Moodle Wiki – orodje za podporo sodelovalnega dela študentov

Moodle Wiki – orodje za podporo sodelovalnega dela

š

tudentov

dr. Viktorija Sul

č

i

č

Univerza na Primorskem, Fakulteta za management Koper viktorija.sulcic@fm-kp.si

Povzetek

V prvem delu prispevka prikazujemo wiki, kot re

š

itev Spleta 2.0 na splo

š

no ter njeno uporabov izobra

ž

evanju. V nadaljevanju prispevka prikazujemo primer vklju

č

itve wikija, kot modulaodprto kodnega sistema za upravljanje u

č

nih vsebin Moodle, v izobra

ž

evalni proces za podporo sodelovalnega dela

š

tudentov. Prikaz uporabe wikija za podporo sodelovalnega dela zaklju

č

ujemo z evalvacijo uvedbe, ki je pokazala, da je Moodle wiki, kljub svoji okrnjenosti v primerjavi z bolj izpopolnjenimi sistemi, kakr

š

en je na primer Media wiki, uporaben in primeren za izvedbo

š

tevilnih skupinskih in individualnih nalog.

Klju

č

ne besede:

Moodle, wiki, sodelovalno delo

1

Uvod

Z vzpostavitvijo svetovnega spleta v za

č

etku 90-ih prej

š

njega stoletja je postal Internetdostopen

š

ir

š

im mno

ž

icam. Njegovo

š

iritev in lahkotnost uporabe je pove

č

al razvoj t. i. Spleta2.0, o katerem govorimo po letu 2004. Najbolj izpostavljena razlika med Spletom 2.0 innjegovim predhodnikom Spletom 1.0, ki sicer kot pojem ni nikoli obstajal (Whatis.com2007), je ve

č

je sodelovanje med ponudniki vsebin ter uporabniki interneta. Pri Spletu 2.0lahko vsak uporabnik interneta postane tudi ponudnik vsebin. Pojem Splet 2.0 je bolj tr

ž

ni kottehnolo

š

ki pojem, pa

č

eprav se pogosto govori o tehnologijah Spleta 2.0. V bistvu pa gre priSpletu 2.0 za druga

č

en na

č

in uporabe interneta in spletnih re

š

itev, predvsem pa za uporabo k uporabniku usmerjenim tehnologijam (Nass in Levitt 2007). Uporabniki postajajo snovalcivsebin, ki jih brez posebnih zahtevnih ra

č

unalni

š

kih znanj sami objavljajo na internetu ter izmenjujejo z drugimi uporabniki. Splet 2.0 torej omogo

č

a napredno uporabo internetnetehnologije in spletnih re

š

itev, kot so na primer spletni dnevniki (angl. blogs), wikiji, spletniviru (RSS) in dru

ž

abni zaznamki (angl. social bookmarking) (Whatis.com 2007). Uporabainterneta postaja vedno bolj sodelovalna in interaktivna. Splet 2.0 je bil dobro sprejet tudi v poslovnih okoljih, saj sta na primer spletni dnevnik in wiki primerni re

š

itvi za urejanje inizmenjavo nestrukturiranih vsebin (prav tam) in podporo sodelovalnega dela. Spletni dnevnikiniso ve

č

le domena posameznikov, saj spletne dnevnike danes pi

š

e vedno ve

č

podjetij.

1

Tudiwiki je med podjetji vedno bolj raz

š

irjen. Richardson (2006, 62) navaja podjetja, kot soDisney, McDonalds, Sony in BMW, ki wiki sisteme uporabljajo za upravljanje z dokumentiin informacijami. Raz

š

irjenost orodij Spleta 2.0, predvsem spletnih dnevnikov in wikijev, nas je vodila k vklju

č

evanju orodij Spleta 2.0 v izobra

ž

evalni proces

š

tudentov poslovne

š

ole.

Č

e

ž

elimo, da bodo diplomanti poslovnih

š

ol poznali orodja Spleta 2.0, se morajo z njimiseznaniti

ž

e v

č

asu svojega

š

tudija. Glede na to, da si zapomnimo 90 % tistega, kar tudi saminaredimo (Dale 1969, 108), smo orodja Spleta 2.0 v izobra

ž

evalni proces vklju

č

ili tako, da so

š

tudentje orodja spoznali prek prakti

č

ne uporabe in ne samo prek

š

tudijskih gradiv. Pri

š

tudentih dodiplomskega in podiplomskega

š

tudija smo na tak

š

en na

č

in v izvedbo predmetauvedli orodje wiki. Glede na to, da se e-izobra

ž

evanje izvaja prek spletnega u

č

nega okoljaMoodle, smo v ta namen uporabili kar wiki dejavnost, ki jo ponuja Moodle.S prispevkom

ž

elimo prikazati na

č

in uporabe wiki orodja za podporo sodelovalnega dela ter odzive

š

tudentov na uveden na

č

in dela. Tak

š

en na

č

in dela smo uporabili pri izvedbi izbirnega

3. mednarodna moodle.si konferenca – 22. 5. 2009162

predmeta dodiplomskega

š

tudija. Smo pa wiki uporabili tudi pri eni izmed obveznostih

š

tudentov obveznega predmeta dodiplomskega

š

tudija in pri izbirnem predmetu podiplomskega

š

tudija.Z evalvacijo, ki smo jo izvedli ob koncu izvedbe predmeta smo

ž

eleli potrditi oziromazavrniti naslednje trditve:

•

wiki je primerno orodje za skupinsko delo in lahko nadomesti klasi

č

no skupinsko delo

•

delo prek wikija izbolj

š

a sodelovanje med

š

tudenti in u

č

iteljem

•

wiki zaradi svoje preglednosti omogo

č

a izdelavo kakovostnej

š

ih nalog.Evalvacijo izvedbe predmeta smo izvedli s pomo

č

jo spletnega vpra

š

alnika, ki vklju

č

uje

š

tevilna vpra

š

anja zaprtega in odprtega tipa, vezana na razli

č

ne metode in na

č

ine dela. V prispevku prikazujemo le podatke, ki so vezani na uporabo wikija. Podatke zbrane zvpra

š

alnikom smo obdelali s pomo

č

jo programa SPSS, razli

č

ica 17.00 in jih v prispevku prikazujemo tabelari

č

no in grafi

č

no.

2

Wiki na splo

š

no

2.1

Razvoj in raz

š

irjenost

Pojem wiki, kot orodje za urejanje nestruktiranih podatkov, je prvi uvedel Ward Cunninghamv letu 1995. Beseda izhaja iz havaj

šč

ine, kjer »wiki-wiki« pomeni »hitro« (Richardson 2006,59). Pojem odra

ž

a naravo wikija, saj orodje omogo

č

a hitro urejanje vsebin. Najbolj poznanowiki okolje je nedvomno prosta enciklopedija Wikipedija

2

(angl. Wikipedia), ki omogo

č

avnos in spreminjanje vsebin enciklopedije vsakomur, od kjer koli in kadar koli. Ravno taodprtost marsikomu vzbuja dvom o verodostojnosti vnesenih vsebin, saj vsebine dejanskolahko popravlja, dopolnjuje ali kakor koli spreminja kdor koli. Alex Halavais, profesor izameri

š

ke univerze v Buffalu, je 2004 v angle

š

ko Wikipedijo namensko vstavil 13 napa

č

nihnavedb ter sledil spremembam. Zanimivo je, da so bile vse napake odpravljene v nekaj urah(Richardson 2006, 61). Prav odzivnost je ena izmed zanimivih zna

č

ilnosti Wikipedije.Richardson (2006, 61) navaja primer cunamija iz leta 2004. Prve besede o katastrofi so bileomenjene le 9 ur po nesre

č

i. V naslednjih 24 urah je bil zapis o nesre

č

i popravljen 400 krat inse je iz za

č

etnih 76 besed pove

č

al na 3.000 besed. Besedilo je bilo obogateno

š

e s slikami invideo posnetki. V 48 urah po prvem zapisu je bila objava dopolnjena 1.200 krat in besedilo se je pove

č

alo na 6.500 besed. Na ve

č

jo verodostojnost podatkov Wikipedije bo mogo

č

evplivala primerjava med Wikipedijo in enciklopedijo Britannica, ki jo je decembra 2005opravila revija Nature (Giles 2005). Pri preverjanju 43 vnosov v obeh enciklopedijah soopazili le malo razlik. Osnovni princip Wikipedije temelji na tem, da smo posameznikimo

č

nej

š

i in bolj pametni,

č

e delujemo skupaj. Vsi skupaj opazujemo nove zapise in kot veliki brat vr

š

imo nadzor, popravljamo, dopolnjujemo in tako je vsak zapis proizvod nas vsehoziroma najbolje, kar lahko skupaj naredimo (Richardson 2006, 61). Temu pravimo modrostmno

ž

ic. Zanimivo je, da vsebine dopolnjujejo in spreminjajo ljudje, ki se medsebojno splohne poznajo. Noben posameznik ali manj

š

a skupina ljudi ne bi bila sposobna v tako kratkem

č

asu zbrati toliko vsebin, kot jih zberejo uporabniki Wikipedije.

Š

tevilo vnosov v Wikipediji dnevno nara

šč

a. Tako je imela angle

š

ka Wikipedija konecfebruarja 2009 2.762.158 vnosov (25. 2. 2009) ter ve

č

kot 9 milijonov registriranihuporabnikov. Slovenci imamo Wikipedijo od marca 2002. V tem

č

asu je nastalo 71.952 prispevkov

3

(25. 2. 3009). Slovensko Wikipedijo obiskuje 35.311 registriranih uporabnikov.

3. mednarodna moodle.si konferenca – 22. 5. 2009

163

Č

eprav je wiki poznan predvsem preko Wikipedije, pa je v svetu poznanih kar nekaj drugihwikijev

4

– slovar, knjige, novice, pregovori itn. Kot smo omenili v uvodu wikije uporabljajotudi

š

tevilna podjetja, in sicer povsod tam, kjer potrebujejo orodje za urejanje nestrukturiranihin nestandardiziranih podatkov. Wiki sistem uporablja tudi Center odprte kode Slovenije(COKS

5

) za prikaz odprto-kodnih re

š

itev, med drugim tudi informacije o Moodlu

6

.Ve

č

ina wikijev je odprta

š

iroki javnosti. Obstajajo pa tudi wiki orodja, ki so odprta le o

ž

jemukrogu uporabnikov. Za uporabo wikija imamo na razpolago ve

č

kot 100 orodij

7

, ve

č

ina jeodprto-kodnih re

š

itev. Najbolj znan wiki sistem je nedvomno MediaWiki

8

, ki ga uporabljatudi Wikipedija.

2.2

Wiki v izobra

ž

evanju

Verodostojno podatkov Wikipedije skrbi tudi u

č

itelje na vseh nivojih izobra

ž

evanja. U

č

itelji

š

tudentom obi

č

ajno svetujemo, da Wikipedijo uporabijo le kot izhodi

šč

e za nadaljnjoraziskavo, ne pa kot edini vir. Seveda je na ni

ž

jih nivojih izobra

ž

evanja Wikipedija lahko primernej

š

i u

č

ni vir. Ne glede na nivo izobra

ž

evanja, pa lahko na primer Wikipedijo oziromanjene zapise vklju

č

imo v izobra

ž

evalni proces na na

č

in, da u

č

e

č

i s pomo

č

jo drugih virov (na primer u

č

benikov, skript in drugih spletnih in tiskanih virov) preverijo, ali navedbe vWikipediji dr

ž

ijo, ali ne, in Wikipedijine zapise ustrezno dopolnijo. Na tak

š

en na

č

in u

č

e

č

enavajamo h kriti

č

ni presoji uporabljenih virov. U

č

e

č

i lahko v Wikipediji objavijo rezultatesvojega raziskovalnega dela in tako prispevajo k bogatenju wiki zapisov. Richardson (2006,65) u

č

iteljem priporo

č

a, naj u

č

e

č

im pustijo ve

č

avtonomije pri urejanju wikija, saj bodovsebine tako bolj

š

e. U

č

e

č

i namre

č

lahko sami vr

š

ijo nadzor nad vsebinami. Pri urejanjuwikija se u

č

e

č

i ne u

č

ijo le kako objaviti vsebino, temve

č

tudi kako razvijati in uporabljatispretnosti za delo v skupini, argumentirati zapise ter spodbijati delo drugih. U

č

e

č

i takoza

č

nejo u

č

iti en drugega (Richardson 2006, 65).Wiki lahko postane nadomestilo za

š

olske u

č

benike. V ameri

š

ki zvezni dr

ž

avi Kalifornija naj bi prek projekta COSTP (angl. California Open Source Textbook Project), s katerim bi v

š

ole pripeljali u

č

benike, ki temeljijo na odprto-kodnih re

š

itvah, kakr

š

na je Wikipedija, prihranililetno 4.000 mio USD.

9

Projekt je namenjen predvsem do univerzitetnemu izobra

ž

evanju (t. i.K-12 izobra

ž

evanje). Veliko prosto dostopnih knjig prek wiki sistema je dostopno tudi prek Wikibooks

10

. Tak

š

en prost dostop do u

č

nih vsebin je posebej zanimiv za manj razvite dr

ž

ave,

č

eprav se pri tem sre

č

amo z jezikovnimi ovirami, saj je ve

č

ina prosto dostopnih knjig vangle

šč

ini.In ne nazadnje, predstavlja uporaba wikija v izobra

ž

evalnem procesu dober na

č

in, da u

č

e

č

eseznanimo s konceptom odprte kode, skupinskega sodelovanja, odnosa do idej drugih,intelektualne lastnine in javnega dobrega (Richardson 2006, 67).Wikiji lahko v

š

oli uporabljajo tudi na drugih podro

č

jih – za podporo sodelovalnega dela medu

č

itelji in zaposlenimi. Ustvarjanje vsebin na wikiju je tako demokrati

č

ni proces nastajanjaznanja.V nadaljevanju bomo predstavili izku

š

nje z uporabo Moodle wikija, ki ga lahko uporabljamona razli

č

ne na