20
Delo
četrtek, 8. novembra 2007
e-pošta znanost@delo.si
Nevroznanost in spomin
Najzanesljivejši ojačevalec spomina je (še vedno) možganski trening
Simon Brežan
Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani
Solomonov spomin, spomin »savanta« se je zdel brez
meja. Ponovil je 30, 40, celo 70 številk, besed ali
glasov zgolj po enem branju in jih zrecitiral tudi od
zadaj naprej, po želji. Prav tako mnogo vrstic
Dantejeve Božanske komedije. Tudi mesece in leta
kasneje je lahko vse naučeno oziroma prebrano
natančno priklical nazaj v spomin, skupaj z vsemi
okoliščinami, v katerih je bral.
S
tephen in Edelson iz
Centra za študij avtizma
iz Oregona opisujeta
»sindrom savanta« kot
enega najbolj fascinan-
tnih kognitivnih fenomenov v
študijah psihologije in različnosti
med ljudmi. Sindrom je prvič
opredelil dr. Down leta 1887, po-
stal pa je bolj znan po z Oskarjem
nagrajenem filmu »The Rain
Man«. Izraz se nanaša na posame-
znike – nekateri od njih so avtisti,
drugi pa imajo lahko drugačne ti-
pe splošne možganske prizadeto-
sti ali motnje v razvoju –, ki imajo
nadpovprečne spretnosti. Nekate-
ri pravijo, da nikoli ne bomo razu-
meli človeške kognicije in spomi-
na, dokler ne bomo razumeli »ču-
dežnih talentov« savantov. Ra-
zlog, zakaj imajo nekateri te spre-
tnosti oziroma sposobnosti ni
znan (www.autorg.com).
Tvegana manipulacija
Za »normalne pozabljivce« kot
smo sami, znanstveniki razvijajo
zdravila, ki naj bi izboljšala spo-
min in izostrila naše misli. O spo-
minu, nekoč še popolni uganki, so
raziskovalci izvedli že številne štu-
dije, s katerimi pomagajo razkri-
vati mehanizme, ki omogočajo
kompleksno funkcijo spomina.
Toda kako daleč smemo pri mani-
pulaciji z našimi sivimi celicami?
Stvar je privlačna, saj se tisti, ki
normalno tudi pozabljajo, neneh-
no bojujejo s slabostmi svojega
spomina, tako da morajo vsakič
znova poiskati telefonsko številko
zdravnika, hitro pozabijo imena
novih znancev ali pa se težko nau-
čijo besed tujega jezika. Vse to se
izraža kontinuirano že od 20. leta
dalje, še najbolj opazno pa je po
40. letu. Izguba vsebine prebrane-
ga, doživetega ali naučenega je
lahko zelo boleča v moderni druž-
bi, ki vse bolj temelji na bogastvu
in moči informacij. Že od Antike
dalje se zato ljudje bojujejo s poza-
bljivostjo s pomočjo mnemo-teh-
nik treninga spomina.
Toda v zadnjem času se je mogo-
če stvari lotiti tudi drugače. Ne-
vrobiologi in psihologi so svoje
znanje v zadnjem desetletju okre-
Operacija hipofiznih tumorjev skozi nos
Z minimalnim rezom varno do notranjosti glave
Dragica Bošnjak
Operacije hipofiznih tumorjev skozi nos so stare
skoraj sto let. V svetu so se uveljavile v sedemdesetih
letih prejšnjega stoletja, in s posebno mikrokirurško
tehniko jih tudi v Ljubljani na ta način operirajo že
od začetka osemdesetih let. V novejšem obdobju pa
so se zaradi tehničnega napredka in sodelovanja
različnih medicinskih strok, tudi pri nas v
Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani, še
bistveno izboljšale možnosti tovrstne kirurgije, ki se
je potrdila kot varna in za bolnike manj
travmatična.
P
redvsem se je potrdilo, da
je marsikateremu bolni-
ku tudi z obsežnejšo bole-
zensko spremembo na
težko dostopnih delih v
notranjosti glave, prihranjeno
operativno odpiranje lobanje.
Prof. dr. Roman Bošnjak, dr.
med. s Kliničnega oddelka za ne-
vrokirurgijo Kirurške klinike UKC
Ljubljana, ki se zadnjih deset let
intenzivno ukvarja s posebno, ta-
ko imenovano transsfenoidno ki-
rurgijo, je, kot pojasnjuje, z izpo-
Foto Dragica Bošnjak
Prof. dr. Roman Bošnjak, dr. med.
Vedno bolj bogata je ponudba ra-
zličnih pripomočkov za možganski
trening, predvsem starejših. Z
dnevnimi vajami, ki ne trajajo dlje
od 10 minut, lahko bistveno pove-
čate zmogljivost oziroma zmanjša-
te starost svojih možgan.
pili eksponentno. Raziskali so na-
čine shranjevanja informacij, ob-
krožili značilnosti pozabljanja in
opredelili kartografijo funkcij mo-
žganov. Na ta način so se lotili tudi
biomedicinskih možnosti, kako
manipulirati s procesi med in v ne-
vronih, ki posredujejo naše spo-
mine, da bi tako izboljšali spomin
pri bolnih kot pri zdravih posame-
znikih, da bi vzbudili utrujeni um,
izostrili in pospešili misli in omo-
gočili otrokom in odraslim boljšo
koncentracijo in učenje. Nobelo-
vec E. Kandel meni, da bi tovrstne
možnosti poseganja v naše možga-
ne zgodovino lahko zaznamovale
enako ali celo bolj močno, kot je
genetika zaznamovala konec 20.
stoletja ali kot je mehanizacija za-
znamovala industrijsko revoluci-
jo. Tako imenovana »pametna
zdravila« (smart drugs) in stimula-
tivne učinkovine, kot so kofein ali
ginko biloba so že del vsakdana,
čeprav njihova učinkovitost ostaja
v glavnem nedokazana. To ne
ustavlja njihovih protagonistov
(predvsem v ZDA) pri prodaji
»hrane za možgane« (brain boo-
ster formula), ki poleg omenjenih
sestavin vsebuje še mešanico ami-
nokislin, vitaminov, lipidov, leci-
tina, hormone in podobno.
Psihofarmakologi pa ostajajo
skeptični in raziskujejo druge mo-
žnosti, na primer Ritalin (metilfe-
nidat), ki se ga običajno predpisuje
polnjeno metodo uspešen pri od-
stranjevanju tudi do 4 cm velikih
adenomov hipofize. Kot še razla-
ga, namreč v čem je novost, če gre
za sicer že dolgo znan pristop – je z
omenjeno trans-sfenoidno kirur-
gijo »tako kot z avtomobilom. Tu-
di avtomobil je star več kot sto let,
vendar se danes vozimo z njim po-
vsem drugače kot nekoč. Operaci-
je skozi nos imajo vse značilnosti
sodobne minimalno invazivne ki-
rurgije, kjer v telo vstopamo skozi
čim manjšo odprtino in s pomočjo
endoskopske povečave in osvetli-
tve ter posebnih inštrumentov na-
pravimo isto, kot drugi skozi veli-
ko rano.«
Kot fižolček majhna žleza
Normalna hipofiza je, kakor je
znano iz fiziologije, majhna kot fi-
žolček in leži v turškem sedlu na
lobanjskem dnu pod možgani. Kot
razlaga prof. Bošnjak, lahko kirurg
skozi nos pride do hipofize od spo-
daj, po naravnem hodniku, ki je ta-
ko ozek in dolg, da pravzaprav
»operirajo kot skozi epruveto«.
Včasih so bili uspešni le pri odstra-
njevanju majhnih tumorjev hipo-
fize skozi nos, to je takih, ki skoraj
niso segali zunaj turškega sedla,
večje pa so operirali z drugimi pri-
stopi, s klasično operacijo z odpi-
ranjem lobanje. Danes so dosegli
pomemben napredek v tem, da je
pri motnjah pozornosti pri hipe-
raktivnih otrocih. V ZDA je prilju-
bljen tudi kot rekreativna droga
študentov, ki se pripravljajo na iz-
pite, saj naj bi jih ohranjal budne,
polne energije in bolj dojemljive.
Dolgoročni učinki in tveganja nje-
gove uporabe sicer niso dovolj
znani. Novejši podobni medika-
ment, ki veliko obljublja, je nevro-
stimulans modafinil. Pri testira-
nih osebah je izboljšal kognitivne
funkcije na več področjih, upora-
blja se ga tudi za zdravljenje nar-
kolepsije – nevrološke motnje,
kjer ljudje čez dan nenadoma za-
spijo med opravljanjem dnevnih
dejavnosti. Raziskuje se tudi v voj-
ski za premagovanje pomanjkanja
spanca in kot pomoč pri potova-
njih in posledičnem »jet lagu«, pri
nočni apnoi in pri delavcih v iz-
menskem delu oziroma pri kro-
nični utrujenosti.
Farmacevtsko tekmovanje
Medtem poteka svetovno tek-
movanje med farmacevtskimi
podjetji, ki se ukvarjajo z izdelavo
ojačevalcev spomina. Nekatere so
osredotočene predvsem v bioke-
mično-signalno kaskado reakcij v
nevronih, ki temelji na vklaplja-
nju spominskih genov, proizvo-
dnji novih proteinov in rasti no-
vih ter krnitvi odvečnih sinaps –
živčnih stikov, ki se pri spominu
spreminjajo, ojačujejo. Odkrili so
tudi, da lahko iz nekaterih mirujo-
čih celic, nastanejo celo novi ne-
vroni, kar je bilo še pred kratkim
obravnavano kot znanstvena fan-
tastika. Kot odziv na zunanje dra-
žljaje namreč v možganih nastaja-
jo vedno znova strukturne spre-
membe: nevroni se na novo pove-
zujejo, nekoristne povezave izgi-
njajo. Toda možgani precenijo, ka-
teri izmed dražljajev oziroma za-
znav so pomembni, te shranijo,
ostale pa hitro »izbrišejo«. V pod-
jetjih so identificirali ciljne mole-
kule znotraj signalnih poti, ki jim
omogočajo, da farmakološko po-
sežejo v proces spomina, pravi
Unterbeck, predsednik enega iz-
med teh podjetij – na primer pro-
tein CREB, ki je glavno stikalo za
nastanek dolgoročnih spominov.
Snov MEM 1414 poskrbi, da je v
celicah dovolj cAMP molekule, ki
potem aktivira CREB. Na tak način
je mogoče normalizirati starostno
okvarjen spomin pri živalih. Zače-
li so se že prvi testi na zdravih pro-
stovoljcih. Drugi se osredotočajo
na zgodnejše faze procesa in cilja-
jo na spremembe receptorja AM-
PA, ki kot antena aktivira bližnji
receptor NMDA, ki je pomemben
mogoče enako dobro, se pravi var-
no in zanesljivo, skozi nos odstra-
niti tudi bistveno večje, celo za jaj-
ce velike tumorje hipofize. To
omogočajo prirejeni instrumenti
in druga sodobna oprema, opera-
cijski mikroskop, posebno dolgi
instrumenti ter endoskop, s kate-
Hipofiza leži v turškem sedlu (puščica). Operacijo hipofiznega tumorja opravijo skozi eno nosnico in pod mikro-
skopsko povečavo.
Hipofizni tumor lahko doseže velikost jajca, navzgor pritisne na vidna živca in povsem uniči hipofizo. Prikazana
sta stranski in sprednji pogled na hipofizni tumor (obkroženo rdeče) in stanje po njegovi odstranitvi skozi nos.
ZNANOST
vhodni kanal za kemične signale
med nevroni. Prevaja namreč kal-
cij, ki po vdoru v celico aktivira ra-
zlične spominske kaskade. S prvi-
mi kliničnimi testi so že začeli s
snovmi, ki naredijo receptor AM-
PA občutljivejši za reakcije.
Toda vsi eksperti niso tako nav-
dušeni kot farmacevtska industri-
ja. Pravijo, da je spreminjanje de-
lovanja ciljnih molekul premalo,
in da za delovanje celote potrebu-
jemo spremembe v celotni poti do
spomina, in ne zgolj v delčku mo-
zaika. To torej pomeni, da bi se
morali osredotočiti na spominske
mehanizme od mikro nivoja posa-
meznega nevrona, kot so elektro-
kemični procesi na nevronskih
membranah, delovanje ionskih
kanalčkov in regulacije membran-
skih potencialov, nadalje delova-
nja nevrotransmitorjev, receptor-
jev in prevajanja impulzov po
aksonih (akcijski potencial) pa do
makro nivoja, kjer je pomembna
aktivacija spominskih nevronskih
omrežij oziroma interakcije, ko-
munikacija med ciljnimi nevroni,
torej njihova funkcionalna konek-
tivnost (proces električne sinhro-
nizacije oziroma koherence).
Pravijo, da je malo verjetno, da
pričakujemo tableto, ki nas bo v
vseh mentalnih pogledih naredila
učinkovitejše, morda pa uspemo
najti snovi za izboljšanje specifič-
nih sposobnosti v specifičnih situ-
acijah. Steven Rose, znani nevro-
biolog, tudi kritično trdi, da so ži-
valski modeli za študij spomina
pri človeku nezadostni, zato na tej
podlagi ne moremo pričakovati
»pametne tabletke«. Sprašuje se
tudi, ali je perfektni dolgoročni
spomin sploh nekaj, kar naj si želi-
mo? Psihološki mehanizmi, da fil-
triramo naše zaznave, so namreč
brez dvoma koristni, saj s tem pre-
prečimo, da bi se irelevantne ali
zgolj prehodno potrebne informa-
cije kopičile v dolgoročni shrambi.
Možgane potrebujemo
za preživetje
Kajti ne bi smeli pozabiti, da na-
rava ni ustvarila naših možganov
za bliskovito računanje in shranje-
vanje vseh podatkov. Ne, naši mo-
žgani so veliko bolj ustvarjeni za
to, da v spreminjajočem se okolju
omogočajo prilagoditve in s tem
naše preživetje. V takih razmerah
je smiselno, da se tisto, kar se dlje
časa ne uporablja več, izbriše. Kajti
to pomeni, da obstaja velika verje-
tnost, da tega tudi v prihodnje ne
bomo več potrebovali. Manj je lah-
ko več. Kajti če bi si zapomnili ena-
ko dobro in trajno vse asociacije v
rim kirurg poišče tumor »okrog
vogalov«. Predvsem pa, kot še po-
jasnjuje prof. Bošnjak, »panoram-
ski pogled v turško sedlo skozi nos
omogoča, da se ohrani delovanje
preostanka zdravega žleznega tki-
va. Kirurško odpiranje glave je po-
trebno le v tistih primerih, kjer tu-
Funkcijska magnetna resonanca (fMRI) – slikanje možganov z različnimi
stopnjami aktivacije možganov med določeno vedenjsko paradigmo;
rdeča pomeni visoko stopnjo aktivacije (vir Raziskava delovnega spomi-
na; dr. Blaž Koritnik, KC Ljubljana).
povezavi z določeno besedo ali vse Nova odkritja prinašajo jasnejšo
podrobnosti epizod iz življenja, bi sliko o samih bioloških osnovah
bile naše glave prepolne in neu- spomina, prav tako pa vodijo k
činkovite. To lahko primerjamo s možnostim novih načinov zdra-
spletom in iskanjem podatkov. Bi- vljenja za ljudi z motnjami spomi-
lo bi, kot če vnesemo iskalni niz s na in mišljenja, vključno pri bolni-
tisočimi zadetki, nato pa se morajo kih z Alzheimerjevo boleznijo
možgani prebijati skozi vso »ne- (AB) – demenco.
snago«, da poiščejo iskano infor-
Vedno manj skrivnosti
macijo. Perfektni spomin bi nas
torej naredil nesposobne za življe- Dolga leta so biološke osnove
nje. Tak se zdi tudi uvodoma ome- spomina ostajale zavite v skriv-
njeni Solomon, ki je ob vseh svojih nost, kar je oviralo iskanje nači-
prekipevajočih spominih videti nov zdravljenja za izboljšanje spo-
nekoliko zasanjan in zmeden, mina in mentalnih funkcij pri lju-
izgubljen. deh z nevrološkimi boleznimi, kot
Medtem pa nekatere od zadnjih je AB. Zdaj pa je vrsta nedavnih
raziskav osvetljujejo sistem, ki za odkritij prinesla pomemben na-
svoje delovanje uporablja nevro- predek na tem področju. Študije
transmiter glutamat. Ugotavljajo, razkrivajo več komponent možga-
da sestavine tega sistema igrajo nov, ki igrajo pomembno vlogo pri
pomembno vlogo pri nastanku procesih spomina. Še več, obstaja-
spomina. Poleg tega dokazujejo, jo dokazi, da metode, ki vplivajo
da metode, katerih tarča so deli te- na delovanje teh sestavin, lahko
ga sistema, lahko izboljšajo oziro- izboljšajo spomin. Taka odkritja
ma okrepijo delovanje spomina. vodijo k boljšemu razumevanju
mor raste predvsem stransko v ta- delka Interne klinike v UKC Lju-
ko imenovani paraselarni prostor, bljana, kjer odkrijejo največ bolni-
ali pa je kakšne druge vrste.« kov s tumorji hipofize in jih po
operaciji spremljajo vse življenje,
Spremljanje bolnikov ob tem poudarja, kako je zaradi
v enem centru zahtevnega prepoznavanja in dia-
gnostike hipofiznih tumorjev po-
Doc. dr. Marija Pfeifer, dr.
med., vodja endokrinološkega od- membno, da bolnike vodijo v spe-
cializiranem centru in jih celovito
obravnavajo po najsodobnejših
smernicah.
»Na Endokrinološkem oddelku
testiramo, ali je tumor hormonsko
aktiven in ali preostala hipofiza
normalno izloča za življenje po-
membne hormone. Če ne, jih na-
domeščamo. Odločitve o načinu
zdravljenja sprejmemo na sku-
pnem endokrinološko-rentgeno-
loškem konziliju, ki se ga udeleži
Foto Univerzitetni klinični center, Ljubljana
tudi prof. dr. Roman Bošnjak, ki je
specializiran za transsfenoidne
operacije hipofiznih tumorjev.
Znano je, da je operativno zdra-
vljenje hipofiznih tumorjev naj-
bolj uspešno tedaj, če ga opravlja
zelo izkušen specializiran nevro-
kirurg za večje geografsko obmo-
čje, kot je na primer Slovenija.«
Hitrejše okrevanje
V tem primeru je pri nas to do-
bro organizirano. Z opisano zah-
tevno metodo kirurške odstrani-
tve velikih hipofiznih tumorjev
skozi nos se v Sloveniji ukvarja le
prof. dr. Bošnjak. Bolniki operaci-
jo skozi nos dobro prenašajo in ni
večjih pooperativnih zapletov. Ob
tem je pomembno tudi poudariti,
da so, tako kot pri drugih minimal-
no invazivnih posegih, tudi ti za
bolnika prijaznejši in okrevanje
hitrejše. Na leto tako prof. dr. Bo-
šnjak operira 15–20 bolnikov. Pri
operaciji sodelujejo z otorinola-
ringologi, ki pripravijo nosni pri-
stop. Kakovostno opravljena ope-
racija in timska obravnava bistve-
no izboljšata življenje bolnikov, v
mnogih primerih pa je omogoče-
no tudi trajno ozdravljenje.
mehanizmov spomina in razvoju tovrstnih genetskih manipulacij.
ojačevalcev spomina, ki bi lahko Toda vsa zgodba je bolj komple-
pomagali številnim ljudem. V pre- ksna, kot se zdi. Neko nedavno
teklosti so se mnogi znanstveniki odobreno zdravilo za AB (Ebixa)
osredotočili na vlogo nevrotran- lahko upočasni upad spomina –
smiterja acetilholina (AcH). Posa- deloma zavira nekatere funkcije
mezniki z AB imajo v možganih receptorjev NMDA in tako poveča
manj te signalne molekule, kar na- razmerje signal/šum. Pri AB na-
kazuje možnost, da je acetilholin mreč včasih pretirano delovanje
pomemben za normalne spomin- teh receptorjev povzroča proble-
ske in miselne procese. Na podlagi me, kar zahteva uravnoteženje si-
stema, šele potem lahko spomin
te ideje so raziskovalci razvili
zdravila, ki poskušajo ohraniti vi- pravilno deluje.
soko raven AcH v možganih. Tovr- Naslednja tarča, ki vzbuja po-
stne terapije prinašajo zmerna iz- zornost, je receptor GABA B. Delo-
boljšanja spomina pri polovici pa- vanje te molekule verjetno zavira
cientov z AB. Nedavno pa so znan- spominske procese. Raziskovalci
stveniki zastavili nove študije, ki so odkrili, da učinkovine, ki selek-
naj bi povečale razumevanje tega, tivno zavirajo funkcijo tega recep-
kako v možganih nastaja spomin; torja, izboljšajo uspešnost miši,
da bi odkriti še boljše načine, kako podgan in opic na testih učenja in
spomin izboljšati. »Ojačevalci« spomina. Trenutni rezultati kaže-
spomina iz tovrstnih raziskav tako jo, da ta učinkovina izboljšuje spo-
ne bi vplivali na vzroke nepravil- min tudi pri ljudeh z blago kogni-
nosti pri boleznih kot je AB, pač pa tivno okvaro. Kmalu jo bodo ver-
jetno preizkusili še pri pacientih z
bi začasno izboljšali simptome le-
teh. V sinapsah možganov nekate- AB. Intenzivno pa raziskujejo še
re celice sproščajo nevrotransmi- mnogo ostalih tarčnih sistemov v
ter glutamat. Ta molekula lahko možganih. Take strategije bi lahko
potem aktivira molekularne kom- služile izboljšanju spomina tudi
plekse, kot so receptorji AMPA in pri zdravih posameznikih. Neka
NMDA na bližnjih možganskih ce- študija je tako ugotovila, da učin-
licah in pripomore k reakcijam, ki kovina, ki deluje na receptor AM-
sodelujejo pri procesu spomina, PA, izboljšuje nekatere spominske
kot pravijo raziskave. Druga mole- funkcije pri študentih.
kula, receptor GABA B pa, kot se
zdi, zavira ta proces. Mnogo razi- Učenje je varno in učinkovito
skovalcev razvija snovi, s katerimi A raziskovalci dodajajo, da je za
bi lahko ciljno vplivali na kompo- zdrave in mlade posameznike že
nente tega sistema, da bi ustvarili zdaj na razpolago varen in učinko-
zdravila, ki bi lahko ojačala spo- vit »ojačevalec« spomina – učenje
min in izboljšala mišljenje. Serija in študij! Velja namreč obojesmer-
odkritij osvetljuje možganski si- na povezava: s pomočjo možganov
stem, ki za svoje delovanje upora- sicer lahko spreminjamo naš um
blja nevrotransmiter glutamat. Se- oziroma spomin (na primer z oja-
stavine tega sistema se zdijo odlo- čevalci spomina – psihostimulan-
čilne pri nastanku spomina, in če si, antidepresivi, kofein itd.), a
se z njimi ustrezno manipulira, včasih je bolj varno in preprosto
utegnejo izboljšati sposobnost prek uma spreminjati naše možga-
spomina. Ta sistem vsebuje recep- ne (na primer možganski trening –
torje AMPA in NMDA, dvoje mole- učenje, mnemonične tehnike, psi-
kularnih kompleksov, ki se odzi-
hoterapija itd.). Ojačevalci spomi-
vajo na glutamat in aktivirajo na in druga psihoaktivna sredstva,
omenjeni sistem. Raziskovalci so kot tudi možnosti električne (glo-
tako odkrili, da neka snov, ki spod- boka možganska stimulacija pri
buja delovanje receptorjev AMPA, Parkinsonovi bolezni) ali magne-
okrepi spomin pri podganah. Tre- tne stimulacije (transkranialna
nutno snov testirajo pri pacientih magnetna stimulacija – TMS) mo-
z AB in pri tistih z blago kognitiv- žganov, že danes manipulirajo z
no okvaro, kjer so problemi s spo- možgansko funkcijo milijonov
minom manjši, lahko pa je ta mo- ljudi po svetu. Farmacevtska pod-
tnja predstopnja v nastanku AB. jetja obljubljajo v prihodnosti še
Odkrili so tudi, da s pomočjo ge- več sredstev in učinkovin, ki bodo
netske tehnike, katere tarča je del še bolj specifična in učinkovita, z
receptorja NMDA, lahko stimuli- manj stranskimi učinki. Ta nova
rajo funkcijo tega receptorja in po- orodja možganske kontrole pa po
sledično okrepijo delovanje spo- drugi strani odpirajo Pandorino
mina in izboljšajo učenje pri mi- skrinjico etičnih in filozofskih di-
ših. Začeli so že lov za učinkovina- lem, vključno s tem, kakšno druž-
mi, ki bi lahko posnemale učinke bo in kakšne nas same, si želimo.
Na kratko
Želve so se v morje preselile s celine
Foto Igor Modic
Sestava oklepov je razkrila, da želve prvotno niso živele v vodi.
Bild der Wissenschaft poroča, da sta paleontologa Torsten Scheyer in
Martin Sander z Univerze v Bonnu na podlagi raziskave potrdila teorijo, da
so prve želve pred več sto milijoni let živele na kopnem in ne v vodi. Ome-
njena znanstvenika sta raziskala oklepe skoraj štiridesetih danes živečih
vrst želv in jih primerjala s fosilnimi ostanki sedemdesetih vrst, ki so že
davno izumrle (nekatere so bile stare celo do 200 milijonov let).
Izkazalo se je, da so oklepi fosilov zelo podobni oklepom današnjih želv,
saj so zelo kompaktni in skoraj nimajo votlinic, ki so značilne za vodne žel-
ve. Te votlinice omogočajo boljšo plovnost in tako lahko vodne želve pri-
hranijo veliko energije. Scheyer je iz rezultatov zaključil, da so bile prve žel-
ve najverjetneje kopenske živali.
Že leta 2004 so tudi ameriški znanstveniki podvomili v takratno prepri-
čanje, da so želve najprej živele v vodi. Walter Joyce in Jacques Gauthier z
Univerze v Yalu sta namreč analizirala fosilne ostanke nekaterih plazilcev
in ugotovila, da njihove noge niso bile primerne za plavanje. U. P.
Več kot 400 let stara školjka
Britanski znanstveniki
z Univerze Bangor so ob
obali Islandije iz morja
potegnili školjko
(Arctica islandica), za
katero so ocenili, da je
stara med 405 in 410 let.
Starost školjke so dolo-
čili s štetjem črt na njeni
lupini, doslej pa je za
najstarejšo školjko te vr-
ste veljala tista, ki so jo
leta 1982 našli ob ameri-
ški obali in je bila stara
približno 220 let. Morski
biolog Chris Richardson je dejal, da je za znanstvenike zanimiva predvsem
celična zgradba školjke, ki ji omogoča tako počasno staranje. M. R.