REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE

Traka cesta 21, 1000 Ljubljana T: 01 478 16 50 F: 01 478 16 99 E: gp.mnz@gov.si www.mnz.gov.si

Gospa Elena Peari Elena.pecaric@guest.arnes.si

tevilka: 010-227/2013/8 Datum: 26. 7. 2013

Zadeva: Pobuda za zakonodajne spremembe pri prevzemanju odgovornosti javnih funkcionarjev in drugih imenovanih predstavnikov v organih ali uradih drave - pojasnilo Zveza: Vae elektronsko sporoilo z dne 28. 6. 2013 V zvezi z vao pobudo za zakonodajne spremembe pri prevzemanju odgovornosti javnih funkcionarjev in drugih imenovanih predstavnikov v organih ali uradih drave, ter drugimi navedbami, podajamo naslednje pojasnilo: Glede vaih navedb, ki se nanaajo na konkretne sodne postopke zoper lane Sveta Vlade RS za invalide ter njihovo materialno in drugo odgovornost v zvezi s konkretno zadevo, v kateri e tee sodni postopek, se ni mogoe opredeljevati, ali jih komentirati. Upotevajo dejstvo, da se va predlog nanaa na spremembe zakonodaje glede odgovornosti funkcionarjev in javnih uslubencev, pa v okviru pristojnosti in delovnega podroja Ministrstva za notranje zadeve ugotavljamo, da so predmetna vpraanja urejena v ve zakonskih aktih, med drugim tudi v predpisih, za katere je pristojno nae ministrstvo, kot sta Zakon o funkcionarjih in Zakon o javnih uslubencih (Uradni list RS, t. 63/07 uradno preieno besedilo in 65/08; v nadaljnjem besedilu: ZJU). Vsakdo pa ima na podlagi 26. lena Ustave RS pravico do povraila kode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem slube ali kakne druge dejavnosti dravnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki tako slubo ali dejavnost opravlja, pri emer ima okodovanec tudi pravico, da v skladu z zakonom zahteva povrailo tudi neposredno od tistega, ki mu je tako kodo povzroil. Navedena pravica izhaja iz obveznosti drave, da ta zagotavlja pravno in dejansko varnost ter pomeni eno izmed konkretizacij naela pravne drave. V okviru pristojnosti in delovnega podroja naega ministrstva nadalje pojasnjujemo, da je funkcionar oseba, ki pridobi mandat za izvrevanje funkcije s splonimi volitvami (na primer poslanec, upan), oseba, ki pridobi mandat za izvrevanje funkcije izvrilne (minister, dravni sekretar) in sodne oblasti z izvolitvijo ali imenovanjem v Dravnem zboru Republike Slovenije ali predstavnikem telesu lokalne skupnosti ter druge osebe, ki jih skladno z zakonom kot funkcionarje izvolijo ali imenujejo nosilci zakonodajne, izvrilne ali sodne oblasti. Posamezna podroja oziroma izvrevanje posameznih funkcij, kot e navedeno, urejajo podroni zakoni, tako na primer zakon o poslancih, zakon o vladi, zakon o Raunskem sodiu, zakon o sodniki slubi. Ti urejajo institute, s katerimi se ugotavlja odgovornost funkcionarjev, kot na primer:

- postopek ugotavljanja odgovornosti predsednika republike pred Ustavnim sodiem; Ustavno sodie lahko v postopku ugotovi utemeljenost obtobe in v tem primeru tudi odloi, da predsedniku republike preneha funkcija. Predsednik republike je za kritev ustave ali huje kritve zakona pri opravljanju funkcije odgovoren pred Ustavnim sodiem, Pred rednim sodiem pa je predsednik republike odgovoren tudi ob morebitni kritvi ustave in zakonov zunaj svoje funkcije. V kazenskem postopku se predsednika republike ne more sklicevati na imuniteto, ker mu jo ustava ne priznava; - postopek ugotavljanja odgovornosti predsednika vlade in ministrov pred Ustavnim sodiem; Ustavno sodie obravnava obtobo tako, kot je doloeno za obtobo predsednika republike; - postopek interpelacije o delu vlade ali posameznega ministra; Namen interpelacije je v tem, da se zane razprava o politini odgovornosti vlade kot celote ali posameznega ministra ter glasuje o njihovi odgovornosti. Pri tem se glasovanje lahko kona tudi z izrekom nezaupnice oziroma s prenehanjem funkcije; - nezaupnica vladi; - ugotavljanje individualne kazenske odgovornosti v kazenskem postopku (upotevaje ustavno doloeno imuniteto pri funkcionarjih, ki imuniteto imajo) ter - ugotavljanje individualne materialne odkodninske odgovornosti funkcionarja. Na podlagi 26. lena ustave ima namre vsakdo pravico do povraila kode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem slube ali kakne druge dejavnosti dravnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki tako slubo ali dejavnost opravlja. Okodovanec ima pravico, da v skladu z zakonom zahteva povrailo tudi neposredno od tistega, ki mu je kodo povzroil. Poleg navedenih institutov za ugotavljanje odgovornosti funkcionarjev je pomembno tudi, da je na spletni strani naega ministrstva dostopen Kodeks ravnanja javnih uslubencev (Uradni list RS, t. 8/01), v zvezi s katerim je vlada ob obravnavi sprejela doloene sklepe, ki so prav tako objavljeni v Uradnem listu, in s katerimi se je med drugim zavezala, da bo kodeks smiselno uporabljala tudi za ministre in druge funkcionarje. Za funkcionarje obstaja torej tudi kodeks etike, ne namen in ne vsebina kodeksov pa nista usmerjena v kaznovanje, ampak v osveanje za ravnanje v skladu z naeli, ki jih kodeks vsebuje. V zvezi z odgovornostjo javnih uslubencev je potrebno upotevati dolobe ZJU, razen, e kaknega vpraanja ta zakon ne ureja, potem se uporabijo dolobe Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) oziroma Obligacijskega zakonika (OZ), ki ureja splono odkodninsko odgovornost. Tako ZJU v 135. lenu, ki ureja odkodninsko odgovornost javnega uslubenca, doloa, da je javni uslubenec odkodninsko odgovoren za kodo, ki jo protipravno povzroi delodajalcu pri delu ali v zvezi z delom naklepno ali iz hude malomarnosti, njegov delodajalec pa je odkodninsko odgovoren tretji osebi za kodo, ki jo javni uslubenec na delu ali v zvezi z delom protipravno povzroi tretji osebi. Lahko pa tretja oseba kot okodovanec zahteva povrailo kode tudi od tistega, ki ji je protipravno povzroil kodo, e je bila koda povzroena naklepno. Pri tem lahko za izplaano odkodnino za kodo, ki jo je javni uslubenec na delu ali v zvezi z delom naklepno povzroil tretji osebi, uveljavlja delodajalec, ki je kodo izplaal, regresni zahtevek (torej terja povrailo od javnega uslubenca) za poplailo celotne izplaane odkodnine.

Upotevajo navedeno menimo, da v veljavni zakonodaji obstajajo pravne podlage, ki urejajo odgovornost funkcionarjev in javnih uslubencev in omogoajo uveljavljanje odkodninske odgovornosti zoper njih ali njihovega delodajalca. S spotovanjem,

dr. Gregor Virant MINISTER