Strinjamo se z Vami, da »
Slovenija zagotavlja zakonitost delovanja javnega visokegašolstva, primerljivost kvalitete študija, soudeležbo vseh vključenih v izvajanje in upravljanjevisokošolskega poučevanja in raziskovanja, finančne in materialne podlage za njunouresničevanje s svojo zakonodajo in mehanizmi nadzora zakonitosti
«, toda teorija je eno inpraksa drugo. Zakonske podlage niso le osnova za obstoj, ampak tudi za samo delovanjeUniverze, vendar se moramo zavedati, da je treba zakon, če je slab, spremeniti.Logično je, da se je »
že od ustanovitve, soglasje za povezovanje članic pri oblikovanju interdisciplinarnih študijskih programov, skupnih organizacijskih enot in centrov, pri vzpostavitvi mobilnosti med fakultetami in opredelitvi načina vrednotenja kakovosti le stežkadosegalo
«, saj ne moremo humanistične vednosti in birokratsko-tehnokratskih ter naravoslovnih vednosti podrejati enakim merilom. Še več, humanistično-socialne znanosti nemorejo in ne smejo biti podvržene raznim lestvicam (kakršna je npr. Šanghajska lestvica), sajte ustvarjajo zunanji videz dosežka, ki nima absolutno nobene zveze z dejanskim stanjem.Mišljenja se ne more in ne sme podrejati številčnim lestvicam! Točkovanje znanstvenihdosežkov (gre namreč za lestvice in standarde, ki jih ustvarja in diktira anglo-saksonskaznanstvena srenja), ki so pogoj za izvolitev v nazive in za pridobivanje projektov, le šeperpetuira hiperprodukcijo člankov in monografij, ki izgubljajo na intelektualni vrednosti, sajvsak znanstvenik in znanstvenica (intelektualec in intelektualka) ve, da je za kvalitetnoznanstveno raziskavo potrebno predvsem veliko časa, razmisleka in miru.Nadalje pišete v pismu, da se »
nizanje polemik in škandalov, ki se posledično dotikajo posameznih nepravilnosti s tem v zvezi, sedaj razčiščujejo v javnosti namesto, da bi se vsi problemi, pa naj bodo študijske, kadrovske ali organizacijske narave reševali na ustreznemmestu in na ustrezen način
«. Naše trdno stališče je, da je javna diskusija konstitutivni delavtonomne Univerze in zato tudi »
ustrezno mesto in ustrezen način
« za reševanje naštetihproblemov. Glede pravic in odgovornosti študentov in študentk, da delujemo »
v vseh organihupravljanja, posredno in po svojih predstavnikih v enaki meri kot imajo to dolžnost tudi zaposleni na Univerzi
«, ki so zapisane v statutu Univerze, zagovarjamo stališče, daposredništvo ni zastopano v enaki meri, saj študenti in študentke nimamo niti glasovalnepravice v vseh organih, in ker smo dosedanje delovanje Univerze prepoznali/e kotnedostojno velike začetnice, smo to »posredništvo« zamenjali/e za avtonomen, angažiran ter humanistični nastop, ki
de facto
odraža stanje, ki bi moralo naši družbeni instituciji zavladati.Prav tako smo prepričani/e, da Manifest ni nikakršna »
skrajna oblika
« reševanja problemov.Učinkovitost takšnega delovanja pa je očitna, saj so sadovi obrodili že prvo uro po objavi. Kotpravite sami, so »
kritičen dialog, soočanje mnenj in argumentov, odgovornost za lastnadejanja, korektni odnosi in partnerstvo na tej ravni in za te probleme edino učinkovita inuspešna sredstva za preseganje razhajanj in težav
«. Ali ne odraža ta zapis ravno našegapostopanja, kakor je razvidno tudi v Prologu našega manifesta?Zavedamo se, da smo »
prav vsi odgovorni za to, da postavimo tradicijo univerzitetnega poslanstva in avtonomije
« in prav zato smo
hic et nunc
to odgovornost vzeli/e resno.In kot sami ugotavljate, to lahko dosežemo samo in le s skupnimi močmi!Nesprijaznjene in Nesprijaznjeni UP
Leave a Comment