ZAPISKI ZA NRG (RNI)

Globalna povezanost > ipopolnjena transportna sredstva + sodobna komunikacijska tehnologija > informacije tudi o drugih eksotinih kulturah > paleta monih odgovorov na ''poslednja vpraanja'' lovekove eksistence pestra in hkrati kaotina. Religijske tradicije so brkone e zmeraj nekaken ''sveti baldahin'', ki ga nad svojimi ivljenji vedno znova kulturno kontruirajo ljudje, da jim nudi zaito in odgovore na vsakdanja & temeljna & poslednja vpraanja njihove eksistence (Berger). V sodobnem svetu, kjer vladata kulturna in socialna pestrost, niso ve omejeni zgolj na specifien sveti baldahin, ki so ga ponotranjili skozi socializacijo, ampak lahko pri oblikovanju svohega pogleda na svet bolj ali manj svobodno izbirajo med vse iro ponudbo religijskih sistemov. Tako je za opis sodobnih religijskih razmer nemara bolj od svetega baldahina primerna metafora religijskega ali duhovnega tria, kjer razline religiozne institucije in tradicije med sebeoj tekmujejo za vernike, ki izbirajo med duhovnimi dobrinami. Razcvet novih religijskih in duhovnih gibanj, ki nastajajo kot rezultat normalnih kulturnih dejavnosti ljudi, po svoji vsebini in strukturi pa odraajo stanje zahodnih drub na prelomu tisoletja, ki jih bistveno doloa neizogibna pestrost svetovnih nazorov, skupaj s konflikti, ki iz tega uzhajajo. V drubenih razmerah, ko nova religijska gibanja postajajo globalne kulture, ki ''se irijo po svetu in prevzemajo lokalno barvo ter hkrati vsebujejo tako globalne, metakulturne, kot tudi tipino lokalne kulturne dimenzije'' (Hexam in Poewe), tudi religijsko dejavnost opredeljuje predvsem princip izbire. Ponudba razlinih monih religijskih in duhovnih izbir se je v drugi polovici 20. stoletja drastino poveala. Pravi val novih, druganih, neredko nenavadnih, za mnoge udnih in celo nevarnih religijskih skupin zane nastajati v specifinem kontekstu amerike mladinske kontrakulture. Takrat se namre ob politinem in kulturnem boju za dravljanske pravice in enakopraven poloaj ensk ter z nastankom ekolokega gibanja izjemno povea tudi zanimanje za drugano duhovnost od tiste, ki so jo ponujale obstojee religijske institucije. Alternativne se pojavijo: v idejah in praksah okultnih in mistinih tradicij starodavnega Zahoda in Vzhoda, v reinterpretacijah idej dominantne judovsko-kranske tradicije, pa tudi v eklektinih in sinkretinih religijskih inovacijah. e posebej po oku in javni zgroenosti ob mnoini smrti pripadnikov Templja ljudstev v Jonestownu konec 70-ih, pride do pravega razcveta protisektantskih gibanj, ki ob vzponu kontroverzne teze o pranju moganov z razlinimi metodami8 sproijo val nasprotovanj tem vitalnim alternativnim religijskim dagajanjem. Oblikuje se mnoica stereotipov o NRG, ki naj bila bila v tevilnih pogledih dvomljiva, v religijskem smislu nepristna (niso prave religije- kompleksno vpraanje: ''Kaj religija je?''), za pripadnike in okolico pa nevarna.

 TERMIN NRG
Tipologije verskih skupnosti:

-Termin SEKTA: (SSKJ) verska skupnost, ki se je odcepila od kake e utrjene verske skupnosti, cerkve, loina) nemka sociologa: Max Weber (1864-1920), Ernst Troeltsch (1865-1923): KLASINA TIPOLOGIJA -Termin CERKEV: dominantna oblika religijske organizacije; odraa, utrjuje in doloa obe vrednote in obstojei drubeni sistem; univerzalnost (namenjena vsem ljudem, svoj nauk bi razodela celemu svetu); inkluzivnost lanstva (temelju geografskega podroja z rojstvom); po svoji naravi konzervativna in pogosto tesno povezana z dravo.

-Termin SEKTA: majhna, koherentna religijska organizacija; praviloma zavraa dominantno kulturo; nasprotuje (aktivno ali pasivno) obstojei drubeni ureditvi; ekskluzivnost lanstva (ni avtomatino, zavestna odloitev, pogoji in kriteriji); mona identifikacija s sekto, obutek druganosti in izjemnosti, dinamien koncept.

Tipologija nastala na podlagi preuevanja evropskega kranstva v 16. Stoletju. Cerkve zajemale celotne nacionalne populacije, uivale iroke privilegije, ki so jim jih podeljevale drave. Sodobna religijska situacija je precej drugana, zato tipologija ni ve uporabna za analizo sodobne religijske situacije. Richard Niebuhr: delo Drubeni izvori denominacionalizma

Povzel in nadgradil zgornjo zamisel o prehajanju religijskih organizacij od sekt proti cerkvam ter tipologijo dopolnil e s KONCEPTOM DENOMINACIJE. Denominacija se razlikuje od cerkve v W&T-smislu, saj ne zajema prevladujoe veine prebivalcev doloenega geografskega obmoja. Vendar pa se zaradi svoje neekskluzivnosti in odsotnosti strogih kriterijev lanstva razlikuje tudi od sekte! Po Niebuhrovem mnenju lahko s terminom sekta oznaujemo zgolj prvo generacijo pripadnikov, saj so s asom sekte zaradi uinkov generacijske spremembe, vertikalne socialne mobilnosti lanov (zanj posledica delovne etike), socialne integracije in rutinizacije karizme ter birokratizacije prisiljene v razvoj proti denominacijskemu in v konni fazi cerkvenemu tipu organizacije (SEKTA > DENOMINACIJA > CERKEV).

Roy Wallis: religijske organizacije razdelil na podlagi dveh razsenosti: (BOLJ SODOBNA TIPOLOGIJA e vedno idealno tipska)

-Zunanja predstava: kako doloeno religijsko skupino dojema ira druba (ali velja skupina za ugledno ali deviantno), -Notranja predstava: kako se religijska skupina dojema sama (edinstveno legitimna: edina nosilka religijske resnice; ali pluralistino legitimna: priznava razline poti do religijske resnice. Ugledna CERKEV DENOMINACIJA deviantna SEKTA KULT

Edinstveno legitimna Pluralistino legitimna

Rodney Stark in William Bainbridge: (E BOLJ UPORABNA TIPOLOGIJA blije sodobni drubi)

1. CERKEV - konvencionalna religijska organizacija. 2. SEKTA - deviantna religijska organizacija s tradicionalnimi verovanji in praksami, ki se oblikuje kot stranska veja e obstojee religije (kot posledica delitve, shizme znotraj te religije). 3. KULT - deviantna religijska organizacija z inovativnimi verovanji in praksami, ki so posledice kulturnega uvoza ali pa kulturnih inovacij. Te sicer eksplicitne in jasne definicije v sodobnih globaliziranih drubah ne omogoajo popolnoma neproblematinega definiranja religijskih skupin, ki bi univerzalno veljalo v vseh drubenih in kulturnih okoljih. Tako je npr. Glede na njuno definicijo Soka Gakkai na JAP sekta, v ZDA&EVR pa kult, Jehovove prie pa na kranskem Zahodu sekta, na KIT kult. Javna raba terminov sekta in kult:

-V 70-ih skupaj z mnoinim pojavom novih, pogosto neobiajnih religijskih skupin, prevladovala javna raba teh dveh terminov (bolj problematina). Sekta je oznaevala stareje religijske skupine, ki so izle iz kranstva (mormoni, Jehovove prie...), kult pa nove skupine, ki so mnoino nastale v ZDA in zatem v EVR v 60', doktrine in prakse pa so rpane tudi iz nekranskih, predvsem azijskih tradicij. -Termina sta se razvijala skupaj s asom oziroma drubo - pridobila tudi ustven naboj (negativna konotacija) in tako nista ve vrednostno nevtralna, saj vsebujeta implicitno predpostavko o manjvrednosti in problematinosti sekt in kultov. -Termina izgubila teoretsko vrednost oz. jasnost > postala socialno oroje > destruktivne sekte. Razvoj stereotipov: ekonomsko izkorianje, finanne goljufije in politine spletke, trgovanje z orojem in mamili, celo umorih, duevna okrutnost, namerno odtujevanje pripadnikov od njihovih druin, goljufivo novaenje, kodljiva prehrana in ivljenjski stil, spolne zlorabe, obredne zlorabe otrok, pranje moganov. Javnost pogosto oporeka status pravih religij. Nova religijska gibanja:

Skovanka nastane zaradi nekritine, nejasne in vrednostno obremenjene rabe terminov sekta in kult v sploni javnosti. Vendar ta nova sintagma tudi ni popolnoma neproblematina, saj oznauje pestro mnoico izjemno heterogenih gibanj, ki se med seboj razlikujejo po izvoru, organizacijski strukturi,

doktrinah in praksah, velikosti, odnosih z okolico ipd. V tem smislu sta bila prejnja termina analitino veliko bolj natanna. Najpogosteja kritika termina NRG: dejstvo, da mnoge skupine nikakor niso nove (npr. Mednarodna zskupnost za zavest Krine sebe dojema kot starodavno izvor umeen v as velikega reformatorja in ustanovitelja gaudijskega vajnavizma ri Chaitanya ali pa v as avatarja Krina). Torej se oznaka primarno navezuje na kriterij pojava gibanja na Zahodu. Predstavlja: novost + religija + gibanje. Med NRG uvramo religijske skupine, ki so se pojavile v dananji obliki po drugi svetovni vojni in so religijske v tem smislu, da ponujajo religijski ali filozofski svetovni nazor, ali pa ponujajo nain za dosego kakega vijega cilja (kot npr. transcendentalno znanje, duhovno razsvetljenje, samospoznanje ipd.). Termin tako uporabljamo za oznaevanje skupin, ki svojim lanom nudijo dokonne odgovore na osnovna vpraanja (ivljenjski smisel, posameznikovo mesto v svetu ipd.) (Barker, 1984: 145). Razlini izvori NRG: reinterpretacija idej dominantnih religij (protestantska, tudi katolika NRG); azijske (predvsem indijske) religije; ponovno odkrivanje maginih, mistinih, metafizinih in okultnih idej lastne tradicije (od antike preko gnostinih zaetkov kranstva do srednjevekih kranskih mistikov); poljubno meanje verovanj in idej, dostopnih v sodobnem globaliziranem svetu.

Primeri NRG: Mednarodna skupnost za zavest Krine, scientoloka cerkev, Moonova Zdruitvena cerkev, razne budistine skupine (zen, tibetanski budizem, itd.), Rajneesh Osho, druina/boji otroci, transcendentalna meditacija, Raeljani, tempelj ljudstev itd.

ZNAILNOSTI NRG
majhnost (majhne skupine, lani se medsebojno poznajo) atipina zastopanost populacije demografska struktura pripadnikov se razlikuje od DS celotne drube sprva mladi, nadpovpreno izobraeni, relativno dobro materialno preskrbljeni predstavniki srednjega sloja), lanstvo prve generacije (bolj entuziastini in predani) zavestni vstop, vanj se ne rodijo, nov verski sistem (jasen in manj dvoumen od etabliranih religijskih tradicij), delitev na njih in nas, (rno-bel pogled na svet, sovranost okolja do NRG, karizmatini voditelji (navadno v zaetni fazi gibanje vodi kar ustanovitelj, ki za pripadnike predstavlja karizmatino avtoriteto). *KARIZMA: Tradicionalna, birokratska, karizmatina avtoriteta - M. Weber. **karizmatina avtoriteta se v nasprotju s tradicionalno, ki temelji na apriornem spotovanju do najpogosteje podedovanega hierarhinega statusa in birokratsko, ki jo konstruira nabor

racionalnih pravil, sklicuje na svojo izjemnost in zavraa tako pravila kot zgodovinske zglede. Vzpostavljajo jo izjemne, nadnaravne lastnosti nosilca + osebna predanost sledilcev. Specifina lastnost/sklop lastnosti individualne osebe, zaradi katerih jo okolica dojema kot nekaj posebnega in se do nje obnaa kot do vodje. Ta poseben privilegiran status temelji na pripisanih nadnaravnih, nadlovekih ali vsaj izjemnih sposobnostih in moeh, ki obiajnim ljudem niso dostopne (Weber). Relacijski pojem. Nujno nenehno obnavljanje. Ozke psihoanalitine (=pripadniki infantilno vzpostavljajo karizmatino A voditelja, ker v asih negotovosti v njem vidijo oetovsko figuro, ki jim nudi uteho in varnost) > kritika W&B: iracionalna regresija & vzpostavljanje in ohranjanje karizme je dvostranski proces, v katerem obe strani vzajemno pridobivata doloene koristi-nekakna racionalna izmenjava VS. socioloke razlage (Wallis&Bruce: karizma drubeni konstrukt, ki nastaja v interakciji med voditeljem in privrenci; ko voditelju privrenci priznajo doloene izjemne lastnosti, si jih ta prizadeva udejanjati v praksi, pri emer okrog sebe usvari oji krog zaupnikov). Naravne tenje po rutinizaciji in institucionalizaciji. Spremembe NRG (Eileen Barker):

-Prilagajanje drubenemu okolju in iritev: tevilno, geografsko (slednjemu nujno sledijo tudi organizacijske in ideoloke spremembe). -Porast v tevilu lanov (spremembe v samem ustroju gibanja, v religijski doktrini in praksah, v nainu ivljenja njegovih pripadnikov, v odnosih z okolico ipd. ). -Spremembe v strukturi lanstva (s asom struktura lanstva postaja vse manj atipina). Izziv druge generacije. -Spremembe v nainu vodstva in tipih avtoritete (manj karizmatinih, skupinskih, ve bolj birokratskih oblik vodenja). -Modifikacije verovanjskega sistema doktrine (obiajno postane bolj razdelana in kompleksna, manj ekskluzivistina in absolutistina). -Upadanje ekstremov v ivljenjskih stilih in brisanje meja med lani gibanja in ostalimi pripadniki drube. -Spremembe odnosa okolice do NRG (vzpostavljanja dialoga in medsebojnega prilagajanja med NRG in drubo). RAZLAGE POJAVA NRG:

* Amerika mladinska kontrakultura v 2/2 60-ih (kontekst celovite kontrakulture, prelom z iluzijami povojne baby boom generacije, napete razmere hladne vojne). * Sprememba imigracijske zakonodaje v ZDA (odpravi Zakon o prepovedi priseljevanja Azijcev) mnoica imigrantov skupaj s tevilnimi duhovnimi uitelji-ponudba bolj intenzivnih duhovnih izkuenj. * Robert Bellah - NRG kot nadaljevanje kontrakulturnih gibanj iz 60-ih let NRG kot posledica zatona komunalnosti v urbani drubi. * Roy Wallis (The Elementary Forms of New Religious Life (1984) - NRG kot odgovor na znanstveno

racionalizacijo drubenega ivljenja (reakcija mladih na odtujeni in dehumanizirani svet). James Beckford - iskanje identitete v modernem razosebljenem svetu. * Bromley in Shupe - nastanek mladine kot posebne drubene skupine. * Gerald Parsons - reakcija na permisivnost sodobnih drub. Kaj NRG ponujajo potencialnim konvertitom/spreobrnjencem?

*Uspeh v poklicni karieri. *Izboljano zdravje. *Skupnost. *Gradnja kraljestva. *Osebnostni razvoj. *Religijska izkunja. *Vloga popularne kulture. *V kontekstu sekularizacijske teze: simptom sekularizacije & tej tezi nasprotujejo oz. jo demantirajo. (Barker, 1989: 25-37) KLASIFIKACIJE NRG:

Gerald Parsons: - NRG, ki jasno izhajajo iz tradicionalnih svetovnih religij, - NRG, ki rpajo iz njih bolj posredno, - povsem nova NRG, ki neposredno ne izhajajo iz nobene izmed velikih religijskih tradicij. George D. Chryssides (1999): - nove kranske skupine (npr. Druina Boji otroci, tudi Zdruitvena cerkev), - Hindujske skupine (TM, Radni, Sai Baba, Brahma Kumaris ipd.), - nove budistine skupine (Zahodni budistini red, Kadampa, Niiren ou Soka Gakai), - skupine, ki izhajajo iz islama (npr. Subud, judaizma (npr. Kabala) in sikhizma (Healthy, Happy, Holy Organization oz. 3HO), - gibanja za loveki potencial (Human Potential Movements)(npr. scientologija, Nevrolingvistino programiranje, Erhard Seminar Training est), - new age. J. Gordon Melton: - Druina Svetnikov poslednjih dni - Komunalna druina - Novo miljenje - New age - Magijska druina - Vzhodna druina - Srednjevzhodna druina Roy Wallis: - Svetu pritrjujoa (world-affirming) NRG - Svet zavraujoa (world-renouncing) NRG - Svetu prilagajajoa se (world-accommodating) NRG

3. ODNOSI MED NRG IN DRUBO

-Nove religije so bile skozi celotno loveko zgodovino pogosto preganjane. -Kritiki preganjanih religijskih skupin pogosto izhajajo iz svojih apriornih, mitskih predstav. -Harvardski teolog Harvey Cox navaja pet tipinih mitov, na katerih obiajno temelji preganjanje religijskih skupin: *mit o prevratnikem, subverzivnem delovanju; *mit o orgijah; *mit o licemerstvu; *mit o zaklinjanju; *mit o dobrotljivem inkvizitorju. Jeffrey Pfeiffer: Sto oseb, kratka zgodba; nekdo se pridrui organizaciji - doloen proces indoktrinacije; sekti munijevcev (Zdruitvena cerkev), Katoliki cerkvi, marincem; posameznik, ki se je pridruil munijevcem: manj sreen, manj inteligenten in manj odgovoren od tistega, ki se je pridruil marincem; v odloitev naj bi ga silili. Obutki do sekt: -74% anketirancev izrazilo negativne obutke, -82% opisalo povprenega pripadnika sekt z negativnimi izrazi, -78% poskusnih oseb izjavilo, da e nikoli niso sreali pripadnika kake sekte. Negativen odnos javnosti:

-PROTISEKTANTSKA GIBANJA > *1972 FREECOG (Free our Children from the Children of God); *Antisektantska (Anticult); *Kontrasektantska (Countercult); *V zaetku 70-ih v ZDA, kmalu po tem v Evropo; *Teza o pranju moganov; *Deprogramiranje. ZDA: *Cult Awareness Network (CAN); *American Family Foundation (AFF) / International Cultic Studies Association (ICSA) Evropa: *v Angliji FAIR (Family Action, Information and Rescue); *v Franciji ADFI (Association pour la Dfense de la Famille et de l'Individu); *v Nemiji AGPF (Aktion fr geistige und psychiche Freiheit). -MEDIJI > *Potreba po ustvarjanju novic senzacionalistino poroanje; *Pogosto povzemajo mnenja protisektantskih skupin; *Objektivnih poroil o NRG izjemno malo; *Neskladje med medijsko sliko in rezultati raziskav. javnost pravico od novinarjev priakovati, da so bolj metodini, da znajo (med razlinimi NRG) delati razliko, ter da so pri portretiranju novih religijskih gibanj bolj previdni in nepristranski kakor ponavadi. Njihova refleksna kategorizacija teh gibanj kot problematinih in konfliktnih ni le polna predsodkov in lena, temve tudi neposredno pripomore k nevednosti v javnosti ter manj kot nepristranskemu odnosu drubenih organov kontrole do teh gibanj. Oportunistien odnos, ki ga mnogi novinarji vzdrujejo s protisektantskim gibanjem, je zanje lahko izgovor, da svoje raziskave ne opravijo korektno. (Beckford, 1994: 23) Stari postanejo pozorni na dejavnost NRG. Predstavniki cerkva postanejo pozorni na novo konkurenco. Oglasijo se borci za dravljanske pravice. Dejavnosti NRG zbudijo pozornost mnoice mladih.

4. TEZA O PRANJU MOGANOV

-Nastane v 50-ih letih v ZDA (korejska vojna). -Edward Hunter (Brainwashing in Red China. New York: Vanguard Press, 1951). -Robert J. Lifton in Edgar Schein. Nov zagon v 70-ih:

/*Odkritje prisilnega deprogramiranja. /*Sojenje Patty Hearst (1975). /*Smrti ve kot 900 ljudi v Jonestownu (1978). Teorije spreobrnitve: Barker: Making of a Moonie (1984) Pavlova pot v Damask Zgodovinsko prevladujo vrednotni odnos do spreobrnitev stigmatizacija in eliminacija Prodor znanosti v 18. st. - religijska norost Pozno 19.st federalizem/pluralizem Psihologija religije empiricizem, vrednostna nevtralnost E. Starbuck (1899) in W. James (1902) 20. stol.: procesualni modeli Lofland in Stark (1965):

-Predispozicijski in situacijski elementi. -Aktivno udeleba subjekta. -7 stopenj: 1. izkunja dolgotrajnih napetosti, 2. iskanje reitve znotraj religijskega podroja, 3. samopercepcija kot religijskega iskalca, 4. sreanje z NRG v prelomni toki v ivljenju, 5. odnosi naklonjenosti do drugih lanov NRG, 6. nevtraliziranje izvenskupnostnih povezav, 7. prizadevanje za intenzivnimi interakcijami s ciljem osebnega razvoja. -Pomemben predispozicijski faktor - faktor motivacije = KRIZA! Lofland in Skondov (1980):

-Tipologija spreobrnitev: 6 tipov spreobrnitve: *Intelektualna, mistina, izkustvena/eksperimentalna, ustvena, preporodna/karizmatina in prisilna. 5 spreobrnitvenih motivov: *Stopnja drubenega pritiska, trajanje spreobrnitvene izkunje, nivo ustvene vpletenosti, ustvena napetost, zaporedje sprejemanja novega verovanja. Vand der Lans in Derks (1983):

-Gorea faza, zanjo znailen fanatizem. -Novo ravnovesje, manj ortodoksen odnos do skupnosti, njenih voditeljev in doktrine; spreobrnitev se nadaljuje na temelju kreativnega raziskovanja. -Iniciacija, ki zakljui spreobrnitveni proces. Lewis Rambo (1993): Holistini tip procesualnega modela: komponente: kultura, druba, oseba in religija.

*Kontekst spreobrnitve, *osebnostna kriza, *iskanje, *sreanje z zagovorniki nove religije, *interakcija, *odloitev za spreobrnitev, *posledice spreobrnitve.

5. NOVADOBNIKA DUHOVNOST NEW AGE

-Termin new age (nova doba; novodobniko gibanje) je nastal v okviru teozofije (Alice Bailey) ustanovitev teozofskega drutva (Blavatski), kjer so ''stapljali'' vzhodne in zahodne ideje z ezoteriko, umetnostjo itd. -Do mnoine uporabe je prilo v ZDA v 70-ih letih in e bolj v 80-ih, kmalu tudi v Evropi. -Danes je termin udomaen tudi v Sloveniji; enakovredno uporabljamo slovensko in angleko razliico. -doba vodnarja (kasneje izraz NEW AGE): When the moon is in the seventh house/ And Jupiter aligns with Mars/ Then peace will guide the planets/ And love will rule the stars./ This is the dawning of the Age of Aquarius... Zaradi njegove duhovnosti se ne da primerjati s klasinimi religijami, e najlaje si jo predstavljamo kot okvir, v katerem se eklektino prepletajo razline religiozno naglaene ideje in prakse, ki jih novodobniki posamezniki ter skupine vkljuujejo v svoja zasebna in javna ivljenja. Konsenza o tem, kaj new age je in do kod sega, torej ni, je teko opredeljiv pojem. Meja med gibanji, idejami in praksami, ki naj bi pripadale new ageu, ter tistimi, ki jih ne moremo uvrati vanj, je v tevilnih primerih zabrisana ali vsaj mono prepustna, zato lahko novodobnike ideje pogosto povsem neopazno vstopajo v druge religije in tudi v najrazlineje prostore sekularne drue ter tako soustvarjajo iro drubeno-kulturno realnost naega asa. *eklekticizem=prevzemanje in spajanje razlinih sistemov, pogledov, ugotovitev *sinkretizem=zdruevanje, spajanje razlinih, nasprotujoih si nazorov, religij ali njihovih elementov v skladno celoto EKLEKTINO IN SINKRETINO GIBANJE: ekoloke, feministine, psihoterapevtske skupine; alternativna/komplementarna medicina, astrologija, numerologija, dejavnosti kot so npr. zdravljenje s kristali, komunikacija z naravo, oblike pozitivnega miljenja, azijske (indijske in kitajske) ideje in prakse starodavna ezoterina-okultna uenja Zahoda. PODOBNOSTI:

skupno preprianje, da se lovetvo nahaja v obdobju velike spremembe, na zaetku nove dobe poudarjanje subjektivne duhovnosti (self-spirituality - samoduhovnost) in samouresnienja

lovek je v svojem bistvu duhovno in boansko bitje; ultimativni cilj je spoznanje posameznikove prave, avtentine narave. Kljuna znailnost = mistien, spoznavni, izkustveni moment. Radikalna razlika od religioznosti velikih svetovnih religij, prav tako tudi od religioznosti jasno strukturiranih sekt. Poudarek na osebni duhovni izkunji, ki je mnogo pomembneja in legitimneja od vsake oblike objektivno interpretiranega verovanja. Ne prisega na neke zunanje avtoritete, svete knjige, svete rituale, temve je kljuna osebna izkunja (spoznanje) mistina raven. SPREMEMBA PARADIGME:

-Globalni ekoloki problemi opozarjajo na medsebojno povezanost in soodvisnost vsega ivega in neivega. -Moderno newtonovsko-kartezijansko paradigmo naj bi nadomestila nova, holistina (vse je povezano z vsem, celo kozmos je povezan vse se premika v to mser: duhovno podroje, znanost, posameznik; ko bo vedno ve takih posameznikov, se bo vzpostavila nova mrea novodobnikovREVOLUCIJA), ekoloka ali sistemska paradigma. -Premiku od redukcionistine materialistine k holistini znanosti naj bi sledil tudi premik v duhovnem doivljanju sveta, sprememba zavesti. -Spremembe naina ivljenja egocentrien model individualnega jaza, ki je loen od okolja, nadomesti posameznik, ki se zaveda svoje vpetosti v naravno okolje. -Premik od antropocentrinega (e prej teocentrinega) h kozmocentrinemu pogledu na svet. VZROKI za pojav gibanja new age:

*ire drubene spremembe: globalizacija in individualizacija! *Nezadovoljstvo zaradi drubeno-politinega razvoja in razoaranje nad prevladujoim stanjem povojne kulture. *Prva resna kriza znanosti od zaetka moderne dobe (tudi razvoj znanosti in tehnike ima svoje meje, ultimativna gospodarska rast vodi v globalne ekoloke katastrofe). **Nezadovoljstvo nad obstojeimi religijskimi institucijami Zahoda A. Debeljak: globoko in prepriljivo nezadovoljstvo s epajoimi odgovori judovsko-kranske tradicije na usodne dileme sodobnosti, ... saj svete knjige Zahoda, nad katerimi bdijo zapriseeni varuhi peata (cerkve, kongregacije, sinode) ne sluijo ve duhovnim, marve ideolokim namenom **Spremembe v oblikah religioznosti:

10

-do razsvetljenstva zgolj religijsko pojmovanje sveta, -potem tudi nereligijsko, -new age = tretja alternativa: na novo zaarani svet, sakralizirani svet, verovanje brez pripadanja. Ne/ustreznost izraza new age:

tudija primera: Janez Drnovek > 1989 lan/predsednik predsedstva SFRJ; 1992 predsednik vlade RS (a kratko prekinitvijo l. 2000 dobro desetletje); 2002 odstopi in postane predsednik republike do 2007; neobiajna politina karizma... < > obrat: odstop; zaplana; javnost izve za bolezen (1999 rak); sprememba javnega diskurza (v drugi polovici 2005 in e posebej v 2006); feb./mar. 2006: Gibanje za pravinost in razvoj; mednarodne aktivnosti; medijske aktivnosti (meditacija za mir - Indija, govor 3mio mnoici; maj 2006: knjiga 20.000 izvodov; prevod Vom Wesen der Welt' - Bistvo sveta; 2007: 'Pogovori-- pogovor o ivljenju, o smrti, o duhovnem bivanju, o venosti in njenem glasu, o slabem, o zavedanju, o dobroti itd.) Drnovkov obrat: /Iz birokrata/tehnokrata v politika s poslanstvom/Vsebina: od ekonomije k ekologiji in duhovnosti/Forma: od zakulisja k intenzivni komunikaciji (mediji, dogodki ...)/Jasen obrat k novodobniki (novi, alternativni) duhovnosti (izjema v svetovnem merilu) > Kitajska (dao) in indijska (budizem in hinduizem) filozofija + Vegetarijanstvo + Ayurveda/Obrat k alternativni medicini (nezaupnica tradicionalni)/Analiza Drnovkovega diskurza. *Kakor dobro prejema, tako ga lahko tudi daje in se prepua notranjemu glasu, ki te bo vedno usmerjal v skladu z zakoni
stvarstva. Ne bo imel slabe vesti in ne bo nesreen. Ne bo deloval niti proti stvarstvu niti proti sebi. Samo kapljica bo v oceanu vesoljne zavesti. Kapljica, ki se sama posui, je v vesoljnem morju vena. *Svet se ne bo spremenil z nasilno revolucijo, kot so to zmotno verjeli in poenjali nekdaj, pa pa s postopnim ozaveanjem ljudi, ki se bodo edalje bolj zavedali medsebojne povezanosti in soodvisnosti vsega bivajoega ter temu prilagodili svoje namene in dejavnosti. *Milenarizem: akajo nas katastrofe. Nekatere je mogoe napovedati, drugih ne. lovetvo se bo spet preistilo skozi trpljenje. Ozavealo se bo, svet pa se bo spreminjal. ... Takrat bo treba zaeti znova, skoraj iz ni. Malokdo je na to pripravljen. Televizorji bodo ugasnili, raunalniki sistemi razpadli, brezina telefonija utihnila, elektrine povezave bodo prekinjene. Kdo bo e znal iveti? *Gremo v drug svet, svet vije zavesti, harmonije in ubranosti. Lepi svet. ... Preskoiti bomo morali vanj. Energija zemlje raste. Prilo bo do sprememb, tudi do katastrof. Preskok bo trd. Zemlja se bo stresla in bo poplavljena. Zemlja se bo premaknila. Tisti, ki bodo dosegli dovolj visoko duhovno raven, in li z zemljo naprej. ... Razvoj bo hiter, vendar tokrat uravnoteen. ... Solidarnostni sistemi bodo razviti, ljudje si bodo pomagali. ... lovek bo ponovno r azvil kulturo, vendar bo vija, prav tako raven tehnolokega napredka. ... Vojn in kriminala ne bo ve, ker bo lovek dovolj ozaveen. Ljudje bodo volili svoje predstavnike, vendar bo boj za oblast v dananjem smislu izginil. ... Prevladala bo institucija prvega med enakimi. ... Drave bodo sodelovale. ... Ljudje bodo pridelovali in jedli rastlinsko hrano... Izginile bodo tevilne civilizacijske bolezni, ki danes pestijo lovetvo. ... lovek bo znova in dokonno postal enakopraven del vesolja.

-MEDIJI: Mladina, Mag. Drugaen pogled ('Drnovkova ifra'), The New York Timer (Power, Passion, Politics)... -DVOJNE REAKCIJE: /Nelagodje politike./Veinsko sprejemanje med ljudskimi mnoicami do spora s premierom v avgustu/septembru najbolj priljubljen politik (razkorak med pragmatino politiko in priakovanji ljudstva). Zgovorna ilustracija sprememb koncepta nove dobe: iz kontrakulture postane del dominantne kulture izgubi pozitivno konotacijo ni ve samoidentifikacije

11

6. NRG IN NASILJE
Delovanje NRG lahko tudi nasilno 6 zgovornih primerov v zadnjih desetletjih: Jim Warren Jones - 1955 Peoples temple -Meanica razlinih religij in socialnih teorij (od liberalnega metodizma, komunistine ideologije do apokaliptinih vizij binkotnikov). -Cerkev namenjena "razloveenim rtvam amerike drube: ne le rncem (80%), tudi enskam, revnim, ostarelim, Indijancem in Judom''. -Poudarek na koncu sveta in jedrski vojni. -1974/1977 v Gvajani ustanovi Jonestown. -Izpopopolnjen sistem socialne kontrole nad pripadniki. -V ZDA vedno ve nasprotnikov > 1978 delegacija novinarjev in politikov - prihajajoe znamenje apokalipse. Spopadi, umor, nato skupinski samomor (913 ljudi). Davidovci (Branch Davidians) -Nastanejo e l. 1929 v okviru Adventistov sedmega dne. 1986 prevzame vodstvo ene izmed struj David Koresh. David naj bi bil mesija, reinkarnacija Kristusa in drugih prerokov, napovedani sedmi angel ... Poudarek na apokalipsi, Janezovo razodetje. -Na posestvu, poimenovanem po svetopisemski gori Karmel akajo na Armagedon. BATF-a (Bureau of Alchohol, Tobacco, and Firearms) skupaj z FBI-jem obkoli posestvo (vlada naj bi imela dokaze o zlorabah otrok in skritem oroju). Po 51-dnevnem obleganju na posestvo 19.4.1993 vdrejo vojaki, izbruhne poar in umre 80 ljudi. Vse do danes nepojasnjene okoliine incidenta. -Napana reakcija okolice (vlade, policije, medijev ...) lahko le potrdi eshatoloka priakovanja in pospei apokalipso. Pod pritiskom vlade, medijev in zunanjega sveta lahko izolirane skupine kot reitev oziroma kot izpolnitev prerokb storijo mnoien samomor. Shoko Asahara (okoli 1984) -20. marca 1995 - napad na Tokijsko podzemno eleznico, umrlo 12 ljudi, nekaj tiso ranjenih. -Meanica razlinih religioznih tradicij, znanstvene fantastike, popularnih znanosti in drugih kulturnih vplivov. Mone apokaliptine vizije. -Zelo popularno gibanje: leta 1990 e ve kot 50.000 pripadnikov. Posebna pozornost mladim izobraencem. -Om organiziran podobno kot DRAVA(ministrstvo za zdravstvo, znanost ...). lanom guru ni ponudil le denarja, vero in monosti za delo, ampak tudi ostro kritiko japonske drube in njenega materializma. -Ambiciozni narti, pri Rusih kupovali tanke, poskuali izdelati celo atomsko oroje. 1984 ga ustanovita Luc Jouret in Jo Di Mambro -V prejnjem ivljenju lan vitekega reda rodu Templarjev iz 14. stoletja. -Smrt je le iluzija, ivljenje se po njej nadaljuje na drugih planetih. Po smrti naj bi svoje vernike pripeljal do planeta, ki kroi okoli zvezde Sirius.

12

-Veinoma premoni ljudje srednjih let . Meanica starodavnih vitekih navad, kranske terminologije in idej nove dobe. -Ezoterini misticizem povezan z apokalipso. Ustvarili so si lastni virtualen svet, v katerem naj bi se pogovarjali s svojimi vitekimi predniki. -Duhovnik, viteki vodja = posrednik med boanstvom (nekdanjimi vitezi) in obestvom religioznih iskalcev. -Po teavah s francoskim, kanadskimi in vicarskimi oblastmi priel as za prehod na drugi svet obredni samomori. V dveh letih in pol 74 ljudi: oktobra 1994 53 lanov skupaj z voditeljema v vici in Quebecu, decembra 1995 16 lanov v Franciji in marca 1997 5 lanov v Quebecu). Praviloma ob enakonojih, ko naj bi bila zvezda Sirius za potnika v najugodnejem poloaju. Marshall Herff Applewhite (Do ali Bo) in Bonnie Lu Nettles (Ti ali Peep) en subjekt v telesu dveh ljudi -Skrajni dualizem, radikalna loitev telesa in duha (loveka telesa le zaasne posode nesmrtne due)-iz gnosticizma. -Zemljo vsakih 2000 let obie nadnaravno bitje in oznani konec neke dobe (zadnji naj bi bil Jezus Kristus) le "tisti, ki bo nael uitelja, da ga naui, kako zapustiti ta planet, bo preivel zaetek novega cikla". -26. marca 1997 se je komet Hale-Bopp Zemlji priblial na vsega 196 milijonov km. Komet naj bi bil vesoljska ladja, ki naj bi lane odpeljala k izvornim ljudem. Na kalifornijskem ranu Santa Fe dan kasneje 38 lanov naredi skupinski samomor (preskok v drugo dimenzijo). -Skrbno nartovan in odlino dokumentiran samomor (internet, video posnetki): http://www.youtube.com/watch?NR=1&v=ufSDHfYgWpE -Trupla pokrita s krlatnimi mrtvakimi prti, obleena v uniforme z emblemom Heavens Gate Rescue Team, obuta v portne copate Nike, vsaka rtev je imela ob sebi potni list in v epu pa nekaj kovancev. Movement for the Restoration of the Ten Commandments of God -17. marca 2000 se v majhnem mestu Kanungu v jugozahodni Ugandi v vaki cerkvici zage 530 ljudi. -tevilo rtev v dobrem mesecu preiskave naraste na skoraj tiso ljudi - velika veina umorjenih. -Usoda voditeljev (za razliko od ostalih incidentov) ni znana. -Joseph Kibvertir, nekdanji duhovnik katolike cerkve: sredi osemdesetih let naj bi slial pogovor med Jezusom in Marijo. -Meanica katolikih preprianj in starih afrikih tradicij. Zelo stroga ivljenjska pravila. Apokalipsa. -"Vsi, ki ivite, prisluhnite, kaj vam bom povedal. Po letu 2000, ne bo prilo leto 2001. Leto, ki mu bo sledilo, bo leto 1. Gospod mi je povedal, da bo ogenj in veter uniil tiste, ki se ne bodo skesali''.

KAKO RAZLOITI NASILNOST NRG? Kombinacija faktorjev, ki vplivajo na nasilnost NRG Thomas Robbins (socialni:kulturni dejavniki; notranji:zunanji dejavniki) Catherine Wessinger (interakcijski, notranji in verovanjski dejavniki)

13

*Dejavniki, ki lahko vodijo k (novo)religijskemu nasilju (Robbins, 2002): SOCIALNI D KULTURNI D NOTRANJI D ZUNANJI D naini vodenja, organizacijska struktura, tipi drubene kontrole verovanja in naini ivljenja v skupini apokaliptina doktrina, totalistina organizacija nasprotovanje in preganjanje

*C. Wessinger- Interakcijski faktorji: - Skupina tara sovranega delovanja (mediji, vlade, policija, protisektanti...) - Skupina se upira preiskavam, se intenzivno bori proti domnevnim nasprotnikom ali pa se osami. - Kot posledico konflikta z okolico opusti proselitizem in se popolnoma posveti odreitvi svojih lanov. *Notranji faktorji: Dobesedno tolmaenje svetih spisov Osrednje mesto karizmatinega voditelja Karizmatina avtoriteta (e) ni rutinizirana v institucionalne strukture Voditelj podeli lanom novo identiteto (ime) in posega v druinski status Izstop povezan z visokimi stroki Izolacija (ni alternativnih interpretacij realnosti)

*Verovanjski faktorji: - Katastrofini milenarizem, - Radikalni dualizem (dobro:zlo, mi:oni), - Kombinacija apokaliptinega milenarizma z obutkom preganjanosti...kombinacija z verovanjem v reinkarnacijo - Doktrinarno verovanje, da ta svet ni na pravi dom, - Verovanje v konspiracijske teorije.

14