2
U~D§(jj}
!MfiJ~
©fLjJ~
ff(liJ
!bJfltm§(fJ@)f!flfJ(liJtm
{PJ@f]
''H
KULTURICLOVEKA
PASODI
RAZEN
JEZIKA
IN
NJEGOVE
ARHITEKTUREZLASTI
NJEGOVA
MORALNA
ZA
VEST
Z
VISOKOPO-STENO
MORALO
V
RA-
VNANJU,
GOVORJENJU
IN
PISANJU"
(dr.
A.
Trstenjak)
(NADALJEVANJESPRVE
STRANl)
Spostovana obcanka, obcan. Ko bos razmisljal-a
ob
branju
tc
krscne izdaje obCinskcgaglasila
0
tem
in
onem,
bi
te
radspomnilnameritve, ki so vodile inieiativniodbor,daJe NAS
GLAS
ugledal luc sveta in ki
bodo
vodileuredruski
odbor
od
stevilkedo
stevilke.Veliko stvari, ki
jihimamo
vzivljenju za
samoumevne,temelji
na
"clovekovih
pravieah
'~
Te
praviee vkljucujejo pravieo,dazivissvobodno,
da
tudi
poves
in
napiks,
karmislis in da drugi pri ternravnajos tabo po
steno
in
dostojno.
Te
praviee so praviee vsakega cloveka, kijih varuje tudi Konveneija
0
varstvu clovekovih pravie
Sveta
Evrope.
Na
temelju
inv
duhu
konveneije
je
osnovan
tudi
NAS
GLAS.Zakoni kot
instrumenti
varovanjaclovekovih pravie so zato,
da
varujejo tudi tvojezivljenje
in
svobodo,
da
svobodno izrazistudi pisno svoje
mnenje
brez
stral1U
pred
posledieami.
Da
bi bila
tudi
lokalnasku--,OSt, v kateri zivis, kar najbolj pravicnain, )stena,
je
pomembno,
da
poznassvojepraviee
in
da
yes,
kako
so tvoje pravieevarovane
ter da
tudiTVOJ GLAS
lahkoveliko prispeva k
njihovemu
uresnicevanju.
Nikdar
ne
smes
pozabiti,
da
so praviee,
0
katerih govorim, praviee
vseh
moskih
in
zensk
in
da
ziveti v lokalni
skupnosti
tudipomeni, da moras pri uveljavljanju svojihupostevatipraviee
drugihin
da
se
tvojasvoboda konca tam,
kjer se
pricne svobodatvojih soobcanov.Praviee, tudi
0
spostovanjusvojegaintujega zasebnega
ter
druzinskegazivljenjaindopisovanja so se oblikovale v
teku
cloveskezgodovine.
Sevedno
se
oblikujejo
insotake,
kot jih
imamo
danes, dragocena,
vendar
krhka dedisCina.
Tudi
od
tebe je
odvisno,
da
jih bos prenesei-a
tudi
skozi
NAS
GLAS
v
nak
lokalnozivljenje,
jim
omogocil-arazvojno rast.
ZATODOPISUJ
V
NAS GLAS
..,
PODAJ
IDEJO
ZA
DOPIS
V
NASGLAS
.. ,
ZAZELl
SI
SPOROCILO
ZA
NASGLAS.UREO
IK
Stanko ROPIC
@!bJ@D(liJ~(}((@)@tm
~w@f1tiJ
D(liJ
~W@)f1(liJDIk@W
1/
Precej
de/a
se
opravi
po
obCinskih odborih ..
1/
Videmski
obCinski
svet steje
14
svetni-
kovin
3
svetniee
iz
stirihkrajevnihsku-pnosti;
8
iz
KS
Videm,dva
iz
KS
Dolena,
stiri
iz
KS
Leskovee
in
tri
iz
KS
Podlehnik. Poleg
tega
so
v
obCinskem
svetu
se razeepljeni
v
9
obCinskih
odbo-
roy
in
pet
posebnihstrokovnih
komisij.
Po strankarskipotisvetnikizastopajo
sest
strank,
predsednik
obCinskega
sveta
je
Friderik
BraCie,
podpredsedniea
Ana
Jagarinee, pod zupan
obCine pa
Franc
Toplak.
Kdo so
svetniki
obCinskega
sveta
in iz
katerih
KS
prihajajo?Friderik
BraCic,
France Planteu,
MartinVidovil:,
Jozef
Milosic,
Jozef
Zelenko,
Franc
Ostrosko,
Stanko
Simonic in
Janez
Cafutasosvetniki
videmske
KS.
Iz
KS
Dolena
sta
Franeka
Petrovil:inSrel:ko Svensek. IdaVindis-Belsak, Ana Jagarinee,
Janez Mere
inJanko Kozel pazastopajo volileeiz KS
Le-
skovee.
Trije
podlehniskisvetniki so
Janez
Mauzer, Anton
Zerak
in VekoslavFrie.Stranke, ki delujejov obciniinimajo svoje
svetnike
v obCinskem
svetu
sonaslednje:Siovenskaobrtnisko-podjetniskastranka
(SOPS), Soeialdemokratskasrranka Siovenije(SDSS),Siovenska Ijudskastranka
(SLS), Liberalna demokraeijaSlovenije
(LOS),
Siovenski krscanski demokrati(SKO),
Zeleni
in Oemok,ratskastrankaupokojeneev Siovenije
(DeS
US).VodilnesrrankevobCinskemsvetu soSf,S,
SKD,
inSOPS.
Se
nekaj
besed
0
obCinskihodborihin njihovih
predsednikih.
Nadzorni
odbor
dela z
vodjem
SlavkomFlajsom,
Janez
Mauzer
vodi
odbor
za gospodarstvo,
odbor
zaplaniranje in razvoj pa mag.
Janez
Mere.VekoslavFrie
je
tisti,
ki
kot
v
ODMEV OBCINE
predsednik
skupaj s cianiusklajuje delovodboruza
druzbene
dejavnosti,
Stanko
Simonic
je
nacelu odbora zainfrastrukruro,
Stanko
Vaupotic
predseduje
odboru
za soeialno varstvo, SlavkoKrajne
obdoru
za izven
sodne
obravnave,
Franeka
Petrovic
je
pre
dsedniea
odbora zaprireditve, AlojzGrabroveepa vodja odbora za pozarnovarnost,vodja staba za eivilno zascito vobCini
je
Milan Sibila.
Nekateri
svetnikidelajo rudi kotvodji
posebnih
komisij v obCinskem
svetu
in sieerv starutarni komisiji, komisiji za priznanjainodlikovanja,komisijiza vlogein pritozbe, v
volilni komisijiterk vkomisijiza
mandatna
vprasanja inimenovanja.
Predsednik
obeinskega sveta
Friderik
Bracil:
je
povedal, da so se svetniki v
minulem
letu
sestali dvanajstkrat na
rednih
sejah,imeli pasoIe
eno
izredno sejo sveta. Vnadaljevanju
je
dodal:"Ponavadise sesta
jamo
ob
koneuvsakegameseea;delopora-
zdclimo
po posameznih odborih.
Z
dclomvobCinskem svetumoram
reCi,
da
s e m
~
zadovoljen,pray takoz
delom
odborovkomisij.Sprotna vprasanjain
probkme
poskusamoresevatina
sestankih
odborov inv obCini
smo
pripravljenikar najvecdelaopravItIdoma,sajnam Ie prostorsko
planiranje urejajov
mestni
obCini.
Nekateri
odbori semorajosrel:ati veckrat,kajti tudi
obseg
njihovegadela
je
vel:ji,
ker
sozadolzeni za nekaj
pomembnejsih
podrocijrazvojav obCini. Veliko sej
je
bilo napornih,
predvsem
tistih,ko smo sprejemali zahtevnejseodloCitve,
vendar
smo uspeli doslejvsepripeljati
do
konea. Letos
smo
si
v
svetu
nalozili nekajvecjihnalog,za
katere
smonamenili tudisredstvaizproracuna. Kmalu
se
bomoodlocali
semed
KS
in vaskimiodbori,sieerpabodo
0
ternodlocali obcanina volitvah."Vvidemski obCini so
ze
razmisljali
0
dodatnih
sredstvih,
ki
bijih lahkodobili tudiz obCinskim samoprispevkom,
vendar
obcinskisvet seni dokonl:noodloCiI, sieer pa
seje
v I:asu,ko
je
naseglasiloizslo,najve
rjetneje
ze sestal na rednimarl:evskiseji.
TM
Leave a Comment