE pa za spore med zasebnimi in javnimi subjekti, kadar gre za izvrevanje javnih pooblatil s strani javnega subjekta. izkljuene so vse druinske zadeve, razen PREIVNINE (len 5(2). BU I.) BU I. doloene civilne in gospodarske zadeve izrecno IZKLJUUJE iz svoje uporabe
2.
len 1 BU I. 1. Ta uredba se uporablja v civilnih in gospodarskih zadevah, ne glede na naravo sodne oblasti. Zlasti ne zajema davnih, carinskih ali upravnih zadev. 2. Ta uredba se ne uporablja za: (a) osebna stanja ali pravno in poslovno sposobnost fizinih oseb, za premoenjska razmerja iz zakonske zveze, oporoke in dedovanje; (b) steaj, postopke v zvezi z likvidacijo plailno nesposobnih podjetij ali drugih pravnih oseb, postopke prisilne poravnave in podobne postopke; (c) socialno varnost; (d) arbitrao. 3. V tej uredbi pomeni izraz drava lanicadrave lanice z izjemo Danske.
3.
asovni kriterij - 1.3.2001 (15 starih D), 1.5.2004 (SLOVENIJA), 1.1.2007 (Bolgarija, Romunija), 1.7.2007 (Danska) - BU I. se za RS uporabi, e je toba vloena na dan 1.5.2004 ali pozneje - pomemben je trenutek, ko je bila toba VLOENA! (zaetek postopka)
len 66(1) BU I. 1. Ta uredba se uporablja samo za pravne postopke, ki so bili zaeti, in za listine, ki so bile uradno sestavljene ali registrirane kot javne listine po tem, ko je ta uredba zaela veljati. len 76 BU I. Ta uredba zane veljati 1. marca 2002. Ta uredba je v celoti zavezujoa in se neposredno uporablja v vseh dravah lanicah v skladu s Pogodb o o ustanovitvi Evropske skupnosti.
4. -
Personalni kriterij pravila o medn. pristojnosti se uporabijo, kadar ima TOENEC domicil v Skupnosti (drugae je urejeno v ZMZPP!)
len 4 BU I. 1. e toenec nima stalnega prebivalia v dravi lanici, se, ob upotevanju lenov 22 in 23, pristojnost sodi vsake drave lanice doloi po pravu te drave. 2. Zoper takega toenca se lahko v tej dravi vsaka oseba s stalnim prebivaliem v eni izmed drav lanic, ne glede na njeno dravljanstvo, na enak nain kot dravljani te drave sklicuje na tam veljavna pravila o pristojnosti, zlasti na tista iz Priloge I.
Izjeme:
toenec sicer nima stalnega prebivalia v Skupnosti, ampak ima SEDE v Skupnosti len 9(2), 15(2), 18(2) BU I. od splonega pravila sta 2 izjemi:
a) IZKLJUNA PRISTOJNOST sodia v D EU (npr. spor o stvarnih pravicah na nepreminini ali o najemu nepreminine) b) PROROGATIO FORI (stranki sta prorogirali pristojnost sodia v D EU) e NIMA domicila v Skupnosti, se uporabi nacionalno pravo ZMZPP Geografski kriterij sodie, pred katerim je toba vloena, mora biti v D EU (soditi mora sodie, za katero velja BU I.)! Uporabi se v vseh D, razen za Dansko Obstoj drugih mednarodnih virov obstoj pravil o medn. pristojnosti v drugih aktih Skupnosti NE obstaja katera mednarodna konvencija, ki bi imela prednost pred BU I.
5. 6. -
len 71 BU I. 1. Ta uredba ne vpliva na nobeno konvencijo, pogodbenice katere so drave lanice in ki na posebnem pravnem podroju ureja pristojnost, priznanje ali izvritev sodnih odlob. 2. Da bi se zagotovila njegova enotna razlaga se odstavek 1 uporablja na naslednji nain: (a) ta uredba ne prepreuje sodiu drave lanice, ki je pogodbenica konvencije na posebnem pravnem podroju, da svojo pristojnost opre na to konvencijo, tudi e ima toenec stalno prebivalie v drugi dravi lanici, ki ni pogodbenica te konvencije. Sodie, ki vodi postopek, v vsakem primeru uporabi len 26 te uredbe; (b) sodne odlobe, ki jih v dravi lanici izda sodie, ki je oprlo svojo pristojnost na konvencijo na posebnem pravnem podroju, se priznajo in izvrijo v drugih dravah lanicah v skladu s to uredbo. e sta tako drava lanica izvora kot zaproena drava lanica pogodbenici konvencije na posebnem pravem podroju, ki doloa pogoje za priznanje ali izvritev sodnih odlob, se uporabljajo ti pogoji. V vsakem primeru se lahko uporabijo dolobe te uredbe o postopku za priznanje in izvritev sodnih odlob.
Primer:
Razmerje BU I. in mednarodne pogodbe? Te NIMAJO prednosti pred BU I. in so taksativno natete len 69 BU I. e so pravila o medn. pristojnosti implementirana v nacionalni zakon
Oseba A (dravljan Makedonije) s stalnim prebivaliem v Skopju je marca 2006 vloila tobo na plailo kupnine iz naslova prodajne pogodbe (predmet te pogodbe so bili raunalniki, ki jih je kupec prejel) zoper osebo B (slovenskega dravljana) s stalnim prebivaliem v Mariboru. Toba je bila vloena pred sodiem v Mariboru. Se v danem primeru za doloitev mednarodne pristojnosti uporabi ZMZPP ali Bruseljska uredba o pristojnosti ter priznanju in izvritvi v civilnih in gospodarskih zadevah (BU I)? DA. Poiite relevantne odgovore v BU I in jih obrazloite s pomojo relevantnih pravnih pravil! Opomba: pri tem nas ne zanima, ali je po pravilih BU I dejansko podana pristojnost slovenskega sodia! Pri odgovoru upotevajte:
Personalni kriterij uporabe BU I = toenec IMA domicil v Skupnosti (RS). Kriterij je izpolnjen (len 4 BU I.) asovni kriterij uporabe = toba je bila vloena pred 1.5.2004 (velja za RS). Kriterij je izpolnjen (len 66(1) BU I.) Materialni kriterij uporabe = gre zacivilno in gospodarsko zadevo. Kriterij je izpolnjen (len 1 BU I.) Goegrafski kriterij = sodie, pred katerim je bila vloena toba, je v D EU (RS). Kriterij je izpolnjen. Ali gre za razmerje z medn. elementom? DA. Gre za makedonskega in sovenskega dravljana. Kriterij je izpo lnjen. Predvidevamo, da ne obstaja kakna medn.konvencija, ki bi imela prednost pred uporabo BU I. Kriterij je izpolnjen.
Ali se pravila o medn. pristojnosti uporabljajo v naslednjih primerih?

1. Oseba A s stalnim prebivaliem v Sloveniji je toena pred slovenskim sodiem zaradi neizpolnitve pogodbe, ki jo je sklenila z osebo B, ki ima stalno prebivalie v Nemiji.
Toenec mora imeti domicil v Skupnosti (RS) DA, uporabi se BU I.

2. Oseba A (hrvaki dravljan) s stalnim prebivaliem v Sloveniji je toena pred nemkim sodiem zaradi neizpolnitve pogodbe, ki jo je sklenila z osebo B, ki ima stalno prebivalie v Nemiji. Pogodbo pa bi bilo treba izpolniti v Nemiji.
Toenec mora imeti domicil v Skupnosti (RS) DA, uporabi se BU I.

3. Oseba A s stalnim prebivaliem na Hrvakem je toena pred slovenskim sodiem zaradi neizpolnitve pogodbe, ki bi jo morala izpolniti v Sloveniji.
Toenec mora imeti domicil v Skupnosti (HR) NE, ne uporabi se BU I., ampak nacionalni zakon.
4. Oseba A s stalnim prebivaliem v Avstraliji je toena pred slovenskim sodiem glede spora iz najema nepreminine, ki lei v Sloveniji.
Toenec mora imeti domicil v Skupnosti (AUT) DA, uporabi se BU I., zaradi izjeme!
5. Oseba A s stalnim prebivaliem v Sloveniji je toena pred nemkim sodiem zaradi kritve pravic iz znamke Skupnosti, katere imetnik je oseba B.
Toenec mora imeti domicil v Skupnosti (RS) NE, ne uporabi se BU I., ampak Uredna o znamki.
6.
Oseba A zahteva odkodnino za nepremoensjko kodo pred kazenskim sodiem.
Toenec mora imeti domicil v Skupnosti DA, uporabi se BU I. Pomembna je narava zadeve.
3. VRSTE pristojnosti po BU I.
BELA LISTA pristojnosti = vse pristojnosti, ki so taksativno natete v BU I. Sodia morajo uporabiti le te kriterije. SO DOVOLJENE! RNA LISTA pristojnosti = tiste, na podlagi katerih sodia NE SMEJO snovati svoje pristojnosti in so v Aneksu I. Gre za nedopustne oz. PREKOMERNE pristojnosti.
- dravljanstvo tonika - vroitev tobe na obmoju drave - premoenje toenca Zoper dravljana, ki nima stalnega prebivalia v D se lahko uporabljajo take EZMERNE pristojnosti ker se za te toence NE uporabi BU I., ampak nacionalni predpis. Na podlagi tega pride do diskriminacije! Pri priznavanju in izvritvi pa se bo uporabila BU I., ker je bila odloba izdana v Skupnosti.
1. 2. 3. 4. 5. 6.
SPLONA SPECIALNE IZKLJUNA NA PODLAGI TIHE PRIVOLITVE PROROGIRANA MANDATORNA (posebna)
1.
S p l o n a pristojnost v dravi, kjer ima TOENEC domicil. Toenec je lahko toen tudi v drugi D, kjer nima domicila, vendar zgoljv primerih, ko to doloajo leni 5 24 BU I.
len 2 BU I. 1. Ob upotevanju dolob te uredbe so osebe s stalnim prebivaliem v dravi lanici ne glede na njihovo dravljanstvo toene pred sodii te drave lanice. 2. Za osebe, ki niso dravljani drave lanice, v kateri imajo stalno prebivalie, se uporabljajo pravila o pristojnosti, ki veljajo za dravljane te drave.
Domicil se interpretira drugae, ko gre za: FIZINE OSEBE = uporabi se nacionalno pravo vsake posamezne drave
len 59 BU I. 1. Pri ugotavljanju, ali ima stranka stalno prebivalie v dravi lanici, pred sodii katere je bil zaet postopek, sodie uporabi svoje notranje pravo. 2. e stranka nima stalnega prebivalia v dravi lanici, pred sodii katere je bil zaet postopek, pri ugotavljanju, ali ima stranka stalno prebivalie v drugi dravi lanici, sodie uporabi pravo te drave lanice.
ima ve domicilov).
PRAVNE OSEBE = Uredba doloa avtonomno definicijo sedea (ena druba lahko
len 60 BU I. 1. Za namene te uredbe ima gospodarska druba ali druga pravna oseba ali zdruenje fizinih ali pravnih oseb stalno prebivalie v kraju, kjer ima: (a) statutarni sede; ali (b) glavno upravo; ali (c) glavno poslovno enoto. 2. V zvezi z Zdruenim kraljestvom in Irsko statutarni sede oznauje registered office ali, e tega sedea ni, place of incorporation (kraj inkorporacije, tj. kraj pridobitve pravne osebnosti) ali, e tudi tega kraja ni, kraj, po pravu katerega je prilo do ustanovitve. 3. Za doloitev, ali ima trust svoj sede v dravi lanici, pred sodii katere je bil zaet postopek, sodie uporabi svoja pravila mednarodnega zasebnega prava.
2.
1. 2. 3. 4. 5. 6. 7.
S p e c i a l n e pristojnosti je treba ozko interpretirati! len 5 7 BU I.

FORUM CONTRACTUS PREIVNINSKE OBVEZNOSTI FORUM DELICTI COMMISSI CIVILNE TOBE V KAZENSKIH POSTOPKIH PODRUNICE, AGENCIJE in druge poslovne enote TRUST NAGRADA ZA REITEV TOVORA 8. 9. 10. 11. SOTOENCI NASPROTNA TOBA GARANCIJE in druge intervencijske tobe Zadeve iz pogodbe, povezane s tobo v zvezi s stvarnimi pravicami na nepreminini
1.
FORUM
CONTRACTUS
len 5(1) BU I. Oseba s stalnim prebivaliem v dravi lanici je lahko toena v drugi dravi lanici: 1. (a) v zadevah v zvezi s pogodbenimi razmerji pred sodiem v kraju izpolnitve zadevne obveznosti; (b) za namene te dolobe in razen, e ni drugae dogovorjeno, je kraj izpolnitve zadevne obveznosti: v primeru prodaje blaga kraj v dravi lanici, kamor je bilo v skladu s pogodbo blago dostavljeno ali bi moralo biti dostavljen o, v primeru opravljanja storitev kraj v dravi lanici, kjer so bile v skladu s pogodbo storitve opravljene ali bi morale biti opravljene; (c) e se ne uporabi pododstavek (b), potem se uporabi pododstavek (a);
Toenec je lahko toen v zadevah v zvezi z POGODBENIMI RAZMERJI pred sodiem v KRAJU IZPOLNITVE zadevne obveznosti.
Avtono men pojem e SES ree v posameznem primeru, da je to

zadeva s pogodbenimi razmerji, se nacionalno pravo NE upoteva, ker je to avtonomen pojem.
a)
V primeru PRODAJE BLAGA, je kraj v D, kamor je bilo v skladu s pog. blago dostavljeno.
voljna obveznost?
Prosto
Uporabi se toka a), ki je subsidiarno pravilo o mednarodni pristojnosti, ki je kraj izpolnitve obveznosti.
Case: Jakob Handte (C-26/91)
= prostovoljna obveznost, omejitev na sporazume inter partes - obveznost, ki ni prostovoljna, ampak izhaja iz obveznosti, ki je bila prostovoljno sprejeta. SES je odloilo, da je za zadevo v zvezi z
Kaj pa, v primeru, ko NE gre za prodajo BLAGA?

Kraj izpolnitve obveznosti?
Case: De Bloos v Boujer (14/76) = kraj, kjer je treba

izpolniti pogodbeno obveznost, na neizpolnitvi katere tonik opira svoj zahtevek (torej obveznost, ki je predmet spora). Ali je taka reitev vedno primerna? NI vedno primerna.
pogodbenim
razmerjem
potrebna
PROSTOVOLJNA
OBVEZNOST napram drugi stranki.
P a z i: interpretacija prostovoljne obv. ne elimo odgovora za stvarne in pravne napake, ampak to ne pomeni, da za to ne bomo odgovarjali. S tem smo prejeli prostovoljno obveznost. Kaj pa obveznost iz pogajanj za sklenitev pogodbe? Case: Tacconi (C-334/00) = NE gre za forum contractus. Ni lo za prostovoljno obveznost, eprav velja stalie, da pogajanja niso zadeve v zvezi s pogodbenimi razmerji. Kaj pa e gre za prenos pogodbe na drugo osebo - ali lahko utemeljimo prenos pogodbe po lenu 5 BU I.? DA. Lahko govorimo o forum contractus in je prevolil v prenos, eprav pogodbe prvotno NI sklenil. Kaj pa spori glede neobstoja pogodbe?
Case: Custom Made v Stawa (C-288/92) = sodie bo

lahko pristojno, eprav zadeva nima tesne povezanosti z dravo. Kaj pa e je blago treba dostaviti veim kupcem v isti D? SES: kjer je kraj glavne dostave. e kraja dostave ni mogoe ugotoviti - tonik toi toenca pred sodiem kraja dostave po lastni izbiri. e je treba blago izpolniti v veih krajih razlinih D? NE uporablja se len 5(1) BU I. Prilo bi do Forum shoppinga.
V primeru OPRAVLJANJA STORITEV, je kraj v D, kjer so bile v skladu s pog. opravljene storitve.
b)
Case: Effer v Kantner (38/81) =
SES: nacionalno sodie
mora ugotoviti ali takna pogodba obstaja ali ne. e se ugotovi,
da pogodba obstane, se presoja po elnu 5(1) BU I. Torej, glede na kraj izpolnitve NIMA vpliva na mednarodno pristojnost (glede na domae pravo gleda, e pogoj obstaja ali ne e obstaja, sprejme pristojnost). Za presojo pristojnosti je odloilno, da tonik zatrjuje obstoj pogodbe.
s tem v zvezi gre za uporabo naela pristojnosti sodia po kraju izpolnitve karakteristine obveznosti, ne glede na to, na katero obveznost se tobeni zahtevek opira Kaj je prednost take reitve? Obveznost, ki je podlaga za doloitev mora biti vnaprej doloena. Za vse obveznosti je isti kraj izpolnitve. Slabost tega? Vedno priviligira eno stranko pogodbe. Pogodba o prodaji blaga (DUNAJSKA KONVENCIJA) Pogodba o opravljanju storitev (PES)
2.
PREIVNINSKE
OBVEZNOSTI
len 5(2) BU I. 2. V preivninskih zadevah pred sodii v kraju, kjer ima preivninski upravienec stalno prebivalie ali obiajno prebivalie, ali, v primeru povezave zadeve s postopkom v zvezi z osebnim stanjem osebe, pred sodiem, ki je v skladu z lastnim pravom tega sodia, pristojno za te postopke, razen e ta pristojnost ne temelji izkljuno na dravljanstvu ene od strank;
= mona je ALTERNATIVNA UPRAVIENOST domicil preivninskega upravienca (to je v korist otroka), tisto sodie, ki je pristojno za razvezo, je pristojno oz. lahko odloa tudi o preivnini. 3.
obveznost len 5(3) BU I. 3. v zadevah v zvezi z delikti ali kvazidelikti pred sodii kraja, kjer je prilo ali kjer grozi kodni dogodek;
FORUM
DELICTI
C O M M I S S I - neposlovna odkodninska
V zadevah v zvezi z DELIKTI ALI KVAZIDELIKTI pred sodii kraja, kjer JE PRILO ALI KJER GROZI KODNI DOGODEK.
Delikti ali kvazidelikti
Avtonom en pojem neodvisno od nacionalnega pravnega reda.
5(3) - NI pogodbenega razmerja (kupi izdelek nekoga, ki ni proizvod)
Case: Kalfelis (189/87) = SES mora najprej ugotoviti, da

NE gre za zadevo s pogodbenim razmerjem, ele potem lahko uporabi len 5(3) BU I. Vse tobe, s katerimi se vzpostavlja odgovornost TOENCA in niso povezane s pogodbo v smislu lena 5(1) BU I.! Razmerje med lenom 5(1) in 5(3) BU I.? Ti dve dolobi se izkljuujeta! Najprej izkljuimo 5(1). e gre za zadevo s pogodbenimi razmerji (ne gre za inter partes) potem se uporabi 5(1). len 5(3) se uporabi za nepogodbene obv. Produce ntska odgovornost lahko uporabimo 5(3) BU I.? koda, ki je nastala na drugih stvareh: 5(1) - prostovoljna odgovornost (prodajalec je hkrati proizvajalec)
Kraj kodnega dogodka
Problem: DISTANNI delikti = kraj, kjer je storilec deloval in kraj kjer nastane posledica STA RAZLINA! Vzrok je v eni sami dravi, posledica v drugi dravi. RAZPRENI delikti = kodljiva posledica nastane v VE DRAVAH (npr. MEDIJI) Avtonom en pojem razlagati je treba po BU I.
Case: Bier (21/76) = SES: kraj, kjer je storilec deloval kot

tudi kraj, kjer je nastopila kodliva posledica. Zajema OBOJE:
a)
-
kraj nastanka k o d l j i v e
posledice
Ali zajema tudi kodo rtvam, ki niso neposredne, torej posredne?
Case: Dumez (C-220/88): FR banka zahtevala odkodnino, ker je koda nastala herinski drubi v NEM. Toila je NEM
banko pred francoskim sodiem. Ker je FR banki nastala koda zaradi herinske drube francoske banke, NEM banka ni ve dala posojila herinski FR banki. Sodie EU: posledica ni nastala v FR in da neposredne rtve ne morejo vloiti tobe. V tem primeru je pristojno NEM sodie.
NE. Pomembna je le koda, ki je nastala NEPOSREDNI RTVI, ne pa tista, ki je nastala posredni rtvi. Kaj e kodljive posledice nastopijo v ve D? Ali lahko sodie odloa tudi o kodi v drugih D? NE. Mono je, da kodljive posledice nastanejo na obmoju ve D, vendar sodie, ki je pristojno po kraju nastanka kodne posledice odloa LE o kodi, ki je nastala na obmoju SVOJEGA TERITORIJA.
Case: Shevill (C-68/93): gospa toi v ANG FR zaloniko hio. Sodie EU: vzpostavilo sistem mozaika. V tem primeru
je ANG sodie pristojno odloati samo o tisti posledici, ki je nastala v ANG, ne pa tudi, da no pristojno odloati o posledi ci, ki so nastale v FR. SISTEM MOZAIKA = sodie, ki je pristojno po kraju nastanka kodljive posledice, lahko odloa je o kodi, ki je
nastala na obmoju svojega teritorija, ne pa o kodi, ki je nastala v drugi D to omejuje forum shopping.
b)
-
kraj
ravnanja
storilca
Case: Shevill (C-68/93) = kraj, kjer ima zalonik svoj sede (lahko se prekriva s stalnim prebivaliem), NE v drugih D. Ali lahko sodie, ki ima pristojnost na podlagi tega, odloi tudi o kodi v drugih D? DA. e je sodie pristojno glede na kraj, kjer je storilec ravnal (deloval), lahko odloa o vsej
kodi tudi o tisti, ki je nastala na ozemlju drugih D. NE velja SISTEM MOZAIKA!
R a z l i k e med SPECIALNIMI in IZKLJUNIMI pristojnostmi? (3): 1. pri specialnih pristojnostih NE gre za omejitev na 1 dravo (ibkeja stranka lahko toi tudi tam, kjer ima npr. dobavitelj domicil). 2. v dogovoru o pristojnosti = pri specialnih pristojnostih LAHKO (e so izpolnjeni doloeni strogi pogoji), pri izkljuni pristojnosti pa dogovor NI moen. 3. tiha privolitev = pri specialnih pristojnostih JE mona tiha privolitev, pri izkljunih pa NE.
3. I z k l j u n a pristojnost - je najvija pristojnost in se interpretira ozko. Je I z j e m a : od splone pristojnosti, stranka nima

monosti izbire foruma. znailnost: v interesu drave, da se iti javni red Ali se upoteva ne glede na domicil toenca? DA. Lahko se upoteva ne glede na domicil toenca = I z j e m a : od
PERSONALNEGA KRITERIJA! Pravila BU I. se bodo uporabila tudi, e toenec nima domicila v EU, je pa podana izkljuna
pristojnost sodia EU. Kritev izkljune pristojnosti? Pomeni nepriznanje sodne odlobe in izvritve odlobe (tudi nepriznanje sodne odlobe po 97.lenu ZMZPP!) NI mogoa prorogacija = stranke se NE morejo dogovoriti za drugo sodie NI mogoa tiha privolitev (enako v ZMZPP)
len 22 BU I. Izkljuno pristojna so naslednja sodia, in to ne glede na stalno prebivalie: 1. v postopkih, predmet katerih so stvarne pravice na nepremininah ali najem/zakup nepreminin, sodia drav lanic, v katerih se nahaja nepreminina. Vendar pa so v postopkih, predmet katerih je najem/zakup nepreminine za zaasno zasebno uporabo za najve est zaporednih mesecev, pristojna tudi sodia drav lanic, v katerih ima toenec stalno prebivalie, pod pogojem, da je najemnik/zakupnik fizina oseba in da imata najemodajalec /zakupodaja lec in najemnik/zakupnik stalno prebivalie v isti dravi lanici; 2. v postopkih, predmet katerih je veljavnost ustanovitve, ninost ali prenehanje gospodarskih drub ali drugih pravnih oseb ali zdruenj fizinih ali pravnih oseb , ali veljavnost odloitev njihovih organov, sodia drav lanic, v katerih ima gospodarska druba, pravna oseba ali zdruenje svoje stalno prebivalie. Za ugotovitev tega stalnega prebivalia sodie uporabi svoja pravila mednarodnega zasebnega prava; 3. v postopkih, predmet katerih je veljavnost vpisov v javne knjige, sodia drave lanice, kjer se vodi javna knjiga; 4. v postopkih, ki so v zvezi z registracijo ali veljavnostjo patentov, znamk, modelov ali drugih podobnih pravic, ki jih je treba deponirati ali registrirati, sodia drave lanice, v kateri je bila vloena prijava za deponiranje ali registracijo, v kateri se je deponiranje ali registracija izvedla ali se na podlagi pravnega akta Skupnosti ali mednarodne konvencije teje za izvedeno. Brez poseganja v pristojnost Evropskega patentnega urada v skladu s Ko nvencijo o podeljevanju evropskih patentov, ki je bila podpisana v Mnchnu, 5. oktobra 1973, imajo sodia vsake drave lanice izkljuno pristojnost, ne glede na stalno prebivalie, v postopkih v zvezi z registracijo ali veljavnostjo katerega koli evropskega patenta, podeljenega za to dravo; 5. v postopkih v zvezi z izvritvijo sodnih odlob sodia drave lanice, v kateri je bila sodna odloba izvrena ali naj bi bila izvrena.
5 izkljunih pristojnosti (taskativno natete) ! 1. NEPREMININ dodatna izkljuna pristojnost ALETRNATIVNA pristojnost (NI v ZMZPP!) Pristojno je lahko tudi sodie, kjer ima toenec stalno prebivalie + so kumulativno izpolnjeni 3 pogoji: 1) zaasna zasebna uporaba za maksimalno 6 zaporednih mesecev 2) najemnik je fizina oseba 3) najemnik in najemodajalec imata stalno prebivalie v isti D
len 22(1) BU I. 1. v postopkih, predmet katerih so stvarne pravice na nepremininah ali najem/zakup nepreminin, sodia drav lanic, v katerih se nahaja nepreminina. Vendar pa so v postopkih, predmet katerih je najem/zakup nepreminine za zaasno zasebno uporabo za najve est zaporednih mesecev, pristojna tudi sodia drav lanic, v katerih ima toenec stalno prebivalie, pod pogojem, da je najemnik/zakupnik fizina oseba in da imata najemodajalec /zakupodajalec in najemnik/zakupnik stalno prebivalie v isti dravi lanici;
STVARNE
PRAVICE
na
NEPREMININAH
in
NAJEM
Primer
Dne 15. marca 2004 je g. Rottwinkel s stalnim prebivaliem v Nemiji dal g. Roslerju, prav tako s stalnim prebivaliem v Nemiji, v najem poitniko vilo, ki se nahaja v Firencah (Italija). Najemnina je bila dogovorjena in doloena za tiri osebe.V skladu s pogodbo je bilo prepovedano, da bi v hii prenoili tudi gostje najemnikov. Izdatki za vodo, plin, elektriko se raunajo glede na koliino porabe, plaati pa je treba tudi dodatne stroke ien ja po koncu najema. Stranki sta se nadalje dogovorili, da se bo uporabilo italijansko pravo in da je Mnchen (Nemija) kraj izpolni tve pogodbe. G. Rottwinkel je prav tako preivel poitnice v tej isti poitniki hii in v istem asu kot najemnik. Toil je g. Roslerja pred sodiem v Mnchnu zaradi kode, ki jo je povzroil v vili (pokodovan televizor, preproga) in za plailo neplaanih strokov vode, plina in elektrike. Zatrjeval je, da g. Rosler ves as trajanja poitnic prenoil ve kot tiri osebe, zaradi esar so bili smetnjaki prepolni, kar je povzroalo neznosen smrad. Obenem je povzroal tudi veliko hrupa. Po besedah g. Rottwinkel je bil poitek njegove druine moten. Zato je zahteval tudi odkodnino za izgubo poitnikega ugodja, vse pa utemeljil na podlagi kritve najema, ter obenem zahteval e povrailo potnih strokov. 1. Ali je v danem primeru utemeljena pristojnost nemkega sodia? DA. Nepreminina lei v ITA, gre za razmerje z medn. elementom, ker
2.
lei hia v drugi D. Upotevamo 3 pogoje iz lena 22 BU I., in sicer: e traja ve kot 6 zaporednih mesecev, kriterij ni izpolnjen. Predvidevamo, da je kriterij izpolnjen. najemnik je fizina oseba. Kriterij je izpolnjen. v isti D imata stalno prebivalie (oba v NEM) Kriterij je izpolnjen.
Ali pod izkljuno pristojnostjo sodijo tudi stroki za plin, vodo, elektriko, povrailo potnih strokov ter izguba poitnike ga ugodja? Odvisno.
Plin, elektrika, voda, DA, saj so v neposredni povezavi z nepreminino. Potni stroki, poitniko ugodje, NE.
Primer: Oseba A s stalnim prebivaliem na Nizozemskem je od osebe B iz Slovenije za en mesec najela njeno hio v Piranu, da bi tam preivela dopust. Najemna pogodba je med drugim doloala, da mora najemnik hio primerno vzdrevati in odpraviti vso kodo, ki jo povzroi. Po trenutku, ko je oseba A preivela dopust v tej najeti hii, je oseba B toila osebo A zaradi kode, ki jo je povzroila v hii, med drugim, ker je pokodovala preprogo in peico z varnostnim mehanizmom. Ali se lahko uporabijo dolobe o izkljuni pristojnosti v lenu 22(1) BU?
Gre za obligacijsko najemno pogodbo. Ne smemo razlagati v smislu nacionalnega prava, ampak po BU I. Sem sodijo vse pravice najemodajalca, tudi KODA! Uporablja se v primerih, ki so mu podobni. Avtonomna razlaga sodie EU pove, kako se interpretira. Izkljuna pristojnost o najemu nepreminine, kjer nepreminina lei: zadeva vse tisto, kar sodi v medsebojne pravice med strankama.
Primer: Oseba A s stalnim prebivaliem v Sloveniji je prodala osebi B s stalnim prebivaliem v Italiji hio in del zemlje, ki se je nahajalo v Sloveniji. Isti dan je kupec plaal 10% dogovorjene cene, po dogovoru pa je bilo treba preostali del kupnine plaati najkasneje v tirih mesecih po sklenitvi pogodbe. Ker se to ni zgodilo, je prodajalec od kupca v skladu s pogodbo zahteval odkodnino. Ali zadeva sodi pod izkljuno pristojnost v lenu 22(1) BU? NE gre za stvarne pravice na nepreminini, ampak za obligacijske.
Pristojnost se presoja po stalnem preivaliu TOENCA: splona pristojnost ali specialna pristojnost v zvezi s pogodbenimi razmerji
2.
REGISTRIRANE PRAVICE INDUSTRIJSKE LASTNINE V postopkih, ki so v zvezi z registracijo ali veljavnostjo patentov, znamk, modelov ali drugih podobnih pravic, ki jih je treba deponirati ali registrirati, sodia D, v kateri je bila VLOENA PRIJAVA ZA DEPONIRANJE ALI REGISTRACIJO, v kateri se je deponiranje ali registracija izvedla ali se na podlagi pravnega akta Skupnosti ali mednarodne konvencije teje za izvedeno.
Druge podobne pravice? Vse, ki za svojo dejavnost potrebujejo registracijo. Avtorske pravice? NE, ni jih potrebno registrirati. Neregistrirani modeli? NE, ni potrebna registracija. Slovenija jih NE pozna. Zakaj je doloena izkljuna pristojnost za te primere? Zaradi javnega vidika teh pravic. Te pravice podeli oblastni organ drava. Gre za poseganje v suverenost druge drave. Spor glede imetnitva patenta? Case: Duijnstee v Goderbauer (288/82) = NE. Gre za spor o imetnitvu in ne sodi v izkljuno pristojnost. Kaj pa spori glede kritev PIL? NE. Ne gre za spor o veljavnosti PIL. Tukaj bi lahko uporabili dolobo kjer je koda in posledica nastala len 5(3) BU I. - opremo se na splono pristojnost in dolobo lena 5(3) BU I. Kaj pa pogodbeni spori, katerih predmet so PIL? NE. Ne sodi pod izkljuno pristonost, ampak pod SPLONO!
len 22(1) BU I. 4. v postopkih, ki so v zvezi z registracijo ali veljavnostjo patentov, znamk, modelov ali drugih podobnih pravic, ki jih je treba deponirati ali registrirat i, sodia drave lanice, v kateri je bila vloena prijava za deponiranje ali registracijo, v kateri se je deponiranje ali registr acija izvedla ali se na podlagi pravnega akta Skupnosti ali mednarodne konvencije teje za izvedeno. Brez poseganja v pristojnost Evropskega patentnega urada v skladu s Ko nvencijo o podeljevanju evropskih patentov, ki je bila podpisana v Mnchnu, 5. oktobra 1973, imajo sodia vsake drave lanice izkljuno pristojnost, ne glede na stalno prebivalie, v postopkih v zvezi z registracijo ali veljavnostjo katerega koli evropskega patenta, podeljenega za to dravo;
4. Pristojnost na podlagi t i h e p r i v o l i t v e (submissio) - poleg pristojnosti, ki izhaja iz drugih dolob BU I., je pristojno tudi
sodie D, pred katerim se toenec spusti v postopek. To pravilo pa NE velja, e: 1) 2) se je spustil v postopek, da bi ugovarjal pristojnosti ali e je izkljuno pristojno drugo sodie
len 24 BU I. Poleg pristojnosti, ki izhaja iz drugih dolob te uredbe, je pristojno tudi sodie drave lanice, pred katerim se toenec s pusti v postopek. To pravilo pa ne velja, e se je spustil v postopek, da bi ugovarjal pristojnosti ali e je v skladu s lenom 22 izkljuno pristojno drugo sodie.
Ali se lahko uporabi ta doloba, e sta se stranki dogovorili za pristojnost drugega sodia ? Case: Elefanten Schuh v Jacqmain (150/80): Pristojno je lahko tudi drugo sodie, eprav je bilo prorogirano drugo sodie, zaradi tihe prorogacije (prorogirano je bilo NEM sodie, toba
je bila vloena pred BEL sodiem in ker nista ugovarjali takoj, je bilo pristojno NEM sodie). Ko sta stranki dali odgovor na tobo, takrat bi morali ugovarjat pristojnost. DA. Tiha privolitev je nad prorogacijsko pristojnostjo.
Ali se lahko uporabi ta doloba, e toenec ni zgolj ugovarjal pristojnost, ampak se je spustil tudi v odgovor na materialna vpraanja? Sodie je vseeno pristojno, ker mora toenec ugovrajati ob prvi prilonosti, ko je to mono (po pravilih nacionalnega prava). Te pa je pregovarjal ele kasneje, najprej se je spustil v odgovor na materialna vpraanja!
5. P r o r o g i r a n a pristojnost e so stranke (od katerih ima vsaj 1 prebivalie v D EU) dogovorile, da mora biti za spore, ki
so ali bodo nastali v zvezi z doloenim pravnim razmerjem, pristojno doloeno sodie, je pristojno TO sodie. Ta pristonost je izkljuna, e se stranke niso dogovorile drugae.
P a z i : to no isto kot len 22 BU I. NI razlog za nepriznavanje izvritve tuje sodne odlobe. To NI izkljuna pristojnost, eprav v zakonu
tako pie. To velja za vse vrste pristojnosti, ki so izkljuene pod to pristojnostjo (npr. alternativne).
len 23 BU I. 1. e so se stranke, od katerih ima vsaj ena svoje stalno prebivalie v dravi lanici, dogovorile, da mora biti za spore, ki so ali ki bodo mogoe nastali v zvezi z doloenim pravnim razmerjem, pristojno doloeno sodie ali sodia doloene drave lanice, je pristojno to sodie oz. so pristojna sodia te drave lanice. Ta pristojnost je izkljuna, razen e se stranke niso dogovorile drugae. Dogovor o pristojnosti mora biti sklenjen: (a) v pisni obliki ali potrjen v pisni obliki; ali (b) v obliki, ki je v skladu s prakso, ki je ustaljena med strankama;ali (c) v mednarodni trgovini v skladu z mednarodnimi trgovskimi obiaji, ki so znani strankam ali bi jim morali biti znani in ki so splono priznani v mednarodni trgovini in redno upotevani s strani strank pogodb istega tipa v okviru zadevne panoge. 2. Vsaka komunikacija po elektronskih medijih, ki zagotavlja trajen zapis dogovora, je enakovredna pisni obliki. 3. e tak dogovor sklenejo stranke, od katerih nobena nima stalnega prebivalia v dravi lanici, sodia drugih drav lanic niso pristojna za njihove spore, razen e izbrano sodie ali sodia niso odklonila pristojnosti. 4. Sodie ali sodia drave lanice, ki jim je bila podeljena pristojnost na podlagi akta o ustanovitvi trusta, imajo izkljuno pristojnost v vseh postopkih zoper ustanovitelja, upravitelja ali upravienca, e gre za razmerja med temi osebami ali njihove pravice ali obveznosti v okviru trusta. 5. Dogovori ali dolobe iz akta o ustanovitvi trusta, ki podeljujejo pristojnost, nimajo pravne veljave, e so v nasprotju s leni 13, 17 ali 21 ali e izkljuujejo pristojnost sodi, ki imajo v skladu s lenom 22 izkljuno pristojnost.
Kaken poloaj ima v hierarhiji pravil o pristojnosti? Pod tiho privolitvijo, deli si mesto z mandatorno pristojnostijo. NIMA vpliva na pravila o izkljuni pristojnosti in na tiho privolitev Case: Elefanten Schuh v Jacqmain (150/80) NI razlog za ZAVRNITEV priznanja = tudi, e ugovarja, bo priznana. e se kri prorogacija, sodie v drugi D lahko razsodi v primeru (pri BU I.), pri 98(2). lenu ZMZPP pa ni enako! Ali je razlika z ureditvijo po ZMZPP? DA. Samo na ugovor stranke. Pogoji za veljavnost SPORAZUMA (prorogatio fori): FORMALNI VIDIK 3.
RONDI TRGOVINSKI OBIAJI MEDNA
(hitrost sklepanja pravnih poslov)
1. 2.
vsaj 1 stranka sporazuma mora imeti domicil v Skupnosti dogovor o pristojnosti mora biti sklenjen: v PISNI OBLIKI (jasnost, natannost doseenega soglasja)
USTALJE NA PRAKSA
(dokazati je treba zgodovino sklepanja poslov) DEJANSKI VIDIK
stranke izberejo pristojnost sodi 2 D
Case: Meeth v Glacetal Sarl (23/78): Sodie EU se ni oziralo na

jezikovno interpretacijo, stranki sta se dogovorili, da bo za spore glede A pristoino NEM sodie, za spore z B pa NL sodie. Sodie EU je dopostilo sporazum. V kolikor je le mogoe, naj se upoteva
avtonomija volje strank (kljub jezikovni interpretaciji lena 23).
stranke geografsko NE doloijo pristojnega sodia? Npr: Kjer ima prevoznik svoje mesto poslovanja. DA. Tak dogovor je dopusten, e je iz objektivnih okoliin mogoe z natannostjo najti odgovor uporabijo se kolizijska pravila (nacionalno pravo). e dogovor ni dopusten, bo sodie upotevalo ostala pravila o pristojnosti po BU I.
6. M a n d a t o r n e
pristojnosti (posebne) - pridejo v potev samo v 3 primerih, in sicer za stranke, ki so ibkeje. PEU
varuje ibkeje stranke. V ZMZPP jih NE poznamo! doloene zaradi varstva ibkejih strank: zavarovalci, ZAVAROVANCI in upravienci, POTRONIKI in DELAVCI. nad to pristojnostjo je le IZKLJUNA PRISTOJNOST in PRISTOJNOST NA PODLAGI TIHE PRIVOLITVE neupotevanje mandatornih pristojnosti pomeni razlog za zavrnitev priznanja odlobe (razen za delavce!) ibkeja stranka ima izbiro, moneja lahko vloi tobo zgolj v D, kjer ima ibkeja stranka domicil! ODSTOP od teh posebnih pristojnosti je mogo le ob izpolnjevanju posebnih pogojev, hkrati pa morajo biti izpolnjeni tudi formalni pogoji iz lena 23 BU I. (prorogatio fori)
1.
Pristojnost v ZAVAROVALNIH SPORIH (len 8 14 BU I.)

= velja za zavarovalce, zavarovance in upravience Sistem pristojnosti: ZAVAROVALEC - toba zoper zavarovalnico se lahko vloi: - v D, kjer ima zavarovalnica domicil ali - v D, kjer ima tonik domicil ali - v primeru sozavarovalnice v D, kjer je zaet postopek zoper vodilno zavarovalnico - v primeru zavarovanja odgovornosti ali nepreminin tudi pred sodiem v kraju, kjer je prilo do kodnega dogodka ZAVAROVALNICA lahko tobo zoper zavarovalca, zavarovanca ali upravienca vloi samo v D, kjer ima ta domicil! Odstop od te pristojnosti je moen le z dogovorom + ob izpolnjevanju posebnih pogojev: - e je sklenjen po trenutku nastanka spora ali - e ibkeji stranki omogoa sproiti postopek proti zavarovalnici pred drugim sodiem kot tistimi, ki so doloeni s temi posebnimi pravili ali - e imata zavarovalec in zavarovalnica v asu sklenitve pogodbe stalno ali obiajno prebivalie v isti D in doloita pristojnost te drave ali - e zavarovalec nima domicila v D, razen e je zavarovanje obvezno ali se nanaa na nepreminine v D ali - e se sporazum nanaa na zavarovalno pogodbo, ki krije enega ali ve naslednjih zavarovalnih primerov, kot so: morska plovila, blago v tranzitu ali druge velike rizike.
2.
Pristojnost v POTRONIKIH SPORIH (len 15 17 BU I.) = velja za potronike, na eni strani moramo imeti monejo stranko (trgovec), saj BU I. iti ibkejo stranko. P a z i: ureja jo RIM I., ampak doloa, da mora biti ena stranka trgovec, sa lahko reemo, da gre za potroniko pogodbo.
2 pogoja, da gre za POTRONIKO POGODBO: a)
kupec je POTRNIK = osebna raba, izven poklicne ali pridobitne dejavnosti.
Case: Bay WA v Gruber (C-464/01): Gruber kmetovalec, ko se pogodba sklene za uporabo poklicne in pridobitne dejavnosti,
se lahko pogodba smatra za potroniko pogodbo. Ko gre za MEANO POGODBO, kjer ni mogoe loiti, je potrebno
pogledati element polsovanja torej pomembne so okoliine. b) POTRONIKA POGODBA: pogodba o prodaji blaga na obroke ali pogodba o posojilu z obronim odplaevanjem ali oblika posojila za financiranje prodaje blaga ali drugi primeri, e je bila pogodba sklenjena z osebo, ki opravlja gospodarsko ali poklicno dejavnost v D, v kateri ima potronik domicil, ali e na KAKRENKOLI NAIN USMERJA to dejavnost v D ali ve drav, vkljuno s to D, pogodba pa spada v okvir te dejavnosti
Case: Gabriel v Schlank&Schlick (C-96/00): Gabriel je prejel pismo drube S&S, da je prejel nagrado v vrednosti 1000, denar pa
dobi, e iz njihovega kataloga naroi produkte v vrednosti 200. Kupi in ne dobi nagrade, spregledal je drobni tisk in toil S&S pred AUT sodiem.AUT sodie je vpraalo ali se sploh lahko uporabljajo pravila o mandatornih pristojnostih? DA. Se uporabljajo, so
specifina od splonih pravil. Podjetje S&S je usmerjalo svoje dejavnost v dugo dravo (katalogi, oglaevanje = poseg v dravo!) Torej gre za potroniko pogodbo pristojno je AUT sodie. e gre za DVE fizini osebi NE! Ni ibkeje stranke. Sistem pristojnosti: - POTRONIK lahko zoper dobavitelja vloi tobo: - v D, kjer ima potronik domicil ali - v D, kjer ima dobavitelj domicil ali - v D, kjer ima poslovno enoto, e spor izvira iz poslovanja te enote - DOBAVITELJ lahko vloi tobo le v D, kjer ima potronik domicil Odstop od mandatornih pristojnosti je moen s sporazumom, vendar le v posebnih primerih: - e je sklenjen po nastanku spora ali - e omogoa potroniku, da sproi postopek pred sodii v D, ki niso navedena s temi posebnimi pravili ali - e je sklenjen med potronikom in drugo pogodbeno stranko, ki imata v asu sklenitve pogodbe stalno ali obiajno prebivalie v isti D, in ki doloa pristojnost sodia te D, e to ni v nasprotju s pravom zadevne D
Ali se v sledeem primeru uporabi posebna pristojnost v potronikih sporih? 1.

Oseba A se odloi poitnice preiveti na kotskem. Preko interneta rezervira letalsko karto za Edinburgh. NE , ker ima BU I.
doloeno, da se te pristojnosti uporabijo, e gre za t.i. prevozno pogodbo. 2.

Oseba A se odloi preiveti poitnice na enem izmed grkih otokov. Turistina agencija mu organizira let in namestitev v hotelu.
DA namestitev. e je vkljuena namestitev, poleg prevoza pravica o posebnih pristojnostih. len 15(3) BU I.
3.
I.)
Pristonost v INDIVIDUALNIH DELOVNIH SPORIH (len 18 21 BU

= velja za delavce in spore iz individualnih pogodb o zaposlitvi zahtevki morajo izvirati iz pogodbe o zaposlitvi delodajalec lahko vloi tobo napram delavcu le v D, kjer ima delavec domicil delavec ima ve izbire = zoper delodajalca lahko vloi tobo po lenu 19 BU I.
4. HIERARHIJA PRAVIL o pristojnosti po BU I.
IZKLJUNA PRISTOJNOST (len 22 BU I.) Pristojnost na podlagi TIHE PRIVOLITVE (len 24 BU I.) MANDATORNE (posebne) PRISTOJNOSTI PROROGACIJSKA PRISTOJNOST (len 23 BU I.) SPLONA PRISTOJNOST (len 2 - 5 BU I.) SPECIALNE PRISTOJNOSTI (len 5 BU I.)
Zakaj je mona zamenjava MANDATORNIH pristojnosti in PROROGACIJSKE pristojnosti? Ker je moen odstop od mandatornih pristojnosti, e so izpolnjeni doloeni pogoji.
Primer Nemki dravljan G. Karl Heinz Henkel (trgovec) s stalnim prebivaliem v Nemiji je sklepal pogodbe z avstrijskimi potroniki pod splonimi pogoji, ki so bili po mnenju Avstrijske zveze za potronike nepoteni. Iz tega razloga je ta vloila tobo pred avstrijskim sodiem, s katero je elela prepreiti, da bi g. Henkel uporabljal takne nepotene pogoje pri sklepanju pogodb z avstrijskimi strankami. 1. Na podlagi katere dolobe BU je utemeljena pristojnost avstrijskega sodia? 2. Pri odgovoru na vpraanje se opredelite do vseh monih vrst pristojnosti v BU in za vsako utemeljite, zakaj se oz. se ne uporabi!
- izkljuna pristojnost (len 22 BU I.) = NE. (Napii zakaj ne!) Izkljuna pristojnost se uporablja samo za primere, ki so taksativno nateti. - mandatorna pristoinost (len 15 BU I.) = NE. Ne gre za potronika. Potronika zveza NI potronik, kot fizina oseba, ampak pravna oseba. Ne gre za potroniko pogodbo (Napii vse pogoje za potroniko pogodbo!) - splona pristojnost (len 59 BU I.) = NE. Pristojno je NEM sodie. - specialne pristojnosti (len 5 BU I.) = DA / NE. len 5(1) = NE. Ne gre za pogodbeno razmerje med Avstrijsko zvezo in g.Henklom. len 5(3) = DA! Gre za zadevo v zvezi z delikti/kvazidelikti. Kraj kodnega dogodka bi lahko bil v Avstriji, kjer grozi kodni dogodek. Na podlagi tega pravila, se bo uporabilo se bo avstrijsko nacionalno pravo.
5. LITISPENDENCA in SORODNE PRAVDE

Obravnavanje problematike, ki se pojavi, ker tee postopek v razlinih D pred razlinimi sodii. Slovensko sodie ne bo pristojno, eprav bo izkljuno pristojno kadar o isti zadevi tee pravda v drugi D in je tista D izkljuno pristojna (npr. najem nepreminine). Namen teh institutov: prepreitev vzporednih postopkov EU si eli, da se odpravijo konfliktne odloitve (elimo se izogniti zavrnitvi priznanja) ekonominost postopka pravila o litispendenci so iroka Temeljne r a z l i k e med litispendenco in sorodnimi pravdami:
LITISPENDENCA
isti zahteve med istima strankama na zahtevo stranke sodie po uradni dolnosti prekine postopek, dokler se ne ugotovi pristojnost sodia = ostala sodia se potem izreejo za nepristojna vee na zaetek postopka/ zaetek pravde samo, e obstaja vzajemnost uporabi se brezpogojno razlika od ZUP-a in ZMZPP urejena v BU I. -
SORODNE PRAVDE
so tesno povezane med seboj, da se zdi smiselno jih obravnavati skupaj zahtevajo izpolnitev doloenih pogojev v ZMZPP jih NI na zahtevo stranke urejene v BU I. pod pogoji
a) L i t i s p e n d e n c a
= e pred sodii razlinih D tee postopek z istim zahtevkom med istima strankama.
len 27 BU I. 1. e pred sodii razlinih drav lanic teejo postopki z istim zahtevkom med istima strankama, vsa sodia razen tistega, ki je prvo zaelo postopek, po uradni dolnosti prekinejo svoje postopke, vse dokler se ne ugotovi pristojnost sodia, ki je prvo zaelo postopek. 2. Ko se ugotovi pristojnost sodia, ki je prvo zaelo postopek, se vsa sodia razen tistega, ki je prvo zaelo postopek, izreejo za nepristojna v korist tega sodia.
Pojem istega zahtevka?
Case: Gubisch (144/86): spor v zvezi z napravo. Prodajalec toi na kupnino pred NEM sodiem. Kupec toi v ITA na ugotovitev
neveljavnosti pogodbe. Sodie EU: Za reitev spora je pomembno dejstvo, ki je enako v obeh vrstah spora. Veljavnost
pogodbe je jedro spora gre za enake razloge za tobo (the same cause of action). Ali je enako po ZMZPP? Niso podali mnenja. Po ZMZPP v tem primeru NE bi lo za listispendenco (88.len ZMZPP). Pojem istih strank?
Case: Tatry (C-406/92): iste stranke so lahko tudi tiste, ki niso fizino enake, imajo pa IDENTINE INTERESE. Osebe niso
identine, identini so le interesi. Npr: 1) imetnik tovora toi prodajalca A 2) zavarovalnica imetnika tovora toi prodajalca A. Razlini osebi toita isto osebo pred istim sodiem. Gre za identino zadevo. Primer, kjer ve oseb toi razline osebe: 1. sodie: A, B, C toijo X 2. sodie: X toi A, B Drugo sodie zavrne pristojnost, ker o zadevi e odloa prvo sodie.
1. sodie: A, B toita X 2. sodie: X toi A, B, C Drugo sodie zavrne pristojnost v tistih zadevah, kjer so e stranke v prvem primeru in ne zoper stranke , ki niso stranke v drugem primeru (C).
Kako v takem primeru ravnajo sodia? Vsa sodia (razen tistega, ki je prvo zaelo postopek), po URADNI DOLNOSTI prekinejo svoje postopke, vse dokler se ne ugotovi pristojnost sodia, ki je prvo zaelo postopek. Zakaj prekinejo postopek? e ne bi bila ugotovljena pristojnost prvega sodia, dokler se ne ugotovi pristojnost, toenec lahko ugovarja pristojnost prvega sodia. Ko se ugotovi pristojnost sodia, ki je prvo zaelo postopek, se vsa sodia (razen tistega, ki je prvo zaelo postopek), izreejo za nepristojna v korist tega sodia.
Ali se len 27 BU I. upoteva tudi, e je v drugi D utemeljena pristojnost na nacionalnih pravilih? DA. Mora se upotevati in velja tudi obratno. A toi B pred FR sodiem utemeljitev pristojnosti na podlagi FR zakona B toi A pred RS sodiem utemeljitev po BU I. FR sodie je prvo zaelo postopek. Slovenski sodnik mora upotevati pravila o litispendenci (len 27 BU I.) Postopek se zane v neki tretji dravi (ni lanica EU): A toi B pred HR sodiem B toi A pred RS sodiem Ali mora sodnik upotevati pravila po BU I. ali ZMZPP? BU I. te situacije NE ureja! Sodie EU e ni dalo odgov ora, kaj storiti v taki zadevi, saj ureja le razmerja med D EU. Slovenski sodnik NE bo uporabil len 27 BU I., ampak ZMZPP. e pa bo verjetno, da se bo sodba izvrila v RS, se uporabljajo pravila o litispendenci po BU I.
b) S o r o d n e p r a v d e
= tiste, ki so tako tesno povezane med seboj, da se zdita njihova skupna obravnava in odloanje o njih smiselni, da bi se s tem izognili nevarnosti nezdruljivih sodnih odlob, ki bi izhajale iz loenih postopkov.
len 28 BU I. 1. e teejo sorodne pravde pred sodii razlinih drav lanic, lahko vsa sodia, razen tistega, ki je prvo zaelo postopek, prekinejo postopek. 2. e teejo te pravde na prvi stopnji, se lahko vsa sodia, razen tistega, ki je prvo zaelo postopek, na zahtevo ene od st rank izreejo za nepristojna, e je sodie, ki je prvo zaelo postopek, pristojno za odloanje v zadevnih postopkih in e zakon dovoljuje zdruitev pravd. 3. Za namene tega lena se teje, da so pravde sorodne, e so tako tesno povezane med seboj, da se zdita njihova skupna obravnava in odloanje o njih smiselni, da bi se s tem izognili nevarnosti nezdruljivih sodnih odlob, ki bi izhajale iz loenih postopkov.
Uporaba sorodnih pravd? Ko pogoji za litispendenco NISO izpolnjeni (e ne gre za iste stranke, iste zadeve) drugo sodie lahko prekine postopek (na zahtevo stranke) na zahtevo 1 od strank se lahko druga sodia izreejo za nepristojna, e pravde teejo na I. stopnji, pod naslednjimi pogoji: - e je sodie, ki je prvo zaelo postopek, pristojno za odloanje v zadevnih postopkih - e pred prvim sodiem postopek e vedno tee
- zahtevki so povezani (r a z l i k a od litispendence) - e nacionalni zakon dovoljuje zdruitev pravd e eden izmed pogojev NI izpolnjen, NE gre za sorodno pravdo!
6. ZAASNE ODREDBE
len 31 BU I. Pri sodiih drave lanice se lahko vloi zahteva za zaasne ukrepe ali ukrepe zavarovanja, ki jih predvideva pravo te drave lanice, tudi v primeru, ko so po tej uredbi za odloanje o glavni stvari pristojna sodia druge drave lanice.
Dvotirnost: Utemeljitev pristojnosti na dolobah domaega prava: v potev pridejo tudi prekomerne pristojnosti (npr. po legi premoenja) pogoj: obstajati mora realna zveza med ukrepom in dravo, ki ga je izdala. Utemeljitve pristojnosti na podlagi dolob BU glede na odloanje o zahtevku brez nadaljnjih pogojev pristojno tudi za vse ukrepe zavarovanja. Katera sodia so po BU I. mednarodno pristojna za izdajo zaasnih odredb? ezmerne pristojnosti so pristojnosti, ki jih imajo D doloene v svojih predpisih (npr. sodie utemelji pristojnost, e ima tonik stalno prebivalie v tej D ). BU I. NE dopua uporabe ezmernih pristojnosti po nacionalnem pravu D. e pa se BU I. NE uporabi, pa se te ezmerne pristojnosti LAHKO uporabijo! Posamezna D lahko utemelji pristojnost za izdajo zaasne odredbe na ezmerni pristojnosti, ob izpolnjenem pogoju (relana zveza med ukrepom in dravo, ki ga je izdala)!
IV. MEDNARODNA PRISTOJNOST po BU II. bis
1. Uporaba BU II. bis - Uredba Sveta ES t. 2201/2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrevanju sodnih
odlob v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starevsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) t. 1347/2000
nadomestila Uredbo 1347/2000 = ira uporaba dvojni instrument: ureja tako mednarodno pristojnost, kot tudi pravila priznanja in izvritve tuje sodne odlobe namen: zapolnila je praznino, ki jo BU I. NI UREDILA, saj je druinske zadeve izkljuila iz dometa uporabe
2. KRITERIJI
1. 2. 3. 4. 5. MEDNARODNI ELEMENT MATERIALNI ASOVNI GEOGRAFSKI DRUGI MEDNARODNI VIRI
P a z i: PERSONALNEGA kriterija NI!
1. 2. -
Mednarodni
element
M a t e r i a l n i k r i t e r i j (ratione materiae po BU II. bis stvarna pristojnost) Uporablja se za: Zakonske spore (razveza, prenehanje ivljenjske skupnosti, razveljavitev ZZ) Starevska odgovornost? Podelitev, izvrevanje, prenos, omejitev ali odvzem starevske obveznosti NE ureja preivnine in razdelitev premoenja med zakoncema Ali se uporablja za registrirane istospolne partnerje? NE. Istospolni partnerji ne!
len 1 BU II.bis 1. Ta uredba se uporablja ne glede na vrsto sodia v civilnih zadevah, ki se nanaajo na: (a) razvezo, prenehanje ivljenjske skupnosti ali razveljavitev zakonske zveze; (b) podelitev, izvrevanje, prenos, omejitev ali odvzem starevske odgovornosti. 2. Zadeve iz odstavka 1(b) lahko zlasti zadevajo: (a) pravice do varstva in vzgoje otroka in pravice do stikov z otrokom; (b) skrbnitvo, rejnitvo in podobne institute;
NE uporablja se za: ugotavljanje ali izpodbijanje razmerja roditelj-otrok; odlobe o posvojitvi, ukrepih pred posvojitvijo ali razveljavitvi ali preklicu posvojitve; priimek in ime otroka; pravila o polnoletnosti; preivninske obveznosti; truste ali dedovanje; ukrepe, ki so posledica kaznivih dejanj, ki so jih storili otroci asovni kriterij = uporablja se za postopke, ki so se prieli po 1.3.2005 (pred tem se uporabi Uredba 1347/2000 ali ZMZPP) Geografski kriterij Obstoj drugih mednarodnih virov BU II. bis ima PREDNOST pred prejnjimi mednarodnimi pogodbami, sklenjenimi med D, ki sodijo v domet BU II.bis z doloenimi izjemami BU II. bis ima PREDNOST pred doloenimi mednarodnimi konvencijami (od lena 59 BU II.bis dalje)
3.
4. 5. -
3. VRSTE pristojnosti po BU II. bis

1. R a z v e z a z a k o n s k e
-
zveze
V katerih primerih bo sodie RS uporabilo ZMZPP? e NE bo izpolnjen asovni kriterij, kadar nobeno sodie D ne bi bilo pristojno odloati o tistih 7 kriterijev (len 3 5 BU II.bis) Subsidirana pristojnost? Uporaba BU II. bis NI omejena na dravljane EU, ki bivajo v EU. Prorogacija? Stranke se v zakonskih sporih NE morejo dogovoriti za prorogacijo (doloba je v Uredbi sami).
len 1 BU II.bis 1. V zadevah glede razveze, prenehanja ivljenjske skupnosti ali razveljavitve zakonske zveze so pristojna sodia drave lanice: (a) na ozemlju katere: zakonca obiajno prebivata ali sta zakonca nazadnje obiajno prebivala, e eden od njiju e vedno tam prebiva, ali nasprotna stranka obiajno prebiva ali v primeru skupne vloge, obiajno prebiva eden od zakoncev ali vlagatelj obiajno prebiva, e je prebival tam najmanj leto dni neposredno pred vloitvijo vloge, ali vlagatelj obiajno prebiva, e je bival tam najmanj est mesecev neposredno pred vloitvijo vloge in je bodisi dravljan te drave lanice ali pa ima, v primeru Zdruenega kraljestva in Irske, tam svoj domicile; (b) katere dravljana sta oba zakonca ali, v primeru Zdruenega kraljestva in Irske, kjer imata oba zakonca svoj domicile. 2. Za namen te uredbe ima domicile enak pomen kot v pravnih sistemih Zdruenega kraljestva in Irske.
2. S t a r e v s k a o d g o v o r n o s t
splona pristojnost po obiajnem prebivaliu otroku = dravljanstvo NI pomembno! I z j e m e : len 9 in 10 BU II.bis NE gre za prorogacijo pristojnosti (len 12 BU II.bis)
SUBISDIRANA PRISTOJNOST = monost, da sodia uporabljajo nacionalna pravila. Slovensko sodie bo pristojno le, kadar ne bo
nobeno sodie EU pristojno po kriterijih starevske odgovornosti

len 8 BU II.bis 1. Sodia drave lanice so pristojna v zadevah starevske odgovornosti v zvezi z otrokom, ki obiajno prebiva v tisti dravi lanici v trenutku, ko je sodie zaelo postopek. 2. Odstavek 1 se uporablja ob upotevanju lenov 9, 10 in 12.
4. Prenos pristojnosti
len 15 BU II.bis 1. Izjemoma lahko sodia drave lanice, ki so po vsebini pristojna za zadevo, e menijo, da bi bilo sodie druge drave lanice,s katero je otrok posebej povezan, primerneje za obravnavo zadeve ali njenega dela in e je to v korist otroka: (a) prekinejo obravnavo zadeve ali njenega dela ter pozovejo stranke, naj zanejo postopek pri sodiu te druge drave lanice v skladu z odstavkom 4; ali (b) zaprosijo sodie druge drave lanice, naj prevzame pristojnost v skladu z odstavkom 5. 2. Odstavek 1 se uporabi: (a) na pobudo stranke ali (b) po uradni dolnosti ali (c) na podlagi zahteve sodia druge drave lanice, s katero je otrok v skladu z odstavkom 3 posebej
To je POSEBNOST. Gre za Forum non conveniens, ki ni tipien za evropski sistem. BU I. ga zavraa, BU II. bis pa ga IMA! Samo izjemoma JE moen prenos pristojnosti na sodie druge D. Prenos mora biti v korist otroka. Prenos se uredi ali po uradni dolnosti, ali ga zahteva stranka ali na podlagi zahteve sodia D, s katero je otrok posebno povezani. Ali ima Slovensko sodie splono pristojnost (len 8)? DA NE Ali ima na podlagi 9, 10, 12 ali 13 ? DA NE Ali je pristojno sodie druge D? (len 17) DA po uradni dolnosti se izree za nepristojno NE uporabi se nacionalna zakonodaja ZMZPP, len 14
V. STRATEGIJA ZA PRAVDO
(vpraanje jurisdikcije in ltigation strategy)
Pravdo lahko zanemo na razlinih krajih, e je podana IZBIRNA pristojnost. Mednarodna pristojnost je inter alia, lahko klju do (ne)uspeha v postopku:
1. FORUM SHOPPING 2. FORUM NON-CONVENIENS 3. TORPEDO ACTIONS
1. F O R U M S H O P P I N G
= izbira med razlinimi pristojnimi sodii. Monost izbire se opredeli tudi z besedami forum shoppin. Izbira TONIK (toenec izbire nima!) v doloenih primerih zakonodajalec dopua, da njegova sodia sodijo etudi toenec NE prebiva v RS ali ni velike (ali vsaj ne pomembne) povezanosti s primerom - odmik od splone pristojnosti. mono je pa, da je toniku tudi teje priti (oz. mu je tam neprimerno toiti) do pristojnih nekaterih sodi (access to court) Ker so v nekaterih primerih pristojna tudi bolj primerna sodia lahko tonik izbira? zato nekaterim pristojnostim reemo, da so izbirne zakaj razmiljati o forum o shopping-u in ali je potrebno forum shopping oznaiti kot nekaj negativnega? a) pozitivni forum shopping = stranki sami doloita sodie, ki naj bo pristojno b) negativni forum shopping = toenik preseneti toenca in ga toi tam, kjer je za tonika ugodneje Ali lahko pride do forum shopping-a v materialnem pravu? DA. Sodni sistem je naravnan tako, da NE bi smelo. V praksi pa prihaja do tega. e sodie tega ne rei, mora postaviti predhodno vpraanje - e pa ga ne postavi, lahko toimo na odkodnino. Ali lahko toenec zmanja forum shopping? DA. Samo v pogodbenih sporih prorogacijski dogovor.
2. F O R U M N O N C O N V E N I E N S
= doktrina, ki vsebuje diskrecijo in pravinost (oportunitetno naelo), ki se v pravu izvaja predvsem proti tujim tonikom. V prvi vrsti se varuje ugled sodia. -
Case: UCC v. Bophal Hiroima kemijske industrije

Ali forum non conveniens omejuje forum shopping? forum non-conveniens = powerfull anti-forum-shopping tool. Gre za razline kriterije, ki so si po dravah zelo razlini. Tonik mora biti pazljiv glede izbire sodia, ker mora paziti na izvritev sodne odlobe. Imamo v ZMZPP tudi taken institut varstva? DA. To je IZKLJUENA PRISTOJNOST. 50(2).len ZMZPP. V kaknem razmerju je do pristojnosti po naelu minimum contact point? To naelo omejuje forum non conveniens. Dovolj je minimalna pristojnost, da bo nae sodie pristojno (po ameriki doktirni) minimalni kontrakt. Forum non conveniens je ZMZPP-ju lege artis neznan. Ali lahko pri tej pristojnosti pride do negativnega kompetennega konflikta? Forum non conveniens NE bo dosegel negativnega kompetennega konflikta.Negativni kompetenni konflikt pomeni, da bi se vsa sodie izrekla za nepristojne. Kako bi komentirali potezo odv. Ed Fagan-a (ambulace chaser), ki je vloil class-action proti tonikom iz Avstrije v primeru Kaprunske tragedije 11.11.2000?
3. T O R P E D O A C T I O N S
= torpedne tobe. Vloimo tobo na sodiu z namenom, da ne bi bilo pristojno drugo sodie torpediramo pristojnost. Povezana je s pojmom litispendence . Do pravnomonosti ni mono vloiti tobe o isti zadevi.
Zakaj bi kdo hitel na sodie? Kdo? Tisti, ki nima prav. Npr. mo preseli sede v London in posluje overseas (non-domiciled tax rule mu prihrani veliko). Tja se preseli tudi ena. Prej sta ivela v Sloveniji. V zakonu se zalomi, govorita o razvezi in ona o preivnini. Ona razmilja o tobi na razvezo v Londonu. On pa pohiti na sodie v Slovenijo in toi na razvezo. Zakaj to naredi? Je slovensko sodie pristojno? V Angliji je sodie zelo radodarno glede preivnin. Ne gre za ZMZPP pogledamo v BU II.bis, po tej uredbi slovensko sodie NI pristojno. elel je torpedirat tobo, da ne bi sodilo pristojno sodie v Angliji. Pri nas so postopki poasneji. Ali npr: podjetje, ki ne plauje faktur toi prodajalca, da ni dolno plaati nepristojnim sodie. Spor sproi pred sodiem, ki ni pristojno na podlagi sporazuma strank.
Case : Erich Gasser GmbH (C-116/02) = trajanje postopka ni razlog za zanikanje pritojnosti sodia, ki je prvo zaelo
postopek. Kaj se torpedira? Toba. Kateri pravni institut igra odloilno vlogo? Ali je torpedna toba vedno mogoa? NE. V primeru IZKLJUNE pristojnosti ni mogoa. Kakno vlogo imajo zaasni ukrepi? Veina pravnih redov NE omejuje, kdo je lahko vlagatelj zaasne odredbe. Bi claim for negative declaratory relief potrebovala drugano reitev glede litispendence? Bi to lahko bil abuse of the proceeding? Zloraba postopka. Potrebno je dokazati namen, kar pa je teko. Kako je v primeru arbitrae? Pred arbitrao se lahko gre samo, e je sklenjen sporazum (ena stranka ne more). Tako da NI mogoe torpedirat s tobo pred arbitranim sodiem. V torpedni tobi imamo opravka z negativnim dekleratornim uinkom: 1) sodie bo res ugotovilo neko dejstvo, vendar ne bo negativno, ampak bo samo ugotovilo kritev 2) toba se vloi pred sodiem, kjer bo postopek zelo dolgo tekel in prepreujejo, da i lahko sodilo drugo pristojno sodie
VI. MERODAJNO PRAVO

1. 2. 3. POGODBENI STATUT DELIKTNI STATUT STVARNI STATUT
STATUT = izraz za kolizijske norme. Prepletanje statutov: Ko je relevantnih ve statutov v ZMZPP: dedni, druinski, statut zastopanja, deliktni. Upotevati meje enega in drugega statuta
Npr. stvarni statut se lahko uporablja tudi vzporedno s pogodbenim statutom.
POGODBENI
Pravni viri: 12345-
STATUT
DUNAJSKA konvencija o mednarodni prodaji blaga (neposredni nain urejanja razmerij) RIMSKA konvencija o uporabi prava pri pogodbenih obligacisjkih razmerjih (ko se uporabi, se derogira ZMZPP) RIM I. - Uredba ES t.593/2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacisjka razmerja ZMZPP Drugi nacionalni predpisi (pomorski zakonik, ...)
1. DUNAJSKA KONVENCIJA o mednarodni prodaji blaga

= neposredni nain reguliranja razmerij z mednarodnim elementom.
Kako doloiti merodajno pravo za vpraanja, ki niso urejena z DK? Kadar DK ne ureja, se posredno uporabi RK, RIM I. bodisi ZMZPP. Subjektivni kriterij opredelitve MPB (iz dveh razlinih D) Unifikacija materialnega prava (vendar ne vseh vpraanj kupoprodajnega prava, poleg tega je iz njenega dometa izkljuena cela vrsta prodajnih pogodb). Npr: prodaja blaga med potronikom in prodajalcem, pgd o prodaji ladij, letal, pgd o prodaji VP. Kdaj se uporabi Dunajska konvencija? 2 kriterija:
PRIMARNI KRITERIJ: obe stranki imata sede oz. prebivalie v dravah pogodbenicah SUBSIDIARNI KRITERIJ: pravila MZP napotujejo na uporabo prava D /pridrek (len 95 DK)/ Primer: Stranki imata sede v
1. 2.
Sloveniji in Albaniji (nelanica). Spor razsoja sodia v Avstriji. Avstrijska KN napoti na slovensko pravo uporabi se DK!
Stranki elita uporabo nacionalnega prava drave in ne DK kako to storiti? IZKLJUITA uporabo DK! Mona izkljuitev DK v celoti ali delno / opting out ? DA. Npr. napieta, da naj se uporabi OZ.
2. RIMSKA KONVENCIJA
Uredba ES t. 593/2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena razmerjaRK
RIM I.
RIMSKA KONVENCIJA o uporabi prava v pogodbenih obligacisjkih razmerjih (1980) = za pogodbe, klenjene po 1.5.2006
RIM I. Uredba ES t. 593/2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (2008) = za pogodbe, sklenjene po
17.12.2009
Uredba Rim I se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja v civilnih in gospodarskih zadevah, v primerih, ko pride do kolizije med zakoni ve drav. Temeljno naelo je, da naj si pogodbeni stranki sami izbereta pravo, ki se uporabi za pogodbo. e stranki prava ne izbereta, splono pravilo pove, katero pravo je treba uporabiti. Pri nekaterih pogodbah (npr. potronikih, zavarovalnih) pa veljajo doloene posebnosti. Pomembno je poudariti, da se uporabi vsako pravo, na katerega napoti uredba, ne glede na to, ali gre za pravo ene od drav lanic. Uredba je v celoti zavezujoa in se neposredno uporablja v vseh dravah lanicah, razen Danske. Uredba prevlada nad nacionalnimi predpisi, ki urejajo isto vsebino, v Sloveniji torej nad nekaterimi deli Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP).
Rimska konvencija iz leta 1980, priela veljati leta 1991 proces spremembe RK v Uredbo ES o uporabi prava za pogodbena obligacijska razmerja = uporaba vezana na AS SKLENJENE POGODBE! (ne kot pri BU; toba voena!!!) in uporabi se za pogodbena razmerja v situacijah, ki vkljuujejo izbiro med pravnimi redi razlinih drav Slovenija: od 1.5.2006. Retroaktivni uinek? Pred ZMZPP! derogacija dolob ZMZPP Nevtralizacija forum shoppinga = vezan na pristojnost! Vsa sodia bodo morala uporabiti ista kolizijska pravila! Predmet interpretacije SES = SES ima pravico do razlage Univerzalnost = ne pozna teritorialne omejitve! Lahko se uporabi pravo drave, ki NI pogodbenica! Renvoi (zavraanje)? IZKLJUENO, sicer ne bi bile poenotene (tudi v ZMZPP pri pogodbenih razmerjih NI zavraanja). Javni red? DA.
16. len RK Uporaba pravnega pravila katere koli drave po tej konvenciji se lahko zavrne le, e je taka uporaba oitno v nasprotju z javnim redom drave sodia, pred katerim poteka postopek.
Prednost prava ES in mednarodnih konvencij Glavni cilj: poenotenje kolizijskih pravil za doloena pravna podroja, ki so pomemna pri reevanju pravnih razmerij med dravami, D EU in v razmerju z drugimi dravami. RK se NE uporablja za (ratione materiae): 1. za doloanje pravne in poslovne sposobnosti 2. za razmerja dednega prava, zakonska, druinska razmerja 3. zavarovalne pogodbe Odnos prisilna materialnopravna ureditev in ureditev mednarodne pristojnosti? Prisilni predpisi so usmerjeni k ravnanju interesa stranke, ki ima sede/prebivalie v dravi, ki je predpis izdala. e se stranki dogovorita nekaj, kar je v nasprotju s temi predpisi, bo tak dogovor upotevan le, e se bo spor vodil pred mednarodnim predstojnim sodiem, ki taknih prisilnih norm ne bo zavezano upotevati. Katero pravo uporabiti?
1.
-
A v t o n o m i j a v o l j e = tudi za NEPREMININE!!!
Izbira je lahko izrecna ali pa z zadostno gotovostjo izhaja iz doloil pogodbe ali okoliin primera Katero pravo lahko izberejo? Samo pravo drav pogodbenic? NE! Samo nacionalno pravo? DA! (ne transnacionalno) Splitting? Pomeni, da si lahko tudi za doloeno pogodbo izbereta doloeno pravo (za eno razmerje ve pravnih sistemov). Vsi elementi pogodbe se v trenutku izbire prava nahajajo v eni dravi = LAHKO, vendar se ne morejo izogniti kogentnim normam, kjer se nahajajo vsi elementi take pogodbe - MATERIALNO NAVEZOVANJE.
3. len RIM I. 1. Pogodbo ureja pravo, ki ga izbereta pogodbeni stranki. Izbira mora biti izrecno izra ena ali mora jasno izhajati iz pogodbenih doloil ali okoliin primera. Pogodbeni stranki se lahko dogovorita, da se izbrano pravo uporablja za pogodbo v celoti ali le za njen del. 2. Pogodbeni stranki se lahko kadar koli dogovorita, da se za pogodbo uporablja drugo pravo, kot se je prej uporabljalo na podlagi prejnje izbire v skladu s tem lenom ali na podlagi drugih dolob te uredbe. e se pogodbeni stranki po sklenitvi pogodbe dogovorita za spremembo prava, ki naj se uporablja za pogodbo, to ne posega v formalno veljavnost pogodbe v smislu lena 11 ali v pravice tretjih oseb. 3. Kadar so vsi elementi, pomembni za zadevo, v trenutku izbire prava v dravi, katere prava pogodbeni stranki nista izbrali, izbira pogodbenih strank ne posega v uporabo dolob prava te drave, od katerih ni dovoljeno odstopanje z dogovorom. 4. Kadar so vsi elementi, pomembni za zadevo, v trenutku izbire prava v eni ali ve dravah lanicah, izbira prava tretje drave s strani pogodbenih strank ne posega v uporabo dolob prava Skupnosti, od katerih ni dovoljeno odstopanje z dogovorom, po potrebi kakor so te dolobe prava Skupnosti izvedene v dravi lanici sodia, pred katerim poteka postopek. 5. Obstoj in veljavnost dogovora pogodbenih strank o izbiri prava se presoja v skladu z dolobami lenov 10, 11 in 13.
2. S t r a n k i NE i z b e r e t a p r a v a
4. len RIM I. 1. e pogodbeni stranki nista izbrali prava v skladu s lenom 3, se pravo, ki se uporablja za pogodbo, doloi brez poseganja v lene 5 do 8, kakor sledi: (a) za prodajno pogodbo o prodaji blaga se uporablja pravo drave, v kateri ima obiajno prebivalie prodajalec; (b) za pogodbo o opravljanju storitev se uporablja pravo drave, v kateri ima obiajno prebivalie izvajalec storitev; (c) za pogodbo, katere predmet je stvarna pravica nanepreminini ali najemna pravica na nepreminini, se uporablja pravo drave, v kateri se nahaja nepreminina; (d) ne glede na toko (c) se za najemno pogodbo za nepreminino, sklenjeno za zaasno zasebno uporabo za najve est zaporednih mesecev, uporablja pravo drave, v kateri ima obiajno prebivalie najemodajalec, pod pogojem, da je najemojemalec fizina oseba in da ima obiajno prebivalie v isti dravi; (e) za franizno pogodbo se uporablja pravo drave, v kateri ima obiajno prebivalie franizojemalec; (f) za pogodbo o distribuciji se uporablja pravo drave, v kateri ima obiajno prebivalie distributer; (g) za prodajno pogodbo o prodaji blaga na drabi se uporablja pravo drave, v kateri poteka draba, e je tak kraj mogoe doloiti; (h) za pogodbo, sklenjeno v okviru vestranskega sistema, ki zdruuje ali omogoa zdruevanje ve nakupnih in prodajnih interesov tretjih oseb v zvezi s finannimi instrumenti, kot so opredeljeni s toko 17 lena 4(1) Direktive 2004/39/ES, v skladu s pravili, ki niso diskrecijska in ki jih ureja eno samo pravo, se uporablja to pravo. 2. e pogodba ni zajeta v odstavku 1 ali e bi lahko elemente pogodbe uvrstili v ve kot eno toko od (a) do (h) iz odstavka 1, se za pogodbo uporablja pravo drave, v kateri ima obiajno prebivalie pogodbena stranka, ki je dolna opraviti za posamezno pogodbo znailno izpolnitev. 3. Kadar je iz vseh okoliin primera razvidno, da je pogodba oitno v tesneji zvezi z drugo dravo kot z dravo iz odstavka 1 ali 2, se uporablja pravo te druge drave. 4. e prava, ki se uporablja, ni mogoe doloiti v skladu z odstavkoma 1 ali 2, se za pogodbo uporablja pravo drave,s katero je ta pogodba najtesneje povezana.
Pogodbe s ibkejimi strankami (3): 1. 2. -
PREVOZNE POGODBE (len 5 RIM I.) POTRONIKE POGODBE (len 6 RIM I.)
za pogodbe, katerih predmet je prodaja blaga ali storitev za namene izven poklicne ali trgovske dejavnosti in za pogodbe o financiranju takega posla
druga stranka pogodbe mora biti oseba, ki opravlja poklicno ali trgovsko dejavnost samo izjemoma za pogodbe med posamezniki. I z j e m e: kadar daje vtis, da se profesionalno ukvarja. varstvo potronika predvsem napram neprimerni uporabi avtonomije volje - prisilni predpisi drave njegovega obiajnega bivalia v odsotnosti avtonomije volje se uporabi pravo drave njegovega OBIAJNEGA BIVALIA ni domneva! Pogodbeni stranki lahko izbereta pravo, vendar taka izbira potronika NE sme prikrajati za zaito, ki jo omogoijo prisilni predpisi drave njenega obiajnega prebivalia kogentnim normam se ne moreta izogniti!
3. 4.
ZAVAROVALNE POGODBE (len 7 RIM I.) INDIVIDUALNE POGODBE O ZAPOSLITVI (len 8 RIM I.)
Oblika? pravo, ki se uporabi za pogodbo pravo, kjer je bila pogodba sklenjena = za osebe, ki se nahajajo na obmoju iste drave pravo ene od drav = za osebe, ki se nahajajo na obmoju razlinih drav za zastopnika se upoteva pravo drave, kjer se nahaja zastopnik enostranski pravni posli = pravo, ki se uporabi za pogodbo ali pravo drav, kjer se je pravni posel opravil Specialna pravila za: Potronike pogodbe pravo drave potronika Pravice na nepreminini in pravica do uporabe nepreminine pravo drave, kjer nepreminina lei
3. ZMZPP
uporabi se le za obligacijska vpraanja (razlaga, izpolnitev, naini prenehanja), NE npr. za poslovno sposobnost strank prepletanje statutov Navezne okoliine = pri pogodbenih obveznostih nastopa kot primarna okoliina avtonomija volje strank. Le e stranki avtonomije nista izkoristili, velja pravo, ki ga doloa zakon. 1. 2. -
PRIMARNA NAVEZNA OKOLIINA = avtonimija strank (pri avtonomiji NI ZAVRAANJA!!!) SUBSIDIARNA NAVEZNA OKOLIINA = pravo najtesneje vezi (koneksnost)
Renvoi (zavraanje)? IZKLJUENO!
6. len ZMZPP (1) e bi bilo treba po tem zakonu uporabiti pravo tuje drave, se upotevajo njegova pravila, ki doloajo, katero pravo se uporabi. (2) e pravila tuje drave, ki doloajo, katero pravo je treba uporabiti, zavraajo na pravo Republike Slovenije, se uporabi pravo Republike Slovenije, ne da bi se pri tem upotevala njena pravila o napotilu, katero pravo se uporabi. (3) Dolobe prvega in drugega odstavka tega lena se ne uporabljajo, kadar imata stranki pravico izbrati pravo.
Oblika pravnega posla? e ni drugae doloeno, sta pravni posel in pravno dejanje glede oblike veljavna, e sta veljavna ali po PRAVU KRAJA (kjer je bil pravni posel sklenjen) ali po PRAVU, KI VELJA ZA VSEBINO pravnega posla (= ALTERNATIVNA IZBIRA) Naelo in favorem contractus pravni posel naj se ohrani v veljavi.
7. len ZMZPP e z zakonom ni doloeno drugae, sta pravni posel in pravno dejanje glede oblike veljavna, e sta veljavna bodisi po pravu kraja, kjer je bil pravni posel sklenjen oziroma pravno dejanje opravljeno, bodisi po pravu, ki velja za vsebino pravnega posla oziroma pravnega dejanja.
Specialna oblika? Oblinost oporoke, oblika sklenitve ZZ, posvojitve, Oblika za pravne posle z nepremininami? Za pogodbe, ki se nanaajo na nepreminine, je treba vedno uporabiti pravo drave, na katere ozemlju je nepreminina (23. len ZMZPP).
1. A v t o n o m i j a v o l j e
= subjektivna navezna okoliina. Z izbiro prava za celotno razmerje se uresniuje naelo varstva intergitete institucij. Avtonomija je izrecno izkljuena, e to zahtevajo posebni interesi varovanej doloenih subjektov (potroniki, delavci) ali posameznih stvari (nepreminine).
19(1). len ZMZPP (1) Za pogodbo se uporabi pravo, ki sta si ga izbrali pogodbeni stranki, e ta zakon ali mednarodna pogodba ne doloa drugae.
= pogodbeno razmerje mora imeti mednarodni element, e ga NI, se presoja po domaem pravu in avtonomija volje strank se lahko upoteva samo v okviru kogentnih norm lex fori.
19(2). len ZMZPP (2) Volja strank o izbranem pravu je lahko izrecno izraena ali pa mora nedvomno izhajati iz pogodbenih doloil ali drugih okoliin.
= stranki lahko izbereta pravo, ki ureja samo EN DEL pogodbe. Za isto pogodbo se lahko uporabi ve razlinih pravnih redov.
19(3). len ZMZPP (3) Veljavnost pogodbe o izbiri prava se presoja po izbranem pravu.
= lex causae. Stranke same izberejo pravo e tega NE storijo, se uporabijo zakonske dolobe. Ponekod se avtonomija pojavi tudi v deliktnem statutu? v ZMZPP NE, v RIM II. DA! Ali je potrebna koneksnost (najtesneja zveza) z izbranim pravom? NE, po ZMZPP. Po RIM II (len 3) pa je pomembna realna volja pogodbenih strank. e iz okoliin primera ni z gotovostjo razvidno, da je bilo pravo izbrano, je treb a uporabiti objektivno navezovanje (len 4) = naelo koneksnosti.
Omejitve pri avtonomiji volje strank: 1. ZA POGODBE, KI SE NANAAJO NA NEPREMININE (23. len ZMZPP) to NI STVARNI STATUT! Ne morejo stranke same izbrati prava - po ZMZPP NE, po RIM DA! 2. POTRONIKE POGODBE IN POGODBE O ZAPOSLITVI 3. JAVNI RED
Cepitev pogodbenega razmerja? NI obravnavano v ZMZPP. stranke izberejo razlina prava (sklenitev, izpolnitev, razlaga pogodbe) Razlogi proti: pogodba je ekonomska in pravna celota tei se k uporabi enega prava za celotno pogodbeno razmerje cepitev se v Rimski konvenciji LAHKO uporabi (len 3 RK) Dve vrsti navezovanj: 1. Kolizijsko navezovanje na merodajno pravo - nadomesti tudi kogentne dolobe (z mednarodnimi elementi) 2. Materialno navezovanje na merodajno pravo (stranke v pogodbo vnesejo dispozitivne norme doloenega pravnega reda ) samo dispozitivne lahko nadomestijo! Kaj lahko stranke izberejo? Po ZMZPP stranki izbereta pravo, ki pomeni NACIONALNO pravo. Ali se lahko izbere le nacionalno pravo ali tudi transnacionalno pravo? Samo NACIONALNO pravo. Transnacionalno pravo so pravila, sprejeta s strani mednarodnih organizacij in niso dela kakrnegakoli pravnega sistema, npr. UNIDROIT. Kdaj je treba pravo izbrati? as, ki je odloujo za izbiro prava, v ZMZPP NI doloen. Pravo se lahko izbere vse do trenutka, ko je treba razmerje presojati - dokler sodie ne odloi o MATERIALNEM PRAVU. e stranki prava ne izbereta? Potem pa po NAVEZNIH OKOLIINAH!
2. S u b s i d i a r n e n a v e z n e o k o l i i n e
= pravo najtesneje vezi (naelo koneksnosti). Velja domneva karakteristine izpolnitve stranka, ki je zavezana opraviti izpolnitev.
20. len ZMZPP e stranki nista izbrali prava, ki naj se uporabi, se uporabi pravo, s katerim je razmerje najtesneje povezano. e posebne okoliine primera ne napotujejo na drugo pravo, se teje, da je najtesneja zveza podana s pravom drave, v kateri ima stranka, ki je zavezana opraviti za posamezno pogodbo znailno izpolnitev, stalno prebivalie oziroma sede.
I z j e m e : posebne navezne okoliine 1.
POGODBE, KI SE NANAAJO NA NEPREMININE = izkljuno se uporabi pravo drave, kjer nepreminina lei.
23. len ZMZPP Za pogodbe, ki se nanaajo na nepreminine, je treba vedno uporabiti pravo drave, na katere ozemlju je nepreminina.
RIM glede stvarnih pravic na nepremininah lahko stranke izberejo pravo. Drugae je urejeno vpraanje oblike pogodbe, ki se nanajo na nepreminine). len 9 RIM. 2. 3.
UVELJAVITEV NAELA VARSTVA IBKEJEGA = potroniki, delavci (svoje stalno prebivalie! 22, 23. len ZMZPP/ len 6 RIM ENOSTRANSKI PRAVNI POSEL = uporabi se pravo drave dolnikovega stalnega prebivalia ali sedea
28. len ZMZPP Za enostranski pravni posel se uporabi pravo drave dolnikovega stalnega prebivalia oziroma sedea.
Primer
Oseba A iz Madarske in oseba B iz Slovenije skleneta najemno pogodbo, s katero A za 1 mesec najame hio na otoku Visu. 1. Se lahko stranki dogovorita, da se uporabi kitajsko pravo? DA. 2. Katero pravo se uporabi, e stranki ne izbereta prava? 3. Bi bil va odgovor drugaen, e obe stranki te najemne pogodbe ivita v Sloveniji!?
Tesneja vez z nekim drugim poslom (SLO). TESNEJA VEZ LAHKO IZPODBIJE POSEBNE DOLOBE!!! len 23. ZMZPP
Primer
Kupec s sedeem v dravi X in prodajalec s sedeem v Sloveniji sta septembra 2006 sklenila pogodbo o prodaji tirih ladij. Prodajalec ne dobavi. Kupec 15. aprila 2007 vloi tobo pred slovenskim sodiem. 1. Je slovensko sodie pristojno? DA. Vski kriteriji so izpolnjeni. Uporabi se BU I.
2. Katero pravo se uporabi? RIMSKA KONVENCIJA. asovni kriterij: DA, materialni kriterij: karakt. izpolnitev SLO prodajalec.
DELITKTN I
STATUT
= norma v kolizijskem pravu, ki doloa katero pravo se mora uporabiti v primeru neposlovnih obveznosti. Pravni viri: 1234RIM II. - Uredba ES t.864/2007 o pravu za nepogodbene obveznosti ZMZPP Konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesree (1971) Konvencija o zakonu, ki se uporablja v primerih odgovornosti proizvajalcev za njihove proizvode
1. Uredba ES t. 864/2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti -
RIM II.
= uporabi se za nepogodbene obveznosti (NE za davne, carinske ali upravne zadeve ter ne za odgovornost drave glede dejanj in opostitev pri izvajanju dravne oblasti acta iure impreii). Uporabi se, e je kodni dogodek storjen po 11.1.2009 Nepogodbene obveznosti (3):
1.
NEUPRAVIENA OBOGATITEV
len 10 RIM II. 1. e se nepogodbena obveznost, nastala zaradi neupraviene obogatitve, vkljuno s prejemom neupravienega plaila, nanaa na raz merje med strankama, denimo na pogodbo ali kodno dejanje, ki je v tesni zvezi s to neupravieno obogatitvijo, zanjo velja pravo, ki velja za to razmerje. 2. Kadar se pravo, ki se uporablja, ne more doloiti na podlagi odstavka 1, stranki pa sta imeli v asu, ko se je zgodil dogodek, zaradi katerega je nastala neupraviena obogatitev, obiajno prebivalie v isti dravi, se uporablja pravo te drave. 3. Kadar se pravo, ki se uporablja, ne more doloiti na podlagiodstavkov 1 ali 2, se uporablja pravo drave, v kateri je neupraviena obogatitev nastala. 4. Kadar je iz vseh okoliin primera razvidno, da je nepogodbena obveznost, nastala zaradi neupraviene obogatitve, oitno v tesneji zvezi z drugo dravo kot z dravo iz odstavkov 1, 2 in 3, se uporablja pravo te druge drave.
2.
NEGOTIORUM GESTIO - poslovodstvo brez naroila CULPA IN CONTRAHENDO
3.
len 12 RIM II. 1. Pravo, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti, nastale zaradi dejanj pred sklenitvijo pogodbe, ne glede na to, ali je bila pogodba dejansko sklenjena, je pravo, ki se uporablja za pogodbo ali bi se uporabljalo za to pogodbo, e bi bila sklenjena. 2. Kjer se pravo, ki se uporablja, ne more doloiti na podlagi odstavka 1, je pravo, ki se uporablja: (a) pravo drave, v kateri je koda nastala, ne glede na dravo, v kateri se je zgodil dogodek, ki je povzroil nastalo kodo, in ne glede na dravo ali drave, v katerih so nastale posredne posledice; ali (b) kadar imata stranki v asu, ko je nastal dogodek, ki je povzroil kodo, obiajno prebivalie v isti dravi, pravo te drave; ali
Navezna okoliina? Kraj kodnega dogodka (lex loci delicti commissi) splono pravilo.
len 23 RIM II. 1. Za namene te uredbe velja za obiajno prebivalie drub in drugih pravnih oseb kraj njihove glavne uprave. Kadar dogodek, ki povzroi kodo, ali koda nastane med poslovanjem podrunice, agencije ali katere koli druge poslovne enote, kraj, kjer je ta podrunica, agencija ali druga poslovna enota, predstavlja obiajno prebivalie. 2. Za namene te uredbe velja za obiajno prebivalie fizine osebe, ki deluje v okviru svoje poslovne dejavnosti, glavni kra j poslovanja.
Druge?
Avtonomija volje (ne pri ZMZPP), najtesneja vez, akcesorne navezne okoliine.
len 14 RIM II. 1. Stranki se lahko dogovorita, da se za nepogodbene obveznosti uporablja pravo po njuni izbiri, in sicer: (a) s sporazumom, sklenjenim po dogodku, ki je povzroil nastalo kodo; ali (b) kadar obe stranki opravljata gospodarsko dejavnost, tudi s sporazumom, o katerem sta se stranki svobodno dogovorili pred dogodkom, ki je povzroil nastalo kodo. Izbiro je treba izraziti ali pokazati z razumno gotovostjo glede na okoliine primera. Izbira ne vpliva na pravice tretjih oseb. 2. Kadar so vsi dejavniki, pomembni za situacijo v asu dogodka, ki je povzroil nastalo kodo, prisotni v dravi, katere prava stranki nista izbrali, izbira strank ne vpliva na uporabo dolob prava te druge drave, od katerih ni dovoljeno odstopiti s sporazumom. 3. Kadar so vsi dejavniki, pomembni za situacijo v asu dogodka, ki je povzroil nastalo kodo, prisotni v eni ali ve dravah lanicah, izbira strank glede prava, ki se uporablja, in ki ni pravo drave lanice, ne sme ovirati uporabe dolob prava Skupnosti, in kadar je to primerno, njihovega izvajanja s strani pristojnega sodia drave lanice, od katerih ni dovoljeno odstopiti s sporazumom.
Renvoi (zavraanje)? IZKLJUENO.
len 24 RIM II. Uporaba prava katere koli drave, doloenega s to uredbo, pomeni uporabo veljavnih pravnih predpisov te drave razen predpiso v mednarodnega zasebnega prava.
2. ZMZPP
30. len ZMZPP (1) Za nepogodbeno odkodninsko odgovornost se uporabi pravo kraja, kjer je bilo dejanje storjeno. e je za okodovanca ugodneje, se namesto tega uporabi pravo kraja, kjer je nastopila posledica, vendar le, e je povzroitelj kraj posledice mogel in mora l predvideti. (2) e pravo, doloeno po prvem odstavku tega lena nima z razmerjem tesneje zveze, pa pa je podana oitna zveza z nekim dr ugim pravom, se uporabi to pravo.
Predhodna vpraanja v deliktnem statutu? V postopku je treba dati odgovore, preden se sploh lahko o sporu vsebinsko odloi. Pravna praznina - 3.len ZMZPP. Kvalifikacija v deliktnem statutu? TEORIJE KVALIFIKACIJ = po pravilih o kvalifikacijah v ve stopnjah pridemo do uporabe lex fori in nato e lex causae. Deliktna sposobnost? 2 vidika presoje: deliktni ali osebni statut (po domaem pravu osebe) Renvoi (zavraanje)? IZKLJUENO. ZMZPP doloa, da se v vsakem primeru upoteva zavraanje, razen e pride do zaaranega kroga. Renvoi se NE upoteva, e sta stranki imeli pravico izbrati pravo. (6.len ZMZPP)! as? Odloilni trenutek je tisti, ko je dejanje bilo storjeno ali trenutek nastanka kode (navezna okoliina kraja, kjer je nastopila kodna posledica). Navezne okoliine:
1. Lex l o c i d e l i c t i c o m m i s s i = pravo kraja, kjer je bilo dejanje storjeno primarna navezna okoliina
Problem: vpraanje opredelitve kraja, kjer se je dejanje zgodilo (prevozna sredstva, letalo, ...) Tudi za stvari v prevozu oz. kode, ki nastanejo zaradi prevoza. Onesnaevanje rek (posledica lahko nastopi kasneje) okodovanci imajo pravico izbrati pravo kateregakoli kraja, kjer je nastopila pravna posledica. Ali pripravljalna dejanja vplivajo na navezne okoliine? NE. Loitev med:
OPUSTITVENO DEJANJE = ne moremo govoriti o kraju, kjer je nekdo nekaj storil teje se kraj, kjer bi dejanje moralo biti storjeno, pa NI bilo!
OBJEKTIVNA ODGOVORNOST za NEVARNE STVARI = uporabimo lahko ne glede na odgovornost, ki ji je podvrena odkodninska odgovornost
2. Lex l o c i d a m n i
= pravo kraja, kjer je nastopila posledica, vendar le, e je storilec (povzroitelj) kraj posledice moral ali mogel predvidevati sekunadarna navezna okoliina (NI alternativna!)
3. Avtonomija volje
= je NI v ZMZPP!
4. Izbira najugodnejega prava

= namenjena je izkljuno pravni varnosti okodovanca, ki si lahko izbere sebi ustreznejo pravo. Gre za simpatija z rtvijo je veja - TEORIJA RTVE. Gre za ugodnost sodia, uporabiti njegovo pravo (sodba mora vedno vsebovati obrazloitev). e obrazloitve NI, sodbe ni mogoe preizkusiti in zato je podana protipravnost (339.len ZPP).
5. Lex c o n n e x i t a t i s
= navezovanje na pravo, ki ima z razmerjem najtesnejo vez. Gre za objektivno navezno okoliino, s katero se omili uporaba lex loci delicti commisssi povezanost mora biti oitna!
3. KONVENCIJA, ki ureja PROMETNE NESREE

Sprejeta 4.5. 1971 v Haagu za doloene zadeve se NE uporablja kot npr. za odgovornost proizvajalcev, prodajalcev ter tistih, ki popravljajo vozila, za odgovornost lastnika ceste, za regresne tobe med odgovornimi osebami NI vzajemnosti z ratifikacijo postala del naega prava Javni red = sme se zavrniti le, e oitno nasprotuje javnemu redu. I z j e m a : ne glede na pravo, ki se uporabi, je treba pri doloanju odgovornosti upotevati prometna in varnostna pravila, ki veljajo na kraju in ob asu nesree Katero pravo se uporabi? kombinacija lex loci delicti commissi (kraj kodnega dogodka) in drave registracije vozila uporabi se pravo drave, kjer se je zgodila nesrea, kolikor okoliine primera ne kaejo na uporabo prava drave registracije (izpolnjevanje posebnih pogojev) za vozila, ki niso registrirana ali so registrirana v ve dravah pravo drave, kjer vozila praviloma vozijo.
Primer Toea stranka (hrvaka dravljanka) s stalnim prebivaliem v Sloveniji je bila hudo telesno pokodovana v prometni nesrei, ki se je marca 2000 pripetila na Hrvakem. Bila je sopotnica v avtomobilu, ki ga je opravljal njen mo, odgovoren za prometno nesreo; ta je iz neznanega vzroka zapeljal v betonsko ograjo. Za vozilo s slovensko registracijo je bilo sklenjeno obvezno avtomobilsko zavarovanje odgovornosti pri toen i stranki zavarovalnici s sedeem v Sloveniji. Toea stranka je novembra 2000 vloila tobo pred slovenskim sodiem in iz zgornjega kodnega dogodka zahtevala plailo premoenjske in nepremoenjske kode. 1. Ali gre v danem primeru za razmerje z mednarodnim elementom? DA. Razline osebe. 2. Ali je v danem primeru podana pristojnost slovenskega sodia in na podlagi katerega pravnega akta? Tonik v tobi navaja pristojnost slovenskega sodia na podlagi dolobe 48 ZPP.
3. Kateri pravni predpis se bo v danem primeru uporabil za doloitev prava, ki se bo uporabilo za reitev spora?
STVAR N I
STATUT
= lahko se uporablja vporedno s pogodenim statutom, e: 1. 2. je predmet pogodbe NEPREMININA, se uporabi pravo drave, kjer nepreminina lei. Druge monosti ni! je predmet pogodbe PREMININA, lahko stranke izberejo pravo, vendar to pravo ne bo nujno urejalo lastninskega razmerja za ta namen se uporabi pravo kraja, kjer se stvar nahaja (lex situs). Splono pravilo:
18. len ZMZPP (1) Za lastninskopravna razmerja in druge pravice na stvareh se uporabi pravo kraja, kjer je stvar. (2) Za razmerja iz prvega odstavka tega lena glede stvari, ki so v prevozu, se uporabi pravo namembnega kraja. (3) Za razmerja iz prvega odstavka lena glede prevoznih sredstev se uporabi pravo drave, katere dravno pripadnost imajo ta sredstva, e s predpisi Republike Slovenije ni doloeno drugae.
Za lastninskopravna razmerja in druge pravice na stvareh se uporabi pravo kraja, kjer je stvar (lex rei sitae) = NI avtonomije volje! Za stvarni statut se ne more uporabiti navezna okoliina avtonomije volje strank. Stvarno pravo je togo. Za razmerja glede stvari, ki so v prevozu, se uporabi pravo namembnega kraja. = preminine stvar menja svoj poloaj in se tako teko podreja veim pravnim redom. Ko so stvari v prevozu, se uporabi pravo namembnega kraja. Ko pa stvar prispe na kraj, se presoja po novem lex rei sitae. Problem: e se med transportom stvari izvri kakna stvarna pravica (ali se uporabi lex rei sitae ali pravo namembnega kraja)? Odvisno od okoliin.
CONFLICT MOBILE!
Za razmerja glede prevoznih sredstev se uporabi pravo drave, katere dravno pripadnost imajo ta sredstva, e s predpisi RS ni doloeno drugae.
= teje se, da ima prevozno sredstvo dravno pripadnost tiste drave, kjer je vpisano v register in katere oznako nosi.
3 pravni naslovi, na podlagi katerih lahko pridobimo stvarnopravno razmerje: pravni posel, sodna odloba, dedovanje.
23. len ZMZPP Za pogodbe, ki se nanaajo na nepreminine, je treba vedno uporabiti pravo drave, na katere ozemlju je nepreminina.
Primer Slovenski uvoznik kupuje blago na Madarskem. Dogovorjeno je, da se blago izroi v MS. Zanima nas predvsem prehod lastnine na blagu. To vpraanje je izjemno pomembno, ker blago ne prispe v MS. Blago namre izgine med potjo, in sicer na Madarskem. Kdo nosi kodo? Lastnik bl aga kdo je bil lastnik v trenutku, ko je blago izginilo? Predpostavimo, da po madarskem pravu lastnina preide na kupca z naloitvijo blaga (Madarska) koda za naega uvoznika. Po naih pravilih pa z izroitvijo stvari Madar je lastnik. Vpraanje se obravnava pred naim sodiem. Uporabimo ZMZPP odgovor je preprost.
Izroitev v MS. Lastnik e prodajalec. 18. len ZMZPP. Pravo namembnega kraja.
VII. PRIZNANJE in IZVRITEV

Pravni viri: 123456Uredba ES t. 44/2001o pristojnojnosti v civilnih in gospodarskih zadevah BU I. Uredba ES t. 2201/2003 o pristojnosti v zakonskih sporih in v sporih v zvezi s starevsko odgovornostjo - BU II.bis Uredba ES t. 805/2004 o uvedbi evropskega naloga za izvrbo nespornih zahtevkov (izvrilni naslov) - EIN Uredba ES t. 1393/2007 o vroanju Uredba ES t. 1206/2001 o sodelovanju pri pridobivanju dokazov ZMZPP (94. 117. len ZMZPP)
najprej uporabimo reitve v mednarodnih pogodbah, nato ele notranje predpise (ZMZPP, ZPP) gre za razmerje dveh drav: drave izdaje odlobe in drave priznanja odlobe. Ena drava ne more sprejeti pravila, ki bi veljala za ves svet. Odlobe uinkujejo le na obmoju tiste drave, katere sodie je to odlobo izdalo. Zakaj sta priznanje in izvritev pomembna? Razlogi: ekonominost postopka (izogibanje dvojinim portopkom) razvoj mednarodnega prava (mednarodne trgovine in prost promet sodnih odlob) naela vljudnosti in dobre volje ter pravne varnosti (ne bis in idem) prepreitev nasprotujoih si odloitev (ideja enotnega trga EU) Kaj se prizna in izvri? - SODNA ODLOBA (ugotovitvena, oblikovalna, dajatvena)
- SODNA PORAVNAVA
- JAVNE LISTINE (notarski zapisi, preivninski dogovor pred CSD le do ZZZDR-C) NE priznajo se acta iure imperii niti upravne niti kazenske odlobe (razen glede adhezijskega postopka).
Pogoji za priznanje? 2 sistema: 1. 2. sistem OMEJENEGA PRIZNANJA = velja za na ZMZPP. Nae sodie preveri, e je v nasprotju z naim javnim redom (vsebinsko). Preizkusi le, e so bile izpolnjene najpomembneje predpostavke (ki so taksativno natete v zakonu). sistem MERITORNEGA PREIZKUSA = preverja se, e je dejansko stanje pravilno ugotovljeno (materialno pravo)
Drava IZVORA
izdaja izvrilnega naslova
Drava IZVRBE
priznanje oz. razglasitev izvrljivosti
potrdilo o pravnomonosti / izvrljivosti
dejanska izvrba (pri DAJATEVENIH SODBAH)
SISTEMI PRIZNANJA tujih sodnih odlob

1. sistem OMEJENE KONTROLE (Controle limite) = najbolj razirjen, pozna ga RS! Omejitev je omejena na f o r m a l n a (procesna) vpraanja. Drave priznajo sodno odlobo, vendar NE avtomatino, pod doloenimi predpostavkami. Sodie pregleda te reitve in ali prizna ali zavrne sodno odlobo. Ne more pa spremeniti zahtevka. sistem NEOMEJENE KONTROLE = raziritev kontrole. Nana se ne le na f o r m a l n e predpostavke, ampak tudi na u g o t o v i t e v dejanskega stanja in pravilno u p o r a b o materialnega prava. Dejanskega stanja ne spreminja. Vsebinska predpostavka je javni red! sistem REVIZIJE = sodie, ki odloa o priznanju tuje sodne odlobe, se postavi v vlogo sodia II. stopnje. Sodie lahko tako odlobo tudi spremeni. Primer: zahtevek je plailo 20.000 - ne, plaati mora, vendar le 15.000 . sistem PRIMA FACIE EVIDENS = v dravi priznanja se vodi n o v postopek, pri emer se odloba, ki je e izdana, upoteva kot d o k a z na prvi pogled. sistem NEPRIZNAVANJA = ni ugoden. Drave temeljijo na staliu, da NE bodo priznavale tujih sodnih odlob. Nekatere drave imajo dolobe, da sodno odlobo sicer priznajo, vendar jih ne izvrujejo.
2.
3.
4.
5.
Kaken UINEK ima tuja sodna odloba v DRAVI PRIZNANJA?

1. sistem ENAKEGA UINKA = odloba, ki je bila izdana v tuji dravi, ima taken uinek v dravi priznanja, kot ga ima taka odloba v tej dravi DOMAE ODLOBE.
94. len ZMZPP (1) Tuja sodna odloba je izenaena z odlobo sodia Republike Sloveniji in ima v Republiki Sloveniji enak pravni uinek kot domaa sodna odloba le, e jo prizna sodie Republike Slovenije. (2) Za tujo sodno odlobo se po prvem odstavku tega lena teje tudi poravnava, sklenjena pred sodiem (sodna poravnava). (3) Za tujo sodno odlobo se teje tudi odloba drugega organa, ki je v dravi, v kateri je izdana, izenaena s sodno odlobo oziroma sodno poravnavo, e ureja razmerja iz 1. lena tega zakona.
2.
sistem RAZIRITVE UINKA = odloba ima v dravi priznanja enak uinek kot ga ima v dravi izvora (idaje odlobe). Velja po BU I. ko nae sodieodloa po BU I., bo imelaa tuja sodna odloba razirjen uinek. Kadar pa bo odloala o priznanju po ZMZPP, pa bo imela tuja sodna odloba enak uinek kot domaa. sistem KUMULACIJE = v dravi priznanja se upotevajo samo tisti uinki, ki jih pozna tako drava izdaje odlobe in drava priznanja.
3.
1. PRAVILA po ZMZPP
Tuja sodna odloba? Pomembno je, da gre za civilnopravno razmerje z mednarodnim elementom. Na zakon izenauje sodno odlobo s sodno poravnavo. Tako se lahko priznajo tudi druge odlobe, ki jih ne izda sodie, vendar pod pogojem, da so odlobe drugih organov (v dravi, ki jih izdaja), izenaene s sodno odlobo. Kdaj je sodna odloba tuja e je idana na tujem ozemlju (teritorialni kriterij) ali, e jo izda tuj organ (personalni kriterij)? Lahko oboje. Kaj je bolj pomembno? Personalni kriterij organ, ki izda odlobo. 2 vrsti odlob: UGOTOVITVENE, OBLIKOVALNE = se samo priznajo in NI potrebna izvrljivost, saj uinkujejo s pravnomonostjo DAJATVENE = se tudi izvrijo!
Odloba mora biti izdana v doloeni vrsti zadeve. Tuje sodne odlobe se v dravi priznanja NE priznavajo avtomatino, vendar je treba ugotoviti, ali so izpolnjene doloene predpostavke. Te se lahko ugotovijo v 2 postopkih: DELIBACIJSKI POSTOPEK (preizkuevalni) INCIDENTER POSTOPEK (kot predhodno vpraanje)
Tuja sodna odloba je izenaena z odlobo sodia RS, e:
94. len ZMZPP (1) Tuja sodna odloba je izenaena z odlobo sodia Republike Sloveniji in ima v Republiki Sloveniji enak pravni uinek kot domaa sodna odloba le, e jo prizna sodie Republike Slovenije. (2) Za tujo sodno odlobo se po prvem odstavku tega lena teje tudi poravnava, sklenjena pred sodiem (sodna poravnava). (3) Za tujo sodno odlobo se teje tudi odloba drugega organa, ki je v dravi, v kateri je izdana, izenaena s sodno odlobo oziroma sodno poravnavo, e ureja razmerja iz 1. lena tega zakona.
O (ne)utemeljenosti tobenega zahtevka odloa sodie meritorno s sodbo (izrek). Arbitraa? Zakon o arbitrai derogira odlobe v ZMZPP glede tujih arbitranih odlob. Sodna poravnava? Tuja sodna poravnava mora predstavljati izvrilni naslov v dravi, v kateri je bila sklenjena. P R E D P O S T A V K E za priznanje in izvritev: POZITIVNA (1) = mora obstajati, da se tuja sodna odloba prizna 1. POTRDILO O PRAVNOMONOSTI in IZVRLJIVOSTI = vlonik mora zahtevku za priznanje tuje sodne odlobe predloiti tujo sodno odlobo + potrdilo organa o pravnomonosti (+ overjen prevod). (95. len ZMZPP) NEGATIVNE (6) = NE smejo biti podane! e so, pride do zavrnitve! Uveljavljajo se: NA UGOVOR STRANK (prorogatio fori, prekomerne pristojnosti,...) PO URADNI DOLNOSTI (izkljuna pristojnost)
1. -
MEDNARODNA PRISTOJNOST SODIA v DRAVI IZVORA, ki velja zgolj za:

IZKLJUNO PRISTOJNOST SLOVENSKEGA SODIA (ne bomo priznali, I z j e m a )
97. len ZMZPP (1) Tuja sodna odloba se ne prizna, e je za zadevo, za katero gre, izkljuno pristojno sodie ali drug organ Republike Slo venije. (2) e zahteva priznanje tuje sodne odlobe, ki je bila izdana v sporu iz zakonske zveze, toenec, ali e to zahteva tonik in toenec ne nasprotuje, izkljuna pristojnost sodia Republike Slovenije ni ovira za njeno priznanje.
EZMERNO PRISTOJNOST (dravljanstvo toenca)
98. len ZMZPP (1) Sodie na ugovor osebe, zoper katero je bila izdana, zavrne priznanje tuje sodne odlobe, e je pristojnost tujega sodia temeljila izkljuno na eni od naslednjih okoliin: 1) dravljanstvu tonika; 2) premoenju toenca v dravi izdaje odlobe; 3) osebni vroitvi tobe oziroma drugega akta, s katerim se je zael postopek, toencu. (2) Sodie na ugovor osebe, zoper katero je bila izdana, zavrne priznanje tuje sodne odlobe tudi v primeru, e sodie, ki je odlobo izdalo, ni upotevalo sporazuma o pristojnosti sodi Republike Slovenije.
2.
PROROGATIO FORI SLOVENSKEGA SODIA (e bi toenec ugovarjal. e ne bi ugovarjal, pa se teje za tiho privolitev).
NEMONOST SODELOVANJA STRANKE V POSTOPKU = kritev naela audiatur et altera pars. Stranka NI mogla sodelovati v postopku, e ji bilo vabilo, toba, sklep niso bili osebno vroeni oz. vroitev ni bila preizkuena, razen e se je na kakrenkoli nain spustila v obravnavanje glavne stvari. Vroitev se nanaa na zaetek postopka, sodelovanje pa na celoten postopek.
96. len ZMZPP (1) Sodie Republike Slovenije zavrne priznanje tuje sodne odlobe, e na ugovor osebe, zoper katero je bila izdana, ugotovi , da ta zaradi nepravilnosti v postopku ni mogla sodelovati v postopku. (2) Zlasti se teje, da oseba, zoper katero je bila izdana tuja sodna odloba, ni mogla sodelovati v postopku, e ji vabilo, toba ali skle p, na podlagi katerega se je zael postopek, niso bili osebno vroeni oziroma osebna vroitev ni bila niti poskuena, razen e se je na kakrenkoli nain spustila v obravnavanje glavne stvari v postopku na prvi stopnji.
3.
OBSTOJ DRUGE PRAVNOMONE ODLOBE in LITISPENDENCA = tuja sodna odloba se NE prizna, e je sodie ali drug organ RS v isti zadevi izdal pravnomono sodno odlobo ali e je bila v RS priznana kakna druga sodna odloba, ki je bila izdana v isti zadevi. L i t i s p e n d e n c a (visenost pravde) = med idtima strankama se o item zahtevku ne more zaeti nova pravda.
96. len ZMZPP (1) Tuja sodna odloba se ne prizna, e je sodie ali drug organ Republike Slovenije v isti zadevi izdal pravnomono odlobo ali e je bila v Republiki Sloveniji priznana kakna druga tuja sodna odloba, ki je bila izdana v isti zadevi. (2) Sodie poaka s priznanjem tuje sodne odlobe, e pred sodiem Republike Slovenije tee prej zaeta pravda v isti pravni zadevi in med istima strankama, dokler ni ta pravda pravnomono konana.
4.
JAVNI RED = tuja sodna odloba se NE prizna, e bi bil uinek njenega priznanja v nasprotju z javnim redom RS. Nikjer ni natanno doloeno, kaj javni red je. Kateri trenutek je relevanten za presojo javnega reda? Trenutek priznanja in izvritve, saj se vedno spreminja.
100. len ZMZPP Tuja sodna odloba se ne prizna, e bi bil uinek njenega priznanja v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije.
5.
VZAJEMNOST = tuja sodna odloba se NE prizna, e NI vzajemnosti. Obstoj vzajemnosti se domneva do dokaza o nasprotnem. I z j e m e : ko vzajemnost ni potrebna: odlobe, izdane v zakonskem sporu v sporu zaradi ugotovitve/izpodbijanja oetovstva ali materinstva ko priznanje in izvritev zahteva slovenski dravljan ko tuja odloba zadeva osebno stanje dravljana drave izvora odlobe (NE upoteva seizkljuna pristojnost in javni red!)
101. len ZMZPP (1) Tuja sodna odloba se ne prizna, e ni vzajemnosti. (2) Neobstoj vzajemnosti ni ovira za priznanje tuje sodne odlobe, izdane v zakonskem sporu in v sporu zaradi ugotovitve in izpodbijanja oetovstva ali materinstva, in ne takrat, ko priznanje ali izvritev tuje sodne odlobe zahteva slovenski dravljan. (3) Obstoj vzajemnosti se glede priznanja tuje sodne odlobe domneva do dokaza o nasprotnem; e pa nastane dvom o vzajemnosti, da pojasnilo ministrstvo, pristojno za pravosodje.
6.
POSEBNA DOLOILA o priznanju, ki se nanaajo na OSEBNO STANJE (status)
POSTOPEK
= zakon NE pove katera pravila je treba uporabiti, kadar kakno vpraanje v njem ni reeno. 2 postopka: A/ DELIBACIJSKI POSTOPEK = posebna vrsta nepravdnega postopka. V 3 fazah:
1. ENOSTRANSKI POSTOPEK
vloitev predloga na okrono sodie (odloa sodnik posameznik) priloi se izvod sodne odlobe + potrdilo o pravnomonosti in/ali izvrljivosti + prevod idaja sklepa o razglasitvi izvrljivosti / priznanju po vsebinskem preverjanju dolnik v postopku ne sodeluje vroitev sklepa strankam
2. UGOVORNI POSTOPEK
ugovor na okrono sodie (sodi senat 3 sodnikov) uvelajvitev razlogov za nepriznavanje: audiatur et altera pars (na ugovor), ezmerna pristojnost (na ugovor), javni red (po uradni dolnosti), nezdruljivost s prejnjo sodno odlobo iz drave izvritve (po uradni dolnosti), neizpolnitev formalnih predpostavk, vzajemnost, ugovor e plaane terjatve
3. PRITOBENI POSTOPEK
pritoba na Vrhovno sodie RS v 15 dneh (suspenzivni uinek) revizija NI dovoljena (ZMZPP tega izrecno ne doloa) do izdaje sklepa o priznanju postopek ni kontradiktoren!
Prekinitve postopka po ZMZPP praktino NI (99(2).len ZMZPP)! B/ INCIDENETER POSTOPEK = predhodno vpraanje. O tem sodie NE ida posebne odlobe, zato se o priznanju tuje sodne odlobe ne govori v izreku, ampak v obrazloitvi. Razlika DELIBACIJSKI postopek = velja za vse postopke INCIDENTER postopek = velja le za tisti postopek NI samostojnega pravnega sredstva proti sklepu o priznanju.
Zakaj sklepa o zavrnitvi priznanja tuje sodne odlobe (po ZMZPP) oz. zavrnitvi razglasitve (po BU I.) NI potrebno vroiti nasprotnemu udeleencu oz. dolniku? Sklepa o priznanju razveze ZZ se NE vroi.
2. PRAVILA po BU I.
e odlobo izda D (z izjemo Danske), se izda po BU I. ali po nacionalnem pravu. uporabi se tudi za odlobe, izdane napram osebam, ki imajo domicil v EU (odloba mora biti izdana, ko j e veljala BU I. in postopek se je moral zaeti, ko je zaela veljati). Uporaba: 1. M a t e r i a l n i k r i t e r i j: gre za civilne in gospodarske pogodbe 2. a s o v n i k r i t e r i j: 66(1). len BU I. 3. G e o g r a f s k i k r i t e r i j: forum v D EU 4. Prisotnost mednarodnega elementa se NE ZAHTEVA! 5. Pravnomonost sodbe se NE ZAHTEVA! BU I. ima 2 postopka, ki sta povezana: PRIZNANJE je avtomatino (brez kakrnegakoli postopka) RAZGLASITEV izvrljivosti NI avtomatina! Ni mona incidenter razglasitev izvrljivosti.
1. ENOSTRANSKI POSTOPEK
predlog na okrono sodie (po bivaliu dolnika ali po kraju izvritve) dolnik ne sodeluje zahteva katerokoli od zainteresiranih strank (izvod sodne odlobe + potrdilo) vroitev sklepa strankam
2. UGOVORNI POSTOPEK
obe stranki lahko vloita ugovor zoper razglasitev izvrljivosti (1 mesec po vroitvi /2 meseca, e ivi dolnik v tujini) in se obravnava v kontradiktornem postopku razlogi za nepriznanje: MATERIALNI (4): nemonost sodelovanja v postopku oitno nasprotje z javnim redom nezdruljivost s sodbo med istimi strankami v dravi priznanja nezdruljivost s predhodno odlobo v drugi D EU JURISDIKCIJSKI (3): izkljuna pristojnost kritev pristojnosti v zavarovalnih in potronikih sporih neizpolnitev formalnih predpostavk
1. 2. 3. 4.
1. 2. 3.
3.
PRITOBENI POSTOPEK? DA.
Posebnost: javne listine in sodne poravnave = velja poseben system priznavanja, pri katerem se lahko upoteva samo javni red (sodie zavrne razglasitev izvrljivosti le, e bi bila izvritev javne listine v oitnem nasprotju z javnim redom v zaproeni D). Za notarske listine se uporabi 7.len ZN.
3. EVROPSKI IZVRILNI NASLOV

Kaj razumeti pod pojmom evropski izvrilni nalog in v katerih primerih je dopustna njegova uporaba? Pravni vir: Uredba ES t.805/2004 o evropskem izvrilnem naslovu izvrba brez priznavanja. uporaba: od 21.1.2005 uporablja se za vse odlobe v zvezi s civilnimi in gospodarskimi zadevami - za sodbe, sodne poravnave in javne listine (samo za NESPORNE DENARNE ZAHTEVKE!) sodie, ki je odlobo izdalo, izda tudi evropski izvrilni naslov Kdaj se zahtevek teje za nespornega? 1. e se je dolnik z njim izrecno strinjal 2. e mu ni ugovarjal 3. e se ni pojavil pred sodiem izdaje odlobe, eprav je v zaetku ugovarjal 4. e se jez njim izrecno strinjal v javni listini
len 3 1. Ta uredba se uporablja za sodbe, sodne poravnave in javne listine o nespornih zahtevkih. Zahtevek se teje za nespornega, e: (a) se je dolnik izrecno strinjal z njim s pripoznanjem ali s poravnavo, ki jo je potrdilo sodie ali je bila sklenjena pred sodiem med postopkom; ali (b) mu dolnik med sodnim postopkom ni nikoli ugovarjal skladno z ustreznimi postopkovnimi pravili na podlagi zakonodaje drave lanice izvora; ali (c) dolnik ni bil navzo ali zastopan na obravnavi sodia glede navedenega zahtevka po tem, ko je na zaetku ugovarjal zahtevku med sodnim postopkom, e tako ravnanje pomeni tiho pripoznanje zahtevka ali dejstev, ki jih je navedel upnik v skladu z zakonodajo drave lanice izvo ra; ali (d) se je dolnik izrecno strinjal z njim v javni listini. 2. Ta uredba se uporablja tudi za odlobe, izdane o pravnih sredstvih zoper sodbe, sodne poravnave ali javne listine, potrjenih kot evropski nalogi za izvrbo.
izdaja EIN pomeni, da se odloba avtomatino prizna in izvri v drugih D postopek po BU I. NI POTREBEN! Odprava exequatur (eksekvatur)? Sodba, ki je bila potrjena kot EIN za izvrbo v D izvora, se prizna in izvri v drugih D, ne da bi bila potrebna razglasitev izvrljivosti in brez vsake monosti ugovora njenemu priznanju.

Mednarodno Zasebno Pravo (TT)

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Mednarodno Zasebno Pravo (TT)

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Mednarodno zasebno pravo TT 2010