Slovenci v Avstraliji IGor MAvER Leta 1988 je Avstralija praznovala dvesto let naselitve belcev, saj je bila »odkrita« Sele leta 1770, ko je na njena tla stopil kapitan James Cook. Slovensko popotnistvo v Avstralijo se je zaéelo Ze okoli leta 1860, ve lahko za zaéctek Stejemo obisk Matija Klinerja, ki je prispel v Avstralijo nekje v letih 1857-59, ko je delal na avstrijski vojaski fregati, ki je potovala okali sveta. Rihard Pogaénik je tja priplul leta 1860 kot eden izmed prvih Slovencev. Delal je kot navigacijski oficir na enem od parnikovy v lasti trzaSkega Lloyda. Anton Dolene je v Easu od 1890 do 1891 obiskal Avstralijo na avstrijski fregati na poti okoli sveta in pisal dnevnik 0 svojih dozivetjih na poti. Nobeden od teh prvih Slovencev pa se ni odloéil za stalno naselitev v Avstraliji, éeprav je v tej dezeli tedaj vladala zlata mrzlica. Po nekaterih podatkih so prvi Slovenci pri8li za stalno v Avstralijo okrog leta 1910, Natanéna dologitev Stevila priseljenih Slovencev pred prvo svetovno vojno je teZavna zato, ker so se priseljenci tedaj kot bivsi prebivalci avstro-ogrske monarhije sami deklarirali kot Avstrijci. Zanimivo je, da so med prvo svetovno vojno v nasprotju z ZDA v Avstraliji izbuhnili rasni nemiri proti priseljencem iz jugovzhodne Evrope, torej tudi avstro-ogrske monarhije vkljuéno s Slovenci, ki naj bi jih sprito nemSkih povezav nadzorovali. Prvi vedji val priseljevanja v Avstralijo je povzrogilo zakonsko omejevanje priseljevanja v ZDA v zaéetku dvajsetih let tega stoletja, ko so namesto v ZDA prispele v Avstralijo prve vetje skupine priseljencev. V Avstralijo se je tako v dvajsetih letih priselilo nekaj manj kot deset tisoé Slovencev, med njimi je bilo predvsem veliko Primorcev, ki so se izselili s podrogij, ki so po prvi svetovni vojni pripadla Italiji, s &imer so se poleg slabega ekonomskega polozaja Zeleli izogniti tudi nasilni raznorodovalni politiki. Slovensko priseljevanje med obema vojnama je tezko oceniti, saj so viri skopi. Po nekaterih podatkih je Frank Moéilnik prispel v Avstralijo okrog leta 1917, nato so opisana potovanja in naselitev JoZeta Pluta in Matije Kohaniéa (1926). Po ocenah Mirana Ogrina se je v Avstralijo do druge svetovne vojne priselilo okrog dvesto Slovencev, medtem ko letni koledar Rafaelove druzbe iz leta 1937 omenja precej visjo Stevilko. V tem obdobju je vetina Slovencev prisla v Avstralijo z italijanskimi potnimi listi, kar zopet oteZuje natanénejo oceno. Glavni razlogi za slovensko izseljevanje v Avstralijo pa so bile spremembe druzbeno-politiénega sistema po drugi svetovni vojni ter postabani ekonomski polozaj in spremembe v Sloveniji, ki so bile posledica hitre industrializacije in 261AVSTRALIIA, AZIA + SLovenct v AvsTRaLut deagrarizacije. Natanéno danasnje 8tevilo slovenskih priseljencev v Avstraliji je tezko ugotoviti: najbolj zanesljivi podatki omenjajo Stevilko 25.000 (Klemenéié, Rabid), Seprav bi le-ti vkljuéno z drugo generacijo morda lahko dosegli stevilko 30.000 (Birsa). Po drugi svetovni vojni so bili prvi priseljenci iz Slovenije begunci, ki so zaradi politiénih razlogov prispeli v Avstealijo iz begunskih tabori8é v Italiji in Avstriji v poznih Stiridesetih letih. Po prihodu so morali Ziveti v delovaih tabori8tih in odsluZiti enomesetno voznjo z ladjo, npr. v tabori8éih, kot so bila Bathurst, Greta, Liverpool ali Villawood v Novem juznem Walesu ali v Bonegilli v Viktoriji V petdesetih letih, ko je bilo ilegalno prestopanje meje najbolj pogost naéin odhoda iz drzave, so Slovenci zaéeli odhajati v Avstralijo tudi iz ekonomskih razlogov. Ti so ostali poglavitni vzrok priseljevanja do danaSnjega dne. Preden so pri8li v Avstralijo, so esto preziveli nekaj éasa v Italiji ali v drugih evropskih drzavah. Podobni ilegalni prebegi Cez mejo so bili v petdesetih letih tudi v Avstrijo, vkljuéno s priseljenci, ki so legalno emigrirali v Avstralijo prek Avstrije v Sestdesetih letih: ti so bili s slovenske obale in Prekmurja. Tudi v Sestdesetih letih opazamo nov val priseljevanja, ko se je odprla meja, v sedemdesetih letih (po letu 1978) pa se je zaéelo priseljevanje zmanjgevati in govorimo Iahko le 0 posameznikih ter skupinah in ne veé o tokovih priseljevanja. Tudi povratnikov in repratriacije izseljencev v tedanjo Jugoslavijo je bilo v sedemdesetih letih iz, Avstralije relativno malo. Najveé Slovencev Zivi v vegjih mestih in industrijskih srediséih, Sydneyju, Melbournu, Adelaidi, Canberri, Perthu, Wollongongu, Geelongu, nekaj pa tudi v Brisbanu, Darwinu in Hobartu na Tasmaniji. Sydney 262Toor Maver Slovenski priseljenci so kmalu po prihodu zaéeli ustanavljati svoja drustv v teh mestih, leta 1953 Slovensko dru’tvo Danica v Wollongongu, leta 195 Slovensko dru8tvo Melbourne in druStva po drugih vegjih mestih ter leta 195 Slovensko druStvo Sydney v Sydneyu, kjer jih deluje celo veé (Triglay, Slovensk drustvo Sydney, Slovensko narodno dru8tvo in Slovensko akademsko drustvo kakor tudi v Melbournu (Planica, Jadran, Slovensko dru8tvo Melbourne i Slovenski Sportni klub St. Albans: trenutno je Avstraliji petindvajset klubov i organizacij slovenskih izseljencev). Kot povsod med slovenskimi izseljenci v tujir je pomembna vloga katoli8ke Cerkve v druzbenem in kulturnem Zivljenju, ki j ustanovila slovenske cerkve in kulturna srediS¢a ter Sole: SlomSkovo Solo Sydneyju in Melbournu ter Dom matere Romane za ostarele v Melbournu, kake tudi knjiZnico v Baragovi hisi v Melbournu. Spriéo velikih selitvenih toko Slovencev v Avstralijo v petdesetih letih so kmalu zaéeli prihajati prvi duhovnik ki so osnovali prvo slovensko knjignico v Avstraliji, t.i. »Baraga House«, sice uradno odprto Sele leta 1977, pripravljali druzbene, kulturne in religiozne dejavnos ter skrbeli za ohranitev sloven3¢ine med izseljenci in njihovimi otroki, kar delaj Se sedaj. _ Ceprav so bile krajge radijske oddaje v slovenséini predvajane ob&asno 2 od Sestdesetih let dalje, je avstralska vlada v sklopu nove politike multikulturnos Sele leta 1978 uradno ustanovila etnigéni radio (SBS — Special Broadcasting Service ki vse odtlej oddaja tudi v slovenstini. Oddajanje v slovenséini se je sicer zaéel leta 1975, eta 1976 so Slovenci zahtevali od radijskega vodstva neodvisno radijsk uro in jo tudi dobili na radijskih valovih v vseh vegjih avstralskih mestih, Sydneyju Melbournu, Adelaidi, Canberri, Brisbanu, Darwinu in Perthu. Kmalu po ustanovitvi prvih slovenskih drustev so v Avstraliji vzniknili tuc prvi Gasopisi. Prvi slovenski Zasopis Mis/i je izSel v Sydneyju v zaéetku petdeseti let. Nato so za krajgi ali daljSi Eas izhajali: Slovenska kronika, Vestnik kot glasil Slovenskega dru8tva Melbourne, Zar, Slovenski obzornik, nato pa do danes & vsaj dvajset slovenskih éasopisov. Po zbranih podatkih (Directory of Slovenia Activities in Australia) trenutno izhaja v Avstraliji dvanajst Casopisov (Misli, Rafae Vestnik, Glas Slovenije, Svobodni razgovori, The Australian Slovenian Reviev Novice, Oznanila, Glas planinke, Tedenske novice, Klubske novice Perth, Drustven novice). Obenem ne gre pozabiti dramske dejavnosti izseljencev, npr. igralsk druzine Triglay, igralske druzine Merrylands in snemanja nikoli dokonéanega fil »Vrnitev domov« z izseljensko tematiko. S pojavom literarne revije Svobodni razgovori ostali izseljenski Zasopisi i revije v Avstraliji seveda niso povsem izgubili svojega literarnega poslanstva, s poleg porotanja skrbijo tudi za Zivljenje umetniske besede. Glede na to, da je to slovenskih priseljencev v Avstralijo v devetdesetih letih bolj ali manj usahnil, s mora nov tisk, namenjen izseljencem, kar vkljuéuje tudi literarno ustvarjanj usmeriti na mlado drugo ali tretjo generacijo slovenskega rodu, ki slovensko n 263