MATERIALNOPRAVNA UREDITEV PRAVA PREKRKOV IN POSTOPEK O PREKRKU

Ana KOMAN Cca 2006 (upotevana novela ZP-1C) Uno gradivo za udeleence usposabljanja za vodenje in odloanje v prekrkovnem postopku

KAZALO
KAZALO.......................................................................................................................................................1 I. PRVI DEL: MATERIALNOPRAVNE DOLOBE..................................................................................3 1Temeljne dolobe.....................................................................................................................................3 1.1Naelo zakonitosti...........................................................................................3 1.2Uporaba milejega predpisa...........................................................................4 1.3Predpisovanje prekrkov in sankcij.................................................................4 2Prekrek in odgovornost zanj...................................................................................................................5 2.1Prekrek..........................................................................................................5 2.2Domneva nedolnosti in odgovornost za prekrek.........................................6 2.3Uporaba dolob Kazenskega zakonika..........................................................6 2.3.1Silobran........................................................................................................6 2.3.2Skrajna sila...................................................................................................7 2.3.3Sila in gronja...............................................................................................7 2.3.4Pritevnost...................................................................................................8 2.3.5Naklep in malomarnost................................................................................9 2.3.6Dejanska in pravna zmota.........................................................................10 2.3.7Udeleba pri prekrku................................................................................11 2.3.8as in kraj storitve prekrka.......................................................................11 2.3.9Izkljuitev postopka o prekrku in sankcije................................................12 2.3.10Odgovornost pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika, posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost in njune odgovorne osebe..............12 2.3.11Storitev in opustitev..................................................................................14 3. Sankcije za prekrek.......................................................................................................................14 3.1 Vrste sankcij............................................................................................14 3. 11. Splona pravila za odmero sankcij.........................................................18 3.12. Stek...........................................................................................................20 4. Odvzem premoenjske koristi, pridobljene s prekrkom....................................................................21 5. Zastaranje............................................................................................................................................21 II. DRUGI DEL: POSTOPEK O PREKRKIH..........................................................................................22 1Splone dolobe ...................................................................................................................................22 1.1Pristojnosti za odloanje o prekrkih............................................................22 2 Postopek za prekrke prekrkovnega organa (hitri postopek)............................................................23
1

2.1Pooblaena uradna oseba prekrkovnega organa.....................................23 2.2Zaetek postopka o prekrku........................................................................23 2.3Odloanje prekrkovnega organa.................................................................23 2.4Diskrecijska pravica......................................................................................23 2.5Hitri postopek................................................................................................24 2.6Izrekanje opozorila........................................................................................25 2.7Izjava kritelja................................................................................................25 2.8Pisna odloba................................................................................................25 2.9Plailni nalog.................................................................................................27 3Uporaba dolob rednega sodnega postopka...........................................................................................27 3.1Hina in osebna preiskava............................................................................28 3.2Zaseg predmetov..........................................................................................29 3.3Pridranje obdolenca..................................................................................29 3.4Privedba........................................................................................................30 3.5Varina........................................................................................................30 3.6Pravice okodovanca....................................................................................30 3.7Zdruitev in izloitev postopka......................................................................30 3.8Stroki postopka ...........................................................................................31 4Zahteva za sodno varstvo.......................................................................................................................31 4.1Pravica in rok za vloitev zahteve za sodno varstvo ter pristojnost za sprejem zahteve za sodno varstvo..................................................................................31 4.2Vsebina zahteve za sodno varstvo...............................................................32 4.3Razlogi za vloitev zahteve za sodno varstvo..............................................32 4.4Odloanje prekrkovnega organa v zvezi z zahtevo za sodno varstvo........33 III. TRETJI DEL..........................................................................................................................................34 1.REDNI SODNI POSTOPEK....................................................................................................................34 1.1 Temeljne dolobe............................................................................................................................34 1.2 Krajevna pristojnost ......................................................................................................................34 1.3 Zaetek postopka...........................................................................................................................35 VI. ETRTI DEL.........................................................................................................................................36 1 IZVRITEV IN EVIDENCE ODLOB............................................................................................36 1.1 Pravnomonost...............................................................................................................................36 1.2 Izvrljivost.....................................................................................................................................38 1.3 Evidenca o izdanih odlobah..........................................................................................................38 V. Literatura in pravni viri...........................................................................................................................39

Uvodna pojasnila
Zaradi uskladitve prava o prekrkih z nao ustavno ureditvijo in drugo zakonodajo, zahtev Evropske skupnosti in tudi velike preobremenjenosti sodnikov za prekrke je bila nujna nova sistemska ureditev podroja prekrkov, s katero bi bilo prekrkovno pravo dokonno umeeno v sistem kaznovalnega prava. Zato je bil sprejet novi Zakon o prekrkih (Ur. l. RS, t. 7/03 in 86/04), ki je priel veljati 23. januarja 2003, uporabljati pa se je priel 1. januarja 2005, torej z zamikom skoraj dveh let. Ta zamik je bil nujno potreben zaradi reorganizacije sodnikov za prekrke, organizacije prekrkovnih organov in priprave prekrkovnih organov na prekrkovni postopek, kar je seveda povezano tudi z izdajo podzakonskih aktov. Od uveljavitve je bil zakon e trikrat spremenjen in dopolnjen,
2

in sicer z novelo ZP-1A, objavljeno v Ur. l. RS, t. 86/2004 dne 5. 8. 2004, novelo ZP-1B, objavljeno v Ur. l. RS t. 44/2005 in novelo ZP-1C, ki je najobseneja, objavljeno v Ur. l. RS t. 40/2006 dne 14. 4. 2006. Novi Zakon o prekrkih je podroje prekrkov celovito uredil in veliko zadev prenesel v obravnavanje prekrkovnim organom, ki bodo odloali v zelo poenostavljenem hitrem postopku. Postopek bi se v veini primerov torej zael v upravni sferi, upotevajo naelo uinkovitosti, tako da bi se odloalo brez nepotrebnega zavlaevanja, kar bo omogoalo hitrejo izvedbo postopka in na koncu tudi vejo uinkovitost, seveda pa bo moralo biti v vsakem primeru zagotovljeno sodno varstvo na sodiu, ki pa ni vedno dvostopenjsko in se bodo velikokrat zadeve zakljuile na prvi stopnji, saj zoper odloitve sodnikov okrajnih sodi ne bo ve mogoe vloiti rednega pravnega sredstva. Prekrkovni organi se bodo znali v popolnoma drugi funkciji, saj ne bodo le odkrivali prekrkov, temve bodo o njih tudi odloali in izrekali z Zakonom o prekrkih predpisane sankcije. Tako bo zagotovljen kraji asovni razmik med zaetkom postopka in njegovo zakljuitvijo z izdajo odlobe o prekrku.

I. PRVI DEL: MATERIALNOPRAVNE DOLOBE

1
1.1

Temeljne dolobe
Naelo zakonitosti

Zakon o prekrkih je sistemski zakon, kar pomeni, da se predpisi, s katerimi se doloajo prekrki v Republiki Sloveniji, lahko uporabljajo le v skladu s tem zakonom. Vsi predpisani prekrki morajo biti v skladu z materialnopravnimi dolobami Zakona o prekrkih. S tem zakonom se doloajo sploni pogoji za predpisovanje prekrkov in sankcij zanje, sploni pogoji za odgovornost za prekrke, za izrekanje in izvritev sankcij za prekrke, postopek za prekrke ter organe in sodia, ki odloajo o prekrkih. V postopku o prekrku velja tudi naelo zakonitosti, torej velja naelo doloenosti v zakonu, prepoved povratne veljave in prepoved analogije. V asu storitve nekega dejanja ali njegove opustitve mora biti to dejanje ali opustitev v zakonu ali drugem predpisu doloeno in jasno opredeljeno kot prekrek. Nihe ne sme biti kaznovan za dejanje, za katero ni zakon doloil, da je prekrek, in ni zanj predpisal sankcije, e preden je bilo dejanje storjeno. Vsebina kazenske norme mora biti popolnoma jasna in ne sme dopuati nobenega dvoma o tem, ali je doloeno ravnanje prekrek ali ne, in ne sme dopuati razlinosti razlag. Ob spremembi materialnopravnih dolob tega zakona ali predpisa, ki doloa prekrek, je treba v vsakem konkretnem primeru ocenjevati, kateri predpis je za storilca mileji. Doloila posameznih zakonov najvekrat prenehajo veljati z nadomestitvijo z novim zakonom, ki vasih v celoti, vasih pa le deloma spreminja prejnji zakon, ali pa podalja veljavnost posameznih dolob zakona, ki s tem postanejo sestavni del novega zakona. S spremembami in dopolnitvami zakona so prekrki, ki jih novi zakon ne doloa ve, dekriminirani s prenehanjem veljavnosti zakona in za te prekrke storilca ni mogoe ve spoznati za odgovornega, eprav je bilo v asu storitve prekrka to dejanje v zakonu e doloeno kot prekrek, temve je treba postopek ustaviti. V primerih uporabe blanketno predpisanih prekrkov, kjer se sama vsebina doloa ele z vsebino posameznega podzakonskega akta, pa ne pride v potev uporaba milejega predpisa (npr. kasneja sprememba podzakonskega akta, ki doloene obveznosti spreminja, temve je treba v tem primeru uporabiti tisti podzakonski akt, ki je veljal v asu storitve prekrka). Enako je veljalo npr. pri predpisih o cenah (temporalni predpisi); ko so bile cene doloene, je bilo treba cenike poiljati v potrditev in so se ti reimi na posameznem podroju najmanj vsakih est mesecev spreminjali, uporabil pa se je vedno predpis, ki je veljal v asu storitve prekrka. Pri blanketno predpisanih prekrkih se pojavlja e problem uporabe milejega zakona v tistih primerih, ko se dopolnilna norma z drugega pravnega podroja (npr. iz pravilnika), na katero se sklicuje kazenska doloba prekrka, spremeni. Tako npr. pri finannih predpisih velja v asu storitve prekrka obveznost poroanja pravne osebe bodisi Banki Slovenije ali Agenciji za trg vrednostnih papirjev, v asu, ko organ odloa, pa je ta obveznost spremenjena, drugana, vendar pa kazenska doloba, ki je najvekrat blanketna, ostaja enaka. Predvsem na podroju gospodarstva gre za zelo dinamino in stalno prilagajanje razmeram. e dopolnilna norma preneha veljati, ni nobenega dvoma o tem, da ne gre ve za prekrek, e pa se je vsebina te norme le spremenila zaradi prilagajanja vsakokratnim razmeram na posameznem pravnem podroju, kot npr. pri davkih, ko se vsebina davnih obveznosti spreminja (davna lestvica), velja, da jih je storilec zatajil v tisti viini, kot je bilo predpisano v asu storitve prekrka, ne glede na to, da je kasneje prilo do drugane ureditve. Z blanketnim urejanjem zakonodajalec ponavadi uredi tista podroja, kjer se podzakonski akti stalno spreminjajo in se reimi menjajo, da zaradi tega ne bi
3

bilo treba spreminjati kazenskopravnih dolob zakonov. Osnovna pravila ob tem ostajajo enaka, le podzakonske dopolnilne norme se spreminjajo, tako da dejanski stan prekrka ostaja enak.

1.2

Uporaba milejega predpisa

V drugem odstavku 2. lena Zakona o prekrkih je doloeno, da se, e se po storitvi prekrka enkrat ali vekrat spremenijo materialnopravne dolobe tega zakona ali predpis, ki doloa prekrek, uporabi zakon ali predpis, ki je za storilca mileji (lex mitior). Ni vedno enostavno ugotoviti, ali je mileji predpis, ki je veljal v asu storitve prekrka, ali predpis, ki velja v asu odloanja, saj velikokrat spremembe in dopolnitve zakona prinesejo le delno spremembo, tako da je najprej treba ugotoviti, ali je v novem zakonu enak dejanski stan prekrka, in ob ugotovitvi, da se dejanska stanova prekrivata in da torej obstaja pravna kontinuiteta, uporabiti tisti zakon, ki je za storilca mileji, to pa je najvekrat zakon, ki je veljal v asu storitve prekrka, v asu odloanja pa ne velja ve. Iz naela zakonitosti izhajajoa prepoved uinka za nazaj se torej nanaa le na veljavnost zakona, ne pa na uporabo zakona, saj je uporaba neveljavnega zakona obvezna v tistih primerih, ko je tak zakon mileji za storilca. To ne pomeni odstopanja od naela zakonitosti, saj storilcu prekrka jami, da ne bo kaznovan z vejo sankcijo, kot je bila predpisana v asu storitve prekrka in da torej sprememba zakona ne more iti v njegovo kodo. Dovoljeno je torej uporabiti le kasneji zakon, ki je mileji za storilca prekrka. Ne sme se uporabiti enako strog kasneji zakon, upotevati pa je treba tudi vse vmesne zakone, ki so bili sprejeti od asa storitve prekrka do odloanja, in e v kaknem vmesnem zakonu dejanje ni bilo ve predpisano kot prekrek, v asu storitve prekrka in odloanja pa je bilo, je treba po 1. toki 1. odstavka 136. lena Zakona o prekrkih postopek ustaviti, ker dejanje ni prekrek. Pri presoji, kateri zakon je mileji za storilca, je treba presojati vsako dolobo posebej in nato ugotoviti, kateri zakon je za storilca mileji v celoti in konkretno. Treba je primerjati vsa tista doloila zakona, ki se v konkretnem primeru uporabijo za posameznega storilca in nato v celoti uporabiti tisti zakon, ki je mileji. Kriteriji, ki se morajo pri tem upotevati, so: ali je dejanje sploh e prekrek po novem zakonu; za kakno obliko krivde gre; kakni so zastaralni roki; v katerem zakonu je predpisana mileja sankcija za prekrek. e dejanje po novem zakonu ni ve prekrek, se mora postopek zoper storilca prekrka ustaviti. Pomembno je tudi, e se je npr. po starem zakonu zahtevala kot oblika krivde malomarnost, po novem pa naklep. e je do prekrka prilo zaradi malomarnosti storilca, bo treba v takem primeru postopek ustaviti. Postopek bo treba ustaviti tudi v primeru, e novi zakon doloa kraje zastaralne roke in bi po novem zakonu dejanje e zastaralo. Pri upotevanju mileje sankcije za prekrek pa se pojavi problem, e so poleg globe za prekrek predpisane e stranske sankcije (npr. za prekrek po Zakonu o varnosti cestnega prometa stranska sankcija prenehanja veljavnosti voznikega dovoljenja). Ne glede na viino predpisane globe je za storilca teja posledica, e mu preneha veljati vozniko dovoljenje in bi bilo v takem primeru treba uporabiti novi zakon, ki te posledice prekrka ne predpisuje ve. e je z novim zakonom predpisan niji specialni minimum in viji specialni maksimum, se uporabi novi zakon. Pri odloanju o izrednih pravnih sredstvih po pravnomonosti odlobe oziroma sodbe pa ni mogoe upotevati milejega zakona, ki je bil uveljavljen po pravnomonosti sodbe, temve le tiste zakone, ki so bili sprejeti od storitve prekrka do pravnomonosti sodbe.

1.3

Predpisovanje prekrkov in sankcij

Prekrki se lahko doloijo z zakonom, uredbo Vlade Republike Slovenije, z odlokom samoupravne lokalne skupnosti in za kritve dolob pravnih aktov Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporabljajo neposredno. Z uredbo Vlade Republike Slovenije se lahko doloijo prekrki in sankcije zanje samo za kritve dolob uredbe, kar pomeni, da ni mogoe posamezne kritve doloiti e z drugimi podzakonskimi akti. Z odloki se lahko predpiejo globe le za tiste kritve, ki so v pristojnosti samoupravne lokalne skupnosti, globe pa so lahko predpisane le v doloenem znesku. Zakoni in uredbe Vlade Republike Slovenije veljajo na obmoju Republike Slovenije, uporabijo se tudi proti tistim storilcem, ki prekrek storijo na ladji, ki je vpisana v pristaniu na obmoju Republike Slovenije, ali letalu, ki ima matino letalie v Republiki Sloveniji, tudi e se ladja ali letalo nahajata izven obmoja Republike Slovenije. Odloki veljajo le na obmoju samoupravne lokalne skupnosti, ki jih je izdala.
4

Novi zakon ne pozna ve delitve na kazni, opomine in varstvene ukrepe , temve so vsi ukrepi doloeni kot sankcije za prekrek. V zakonu ni ve zaporne kazni, denarna kazen pa je spremenjena v globo. Globa se predpie in izreka kot glavna sankcija, opomin se izreka namesto globe, druge sankcije pa se predpisujejo in izrekajo kot stranske sankcije pod pogoji, ki so doloeni s tem zakonom ali z drugimi zakoni. Poleg teh sankcij zakon pozna e opozorilo. To pomeni, da se vse sankcije v predpisih lahko predpisujejo le v okviru in pod pogoji, ki jih doloa Zakon o prekrkih, torej se ne more predpisati nobena sankcija, ki je Zakon o prekrkih ne doloa, in se tudi ne more izrei nija ali vija globa, kot je najnija ali najvija predpisana globa v Zakonu o prekrkih za posamezne vrste storilcev prekrkov. Stranske sankcije v Zakonu o prekrkih so: kazenske toke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti voznikega dovoljenja, prepoved vonje motornega vozila, izgon tujca iz drave, odvzem predmetov, vzgojni ukrepi. Stranski sankciji kazenskih tok in prepovedi vonje motornega vozila se lahko predpie le ob pogojih, ki jih doloa Zakon o prekrkih, mogoe pa jih bo izrei le za tiste prekrke, za katere bosta v zakonu, ki prekrke doloajo, za posamini prekrek predpisani, zakonska podlaga za druge stranske sankcije pa bo le v Zakonu o prekrkih, razen za obvezen odvzem predmetov, ki mora biti tudi posebej predpisan v specialnem predpisu. Stranske sankcije se izrekajo poleg globe in opomina, lahko se izree tudi ve stranskih sankcij hkrati. Prenehanje veljavnosti voznikega dovoljenja ni ve stranska sankcija tako kot v prej veljavnem zakonu o prekrkih, temve se izree kot posledica setevka kazenskih tok (18 ali 7 za zaetnike). Namesto uvedbe postopka o prekrku oziroma izdaje odlobe o prekrku se lahko storilcu prekrka izree opozorilo. Storilcu prekrka pa se lahko ob pogojih, ki jih predpisuje Zakon o prekrkih, odvzame tudi premoenjska korist, ki jo je s prekrkom pridobil. Mladoletnim storilcem prekrka se izrekajo vzgojni ukrepi in druge sankcije, doloene s tem zakonom. Pri vzgojnih ukrepih je rtan vzgojni ukrep oddaje v disciplinski center, in sicer zato, ker ti centri v Sloveniji niso organizirani in ga ni bilo mogoe izrekati. Ker je treba mladoletniku zagotoviti ustrezno vzgojo in pravilen razvoj, je zakon predpisal nov vzgojni ukrep navodila in prepovedi. Predpisanih je 5 navodil in prepovedi, in sicer: redno obiskovati olo, opraviti delo v korist humanitarnih organizacij ali samoupravne lokalne skupnosti, opraviti preizkus znanja prometnih predpisov, prepoved vonje motornega vozila pod pogoji, pod katerimi je to sankcijo mogoe izrei polnoletnim, obvezno obiskovanje vzgojne, poklicne, psiholoke ali druge posvetovalnice. Mladoletniki ne glede na vsebino kritve ne bodo mogli biti obravnavani v hitrem postopku, temve le na sodiu, in jim tudi ne bo mogoe izrei opozorila, saj je postopek proti mladoletnim storilcem specifien in ga ni mogoe zakljuiti brez neposrednega sodelovanja mladoletnika, njegovih starev in skrbstvenega organa.

2
2.1

Prekrek in odgovornost zanj

Prekrek

Nova je tudi definicija prekrka, ki doloa, da je prekrek dejanje, ki pomeni kritev zakona, uredbe vlade ali odloka samoupravne lokalne skupnosti, ki je kot tako doloeno kot prekrek in je zanj predpisana sankcija za prekrek. V prej veljavnem zakonu je bil prekrek z zakonom ali drugimi predpisi doloena kritev javnega reda, za katero je predpisana sankcija za prekrek. V novem zakonu je odpadla materialna stran definicije prekrka, ki pove, da je prekrek kritev javnega reda. Navedena definicija je omogoala organom za vodenje postopka o prekrku ocenjevanje, ali je doloena kritev pomenila tudi kritev javnega reda in ali ima za javni red zadostno stopnjo nevarnosti. Omogoala jim je uporabo dolob o prekrku majhnega pomena iz drugega odstavka 7. lena Zakona o
5

prekrkih. Po novem zakonu zaradi formalne definicije prekrka ni ve mogoe oceniti, da zaradi dejanja majhnega pomena storjeni prekrek ni protipravno ravnanje in kot tako ni prekrek. Zaradi popolnoma formalne koncepcije prekrka je izpuen institut majhnega pomena in e gre za tak prekrek, to lahko vpliva le na nain obravnavanja in sankcioniranja prekrka. Razvoj prekrkov pa kae, da se vsaj nekateri prekrki vedno bolj oddaljujejo od upravnega podroja in se pribliujejo kazenskemu podroju (kazensko pravo v irem smislu). Zato se tudi definicija prekrka vedno bolj pribliuje definiciji kaznivega dejanja. Pri prekrku morajo biti podani naslednji pravni elementi: protipravnost, doloenost v zakonu, uredbi vlade, pravnih aktih Evropske unije ali odloku lokalne skupnosti, sankcija. 2.2 Domneva nedolnosti in odgovornost za prekrek

V postopku o prekrku velja tudi domneva nedolnosti, kar pomeni, da tisti, ki je obdolen storitve prekrka, velja za nedolnega, dokler ni njegova odgovornost ugotovljena s pravnomono odlobo o prekrku. To pomeni, da nihe ni dolan dokazovati svoje nedolnosti. V nasprotju s tem naelom je doloba 233. lena ZVCP, v kateri je uzakonjeno obrnjeno dokazno breme, kar pomeni, da mora lastnik oz. imetnik pravice uporabe vozila, e se hoe razbremeniti svoje odgovornosti za prekrek (v primeru, ko je prekrek zoper varnost cestnega prometa storjen z njegovim vozilom, pa ni mogoe ugotoviti, kdo je storilec, se za prekrek kaznuje lastnik oz. imetnik pravice uporabe) dokazati, da tega prekrka ni storil. Dokazati pomeni, da mora lastnik vozila za svoje trditve, da ni bil voznik vozila, navesti pravno relevantne dokaze, pri emer mora tako obstoj kot tudi pravno relevantnost predlaganega dokaza utemeljiti s potrebno stopnjo verjetnosti ( le v takem primeru je namre izvedba dokaza obvezna). V postopku je treba najprej ugotoviti, ali storjeno dejanje vsebuje vse zakonite znake prekrka (objektivno odgovornost), torej ali ima storjeno dejanje ali opustitev vse zakonite znake prekrka in nato e odgovornost storilca za dejanje (subjektivno odgovornost). Odgovornost za prekrek je lahko le subjektivna, ker mora imeti storilec do dejanja, ki ga je storil, ali do opustitve doloen psihini odnos, saj globa, ki nima podlage v odgovornosti, izgubi svoj pomen. 2.3 Uporaba dolob Kazenskega zakonika Zakon o prekrkih v 8. lenu napotuje na uporabo kazenskega zakona in doloa, da se v postopku o prekrku smiselno uporabljajo doloila Kazenskega zakonika RS glede: silobrana, skrajne sile, sile in gronje, nepritevnosti, naklepa, malomarnosti, dejanske in pravne zmote, udelebe pri kaznivem dejanju, asa in kraja storitve kaznivega dejanja.

2.3.1 Silobran
Dejanje, ki je storjeno v silobranu, ni prekrek. Silobran pa je po doloilu 11. lena KZ RS tista obramba, ki je neizogibno potrebna, da storilec odvrne od sebe ali koga drugega istoasni protipravni napad. e je storilec meje silobrana prekorail, se lahko kaznuje mileje, e pa je prekorail silobran zato, ker je bil mono razdraen ali prestraen in je bilo to njegovo stanje povzroeno z napadom, se mu sme sankcija tudi odpustiti. Silobran se pri prekrkih najvekrat pojavi pri prekrkih zoper javni red in mir (npr. pri pretepu). e je bil kdo napaden, ima vsekakor pravico se braniti, vendar pa je silobran potrebno razumeti ire, ne da ima le napadeni pravico se braniti, vendar to lahko zanj stori kdorkoli, saj gre za varstvo prava kot splone vrednote. Tu imamo dve nasprotni ravnanji posameznikov individuumov; ravnanje tistega, ki napada in ravnanje tistega, ki se brani, eprav ta ni vedno okodovanec. Silobran izkljuuje protipravnost dejanja, ki ima sicer vse zakonite znake prekrka. Napad mora izhajati iz loveka in mora biti naperjen proti drugemu loveku in njegovim vrednotam (e gre npr. za napad ivali, ne moremo govoriti o silobranu, temve o skrajni sili, razen e gre za napad ivali npr. psa, ki je pod nadzorstvom napadalca). Napad mora biti istoasen in neposreden; ogroanje z razdalje e ni napad, ki bi opravieval obrambo s storitvijo prekrka.
6

Ko je napad konan, ne gre ve za obrambo, temve za povrailno ravnanje, ki ne izkljuuje protipravnosti. Napad je istoasen z obrambo samo v asu njegovega trajanja. Ni nujno, da je napadalec odgovoren za prekrek, saj je lahko duevni bolnik, ki deluje v zmoti, ali pa otrok, ki ne more biti odgovoren za prekrek. Pomembna je le ugotovitev, ali je njegovo protipravno ravnanje res takno, da opraviuje obrambo. Silobran je le tista obramba, ki je neizogibno potrebna, da storilec od sebe ali koga drugega odvrne istoasni protipravni napad, torej le tista obramba, ki odvraa napad, sicer gre za prekoraitev silobrana in ni dovoljeno braniti svoje pravice za vsako ceno. Obramba naj ne bi bila intenzivneja kot napad, temve sorazmerna z napadom. V postopku je treba ugotavljati, ali je bila obramba sploh potrebna in ali so bile lovekove vrednote resno ogroene. To potrebnost obrambe je treba ocenjevati objektivno (kako bi ravnal vsakdo v dani situaciji) in ne subjektivno, glede na znaaj storilca in njegovo trenutno razpoloenje. e storilec napad napano oceni, gre lahko za dejansko zmoto.

2.3.2 Skrajna sila

Naslednji institut, pri katerem se smiselno uporabljajo doloila Kazenskega zakonika, je skrajna sila (12. len KZ RS). Podana je takrat, kadar storilec stori dejanje, ki ima vse zakonite znake prekrka, zato da bi od sebe ali koga drugega odvrnil istoasno nezakrivljeno nevarnost, ki je ni bilo mogoe odvrniti drugae, pri tem pa prizadejano zlo ni veje od zla, ki je grozilo. Storilec, ki je iz malomarnosti to nevarnost povzroil sam, ali prekorail meje skrajne sile, se sme ravno tako kot pri silobranu kaznovati mileje, e pa je prekorail meje skrajne sile v posebno olajevalnih okoliinah, se mu sme kazen tudi odpustiti. e se je bil storilec dolan izpostaviti nevarnosti, skrajna sila ni podana. K ravnanju v skrajni sili morajo storilca prekrka prisiliti zunanje okoliine in ne okoliine, ki so na strani storilca. Dejanje, storjeno v skrajni sili, ni prekrek. Skrajna sila ni podana, e je storilec nevarnost sam zakrivil, razen e mu v zvezi z nastankom nevarnosti ni mogoe oitati niti malomarnosti niti naklepa. Storilec se mora pri ravnanju v skrajni sili zavedati, da je storil prekrek zato, da bi od sebe ali koga drugega odvrnil nevarnost. Enako kot mora biti podana pri silobranu istoasnost napada, mora biti pri skrajni sili podana soasna nevarnost, da se lahko izkljui prekrek. Treba je ugotoviti, da nevarnosti ni bilo mogoe odvrniti drugae in da je lo za racionalno ravnanje in mora biti storitev prekrka edina monost za odvrnitev nevarnosti, ki grozi. Tu je zopet treba ugotavljati objektivno realno stopnjo ogroenosti in ne subjektivno, glede na storilca; zlo, ki je bilo prizadejano, pa ne sme biti veje od zla, ki je grozilo. e gre za napano oceno storilca, je lahko podana dejanska zmota. Primer: Skrajna sila bi bila podana, e bi voznik zapeljal s ceste, ker je neposredno pred njegovo vozilo na cesto skoila srna, ali e bi zapeljal s ceste, ker mu je ponoi nasproti pripeljal kolesar brez lui, seveda na popolnoma neosvetljenem delu ceste, pod pogojem, da je vozil z okoliinami primerno hitrostjo.

2.3.3 Sila in gronja

Prekrek tudi ni dejanje, storjeno pod vplivom sile, ki se ji storilec ni mogel upreti (13. len KZ RS). e je bil prekrek storjen pod vplivom sile, ki bi se ji lahko uprl, ali pod vplivom gronje, pa se uporabijo doloila o skrajni sili. Sila mora ob storitvi prekrka delovati na storilca. Prekrek izkljuuje le tista sila, ki se ji ni bilo mogoe upreti, in ne vsaka sila. Storilec je le sredstvo v rokah posrednega storilca. Sila obstaja le v primeru, e je nasprotna volji storilca prekrka. Loimo absolutno silo (vis absoluta), ki je podana le takrat, kadar se nekomu popolnoma vzame monost sprejemanja lastne odloitve in delovanja po lastni odloitvi. Le ta absolutna sila se lahko upoteva kot razlog za izkljuitev prekrka. e pa je podana kompulzivna sila (vis compulsiva) ali gronja, se lahko uporabijo doloila o skrajni sili. Pri gronji sila e ne deluje, temve se le napoveduje, vendar pa jo je vasih teko loiti od kompulzivne sile. Gronja preraste v silo, e je ob gronji uporabljeno nevarno sredstvo. Tudi pri gronji velja, da je treba objektivno presojati ali je podana, kar pomeni, da je tako intenzivna, da bi jo vsak upoteval. Sila je podana tudi, e se uporabi mamilo, da se nekoga proti njegovi volji spravi v nezavedno stanje z namenom podrediti si njegovo odloanje svoji volji. Prav tako se delovanje sile lahko upoteva pri silobranu, lahko pa je tudi razlog za izostanek naklepa zaradi manjkajoe voljne sestavine. e uporabljena sila ni v nasprotju z voljo tistega, zoper katerega je uporabljena, se teje, da gre za privolitev, na strani drugega pa za udelebo pri prekrku. Vendar pri okodovancu ni mogoe e na podlagi tega dejstva, da se ni upiral, zakljuiti, da je privolil v uporabo sile ali gronje. Po doloilu 9. lena Zakona o prekrkih je za prekrek odgovoren tisti storilec, ki je prekrek storil iz malomarnosti ali z naklepom, torej velja naelo subjektivne odgovornosti in za kaznovanje storilca ne zadostuje samo povzroitev prepovedane posledice, torej objektivna odgovornost. Za vsako kaznivo dejanje, ki ga je storilec storil,
7

se spozna za odgovornega, e ga je storil z naklepom, razen tedaj, ko je v zakonu izrecno doloeno, da gre za storitev kaznivega dejanja iz malomarnosti. Prekrki so praviloma storjeni iz malomarnosti, torej gre za obrnjeno situacijo, vendar lahko zakon, ki doloa prekrke, doloi, da je storilec za prekrek odgovoren le, e ga stori z naklepom (npr. odklonitev strokovnega pregleda voznika je naklepno ravnanje naklepno dejanje je tudi dejanje, ki ga storilec stori z namenom da).

2.3.4 Pritevnost
S pritevnostjo se oznauje psihino stanje storilca ob storitvi prekrka, pojem krivde oziroma odgovornosti za prekrek pa se nanaa na psihino aktivnost storilca. Pritevnost je pogoj za odgovornost storilca za prekrek. Pritevnost storilca se predpostavlja in jo je treba preverjati le, e se pokae dvom v pritevnost. Naklep in malomarnost sta po eni strani lahko zakoniti znak prekrka, po drugi strani pa, ko ugotavljamo storilevo odgovornost za prekrek, kaeta notranji odnos storilca do lastnega ravnanja oziroma njegov odnos do prepovedanosti dejanja. Vsako pravo temelji na domnevi, da je z razglasitvijo predpisa vsakdo z njim seznanjen. Enako kot tisti, ki se je zavedal protipravnosti dejanja, se obravnava tisti, ki se tega ni zavedal, pa bi se moral zavedati. Pri ugotavljanju pritevnosti (16. len KZ RS) je treba ugotoviti, ali ob storitvi prekrka storilec ni mogel razumeti pomena svojega dejanja ali ni mogel imeti v oblasti svojega ravnanja zaradi: trajne ali zaasne duevne bolezni, zaasnih duevnih motenj, duevne zaostalosti, kake druge trajne in hude duevne motenosti. Odgovornost za prekrek nujno zajema duevno normalnost storilca. e je storilec prekrka nepriteven, ne more biti odgovoren za prekrek in je njegova odgovornost izkljuena. Pri odloanju o duevni bolezni se je treba v celoti opreti na izvid in mnenje izvedenca psihiatrine stroke. V skladu z dolobo 216. lena Zakona o kazenskem postopku je treba v primeru, ko se v postopku pojavi sum, da je storileva pritevnost izkljuena ali zmanjana, odrediti psihiatrini pregled, kar pomeni, da je to okoliino treba presojati po uradni dolnosti in da se o duevnem stanju storilca ne sme presojati laino, temve ele po pridobitvi izvedenskega mnenja, o nepritevnosti pa odloi sodie. Izvedenca pa se ne sme spraevati, ali je po njegovi oceni storilec nepriteven ali priteven, ker o odgovornosti storilca prekrka odloa prekrkovni organ oziroma sodie. Izvedenec je zdravnik, ki ugotovi le stanje bolnika in njegovo bolezen. Lahko ugotavlja bolnikovo abnormno stanje in kako je to stanje lahko vplivalo na motnje zaznavanja, na razsojanje, ustvovanje, zavest, voljo in miljenje, ne more pa podati sklepa o tem ali je bil nepriteven v asu storitve prekrka. Tak sklep morata narediti prekrkovni organ ali sodie sama, saj je pritevnost kazenskopravni institut in tak zakljuek pristojni organ lahko tudi naredi, e ima v izvedenskem mnenju dovolj podatkov o stanju storilca. Trajne duevne bolezni so neozdravljive oziroma zanje ni mogoe napovedati njihovega prenehanja, zaasne duevne motnje pa so prehodne narave in so razline: zaradi pokodb, zastrupitev, okub, telesnih bolezni Kot duevna motnja se lahko teje tudi dejanje, storjeno v afektu, saj je sposobnost obvladovanja okrnjena ali celo onemogoena. V postopku o prekrku se vpraanje pritevnosti velikokrat zastavlja pri tistih, ki storijo prekrek pod vplivom alkohola ali mamil. Ob tem je treba ugotoviti, da je storilec prekrka, ki se s samopovzroitvijo duevne motnje spravi v nepritevno stanje, za prekrek najvekrat odgovoren in ni privilegiran. Pri duevni zaostalosti pa gre za nerazvitost moganskega tkiva ali njegovo predporodno pokodovanje (cerebralne oligofrenije), nepravilno delovanje lez z notranjim izloanjem (endokrine oligofrenije), okvare util ali druge moganske prizadetosti, ki prepreujejo normalni duevni razvoj ter povzroajo hudo in trajno duevno motenost. Storilec mora v asu storitve prekrka razumeti svoje dejanje in imeti v oblasti svoje ravnanje, sicer je nepriteven in ni zmoen svojega dejanja pravilno vrednotiti kot zlo in svojega ravnanja ne more brzdati. Nepritevnost obstoji e pri delovanju enega od obeh vidikov. Storilevo ravnanje je lahko storitveno ali opustitveno. Pri bistveno zmanjani pritevnosti, ki je opisana v drugem odstavku 16. lena KZ RS, gre za duevno stanje storilca, ki je sicer priteven, vendar ni zmoen svojega dejanja pravilno vrednotiti, glede sposobnosti obvladovanja in razumevanja pa so te sposobnosti samo okrnjene. Storilec prekrka, ki je ob storitvi prekrka bistveno zmanjano priteven, se lahko kaznuje mileje. Zmanjana pritevnost je bistvena le takrat, ko je vplivala na storitev prekrka.
8

Pravilo actiones liberae in causa pomeni, da je kazensko odgovoren tisti storilec prekrka, ki si je z uporabo alkohola, mamil ali kako drugae sam povzroil nepritevnost, e je bila pred tem glede prekrka podana njegova odgovornost, ki jo zakon doloa za to dejanje. eprav je v asu storitve prekrka lahko popolnoma nepriteven, je za prekrek odgovoren, e sta izpolnjena dva pogoja, in sicer: da se je sam spravil v stanje nepritevnosti, da je bila e takrat, ko se je svobodno odloal, izraena podlaga za odgovornost za prekrek, torej se je zavedal ali bi se moral in mogel zavedati, da lahko v takem stanju stori prekrek. Primer: Voznik, ki vozi motorno vozilo z zelo visoko koncentracijo alkohola v krvi, tako da je bil v asu vonje v nepritevnem stanju, se je sam spravil v tako stanje in bi se moral in mogel e takrat, ko je priel piti in se je e lahko svobodno odloal, zavedati, da bo vozil, saj se je v gostilno pripeljal s svojim vozilom. Drugana je situacija, e storilec pod monim vplivom alkohola v popolnoma opitem stanju, nadleguje, ali ali pretepa drugo osebo. V tem primeru je treba ugotoviti, ali se je storilec prekrka, ko je bil v treznem stanju, lahko zavedal, da je pod vplivom alkohola nasilen do drugih (npr. povratnik vekrat spoznan za odgovornega enakih dejanj). e tega zavedanja ni bilo, storilcu prekrka ni mogoe oitati odgovornosti za prekrek.

2.3.5 Naklep in malomarnost

Prekrek je lahko storjen iz malomarnosti ali z naklepom. Prekrek je storjen z naklepom, e se je storilec zavedal svojega dejanja in ga hotel storiti ( direktni naklep); ali e se je zavedal, da lahko zaradi njegovega ravnanja nastane prepovedana posledica, pa je privolil, da taka posledica nastane (indirektni naklep), torej morata biti podana doloena zavest in volja. Storilec mora imeti v zavesti vse objektivne sestavine izvritvenega ali opustitvenega dejanja, ki je s predpisom doloeno kot prekrek. Iz malomarnosti pa je prekrek storjen, e se je storilec zavedal, da zaradi njegovega ravnanja lahko nastane prepovedana posledica pa je lahkomiselno mislil, da jo bo lahko prepreil ali da ne bo nastala (zavestna malomarnost); ali e se ni zavedal, da lahko nastane prepovedana posledica, pa bi se bil po okoliinah in po svojih osebnih lastnostih tega moral in mogel zavedati (nezavestna malomarnost). Kot je bilo e povedano, je za odgovornost storilca za prekrek praviloma dovolj malomarnost, naklep pa je potreben le, e je to s posebnim zakonom ali drugim predpisom, ki doloa prekrek, za posamezni prekrek tako predpisano. Pri malomarnosti storilcu prekrka ne oitamo, da pri svojem ravnanju ni bil pozoren na posledico in se ji zato ni izognil, temve le sproa ali pospeuje dejavnike tveganja, ki praviloma pripeljejo do nezaelenih posledic. Pri malomarnosti je treba ugotavljati, ali je storilec glede na dane razmere ravnal z dolno skrbnostjo, ali je bil pri opravljanju dejavnosti nenehno skrben in pozoren, da ne bi prilo do posledice. Kakna posledica bo nastala, je velikokrat stvar nakljuja, e pa posledica ni nastala, pa je bil lahko kren posebni predpisani normativ. Storilevo sposobnost predvidevanja posledic in sposobnost njegovega ukrepanja je vedno treba presojati individualno, in sicer glede na njegovo znanje, sposobnosti in izkunje. Posebno pri opravljanju dejavnosti se teje, da ima storilec posebno izobrazbo in razpolaga s posebnim znanjem in sposobnostmi, da se lahko izogne posledici, ki je pri prekrkih lahko tudi abstraktna. V prometu na javnih cestah se je izoblikovalo posebno naelo zaupanja, da se tisti, ki ravna z dolno skrbnostjo, lahko zanaa na to, da bodo tudi drugi tako ravnali, torej da bodo vozili po predpisih. e se npr. nekdo vkljuuje v promet na drzen nain, je njegovo tveganje veje. Zaradi takega vkljuevanja lahko pride do neke posledice, zato je dolnostno ravnanje takega voznika veje. Treba je misliti tudi na tiste udeleence v prometu, ki niso sposobni vedno ravnati po prometnih pravilih (npr. otroci, invalidi, stareji ljudje). Dolnostno ravnanje voznika je vonja po predpisih o varnosti cestnega prometa. Kritev dolnostnega ravnanja je pogoj, da lahko vzpostavimo vzrono zvezo med ravnanjem udeleenca v prometu in posledico, ki nastane (prometno nesreo). Ob povsem enaki kritvi, do katere ima udeleenec v prometu enak odnos, lahko nastanejo popolnoma razline posledice, storilec pa je glede na posledico, ki je nastala, ravnal malomarno, ker je lahkomiselno mislil, da se ji bo izognil ali da ne bo nastala. To je skrajna pojavna oblika zavestne malomarnosti, ki se e pribliuje eventualnemu naklepu. Razlika med njima je na ravni predvidevanja posledice. Pri eventualnem naklepu se storilec zaveda, da posledica lahko nastane in s posledico rauna, jo trezno pretehtava in jo vkljuuje v svoje narte in do posledice ni lahkomiseln, temve vanjo privoli; pri zavestni malomarnosti pa storilec e na ravni predvidevanja posledic ne izraa dolne skrbnosti glede tega, da bi pazljiveje ocenjeval nevarnost in s svojim neskrbnim zavedanjem izkljuuje vsako odloanje o posledici ter lahkomiselno misli, da posledica ne bo nastala. Torej zamenjava zavestne malomarnosti z eventualnim naklepom ni mogoa.

Bistvo nezavestne malomarnosti pa je v tem, da storilec do svojega dejanja ni imel nikakrnega psihinega odnosa, kar pomeni, da se ni zavedal, da zaradi njegovega ravnanja lahko pride do prepovedane posledice, eprav bi se tega moral in mogel zavedati in bi se bil dolan zavedati. Tu gre za pomanjkanje skrbnosti in pozornosti (ravnodunost, neodgovornost), ko se npr. storilcu prekrka ne bi zdelo potrebno niti to, da bi se seznanil s predpisi, ki jih je pri vonji ali pri svojem delu dolan spotovati in upotevati. Koncept nezavestne malomarnosti se zelo pribliuje objektivni odgovornosti, zato je treba biti pri ugotavljanju te oblike odgovornosti zelo pazljiv in je treba vedno presoditi ali je v konkretni zadevi prilo do kritve dolnostnega ravnanja. Razlikovati je treba med objektivno kritvijo dolnostnega ravnanja (ali je obstajala dolnost ravnati na doloen nain in kdo je bil tako dolan ravnati) in subjektivno kritvijo dolnostnega ravnanja (ali je konkretni storilec v danih okoliinah glede na svoje osebne lastnosti zmogel izpolniti dolnost, ki mu jo pravni red nalaga). Objektivna in subjektivna kritev dolnostnega ravnanja morata biti podani kumulativno. ele ko je ugotovljena objektivna stran prekrka iz malomarnosti, lahko ugotavljamo, ali je bila izpolnjena splona zahteva po skrbnosti in predvidevanju za individualnega storilca glede na njegove sposobnosti, izobrazbo, izkunje in poloaj. Pri direktnem naklepu storilec voljno uresniuje posledico (volja), za katero se je zavestno (zavest) odloil. Direktni naklep je jasno izraen pri tako imenovanih "namernih prekrkih", pri katerih je posledica doloena kot cilj storilevega dejanja (npr. pri pretepu, ko hoe storilec neko osebo pretepsti). Pri prekrkih se v opisu dejanja naklep najvekrat izrazi z besedami "z namenom, da bi". Predvsem je oblika direktnega naklepa podana pri tako imenovanih "motiviranih prekrkih", z namenom pridobiti si doloeno materialno korist (koristoljubje). Pri prekrku davne utaje storilec prekrka ne prijavi dohodka z namenom, da bi se izognil plailu davka. Tu ima storilec povsem doloeno zamisel o posledici in je za posledico e posebej motiviran, saj mu prinese finanno korist in gre za direktni naklep. Pri eventualnem naklepu pa se storileva volja glede posledice ne kae v "hotenju", temve v "privolitvi". Storilec se popolnoma zaveda, da posledica lahko nastane in jo z odobravanjem vzame v raun ter upoteva kot rezultat svojega ravnanja, torej jo odobri. Eventualni naklep je podan, e storilec od svojega dejanja ne bi odstopil tudi, e bi z gotovostjo vedel, da bo posledica nastala.

2.3.6 Dejanska in pravna zmota

e se storilec prekrka ob storitvi ni zavedal kaknega njegovega z zakonom doloenega znaka ali je zmotno mislil, da so podane okoliine, v katerih bi bilo to dejanje dopustno, e bi bile zares podane, je v dejanski zmoti in za prekrek ni odgovoren (20. len KZ RS). Dejanska zmota v ojem pomenu je zmota o kaknem zakonskem znaku prekrka, dejanska zmota v irem pomenu pa je zmotna predstava, da obstojijo okoliine, ki sicer niso zakonski znaki prekrka, vendar pa bi, e bi res obstajale, izkljuevale obstoj prekrka (npr. putativni silobran ali skrajna sila). Ti dve obliki dejanske zmote pa vselej izkljuujeta naklep, ker je pri naklepu potrebna storileva zavest o vseh zakonskih znakih prekrka. Treba je raziskati, ali je storilec prekrka v zmoti zaradi malomarnosti, v tem primeru je zmota izogibna, ali pa mu tudi malomarnosti ni mogoe oitati (neizogibna zmota). Dejanska zmota mora biti neizogibna oziroma opraviljiva. Npr. odgovorna oseba pravne osebe se ne more izgovarjati, da ni vedela za doloeno obveznost, ker se ni natanno seznanila s predpisi, ki se stalno menjajo, saj je ravnala malomarno in bi se morala do podrobnosti seznaniti z vsemi predpisi, ki jih pri svojem delu mora poznati in uporabljati ter se po njih ravnati. Storilci prekrkov, in to predvsem odgovorne osebe, se velikokrat izgovarjajo tudi na pravno zmoto pri blanketno doloenih prekrkih, ki so vezani na ureditev v podzakonskih aktih (dopolnilne norme), ki pa se zelo hitro menjajo in spreminjajo njihove obveznosti. Pravna zmota je doloena v 21. lenu KZ RS, ki doloa, da ni odgovoren storilec prekrka, ki iz opravienih razlogov ni vedel, da je to dejanje prepovedano. e bi se storilec zmoti lahko izognil, se sme kaznovati mileje. Pravna zmota se nanaa na nezavedanje kateregakoli pravnega pravila, pomembnega za opredelitev dejanja kot pravno nedovoljenega, lahko pa se nanaa tudi na vpraanje njegove pravne veljavnosti. V pravni zmoti je torej storilec tudi tedaj, kadar je pravno pravilo zelo dobro poznal, napano pa je ocenjeval njegovo asovno ali krajevno veljavnost. Do tega napanega ocenjevanja pride pri prekrkih zelo velikokrat, saj se predpisi stalno menjajo in se s tem spreminjajo tudi obveznosti. Vedno ni tako lahko presoditi, ali gre za dejansko ali pravno zmoto. e se npr. nekdo zmoti v datumu tako, da je prvi dan v mesecu zamenjal z zadnjim dnem, gre za dejansko zmoto, e pa se je zmotil glede tega, kdaj zane veljati doloena prepoved ali zapoved, je v pravni zmoti. e se kdo ne zaveda zapovedi, da je treba biti v doloenih razmerah aktiven, gre za pravno zmoto, e pa se zapovedi zaveda, pa napano ocenjuje razmere kot takne, ki ne zahtevajo izpolnitev zapovedi ali misli, da zapoved zanj ne velja, je to dejanska zmota.

10

V prej veljavnem Zakonu o prekrkih pravna zmota ni izkljuevala odgovornosti za prekrek, po novem zakonu pa bo opraviljiva pravna zmota izkljuila krivdo, sicer bi lahko prihajalo do krivinega kaznovanja. Kot upraviene razloge za pravno zmoto je treba upotevati razloge, ki se lahko pojavljajo individualno pri posameznem storilcu prekrka, in sicer je treba ugotoviti, ali se je bil zmoen seznaniti s pravom. Opraviljivi razlogi so lahko po svojem izvoru zunanji (npr. predpis prine veljati z dnem objave v uradnem listu, uradnega lista pa storilec pred storitvijo prekrka ni prejel), ali pa notranji (npr. zaradi okvare vida se ni mogel seznaniti s pravnim pravilom ali pa nima potrebnega posebnega znanja, ki se zahteva za razumevanje pravnih pravil). Za pravno zmoto se teje tudi nepopolna seznanjenost s predpisom ali negotovost o njegovi veljavi. Opraviljiv razlog za pravno zmoto je le, e je bilo storilcu zaradi asovne stiske onemogoeno, da bi se natanno in v zadostnem obsegu seznanil s pravnim pravilom. Ob tem je treba povedati, da se od nekaterih storilcev (npr. odgovornih oseb, ki so na vodilnih mestih pri pravni osebi) upravieno priakuje natanneja seznanjenost s pravom, predvsem s pravnimi pravili, ki jih morajo pri svojem delu upotevati, zato nepoznavanja teh pravnih pravil ni mogoe opraviiti. Za pravno zmoto, ki bi se ji storilec lahko izognil, je mileje kaznovanje smiselno utemeljeno le, e se ugotovi, da je storileva upraviena neseznanjenost s pravom odloilno pripomogla k storitvi prekrka. Zakon o prekrkih v 10. lenu doloa, da storilec za poskus prekrka ni odgovoren.

2.3.7 Udeleba pri prekrku

Glede pomagaa in napeljevalca Zakon o prekrkih doloa le, da e gre za napeljevanje ali pomo v posebno olajevalnih okoliinah ali e do izvritve prekrka ni prilo, se sme napeljevalcu ali pomagau sankcija odpustiti (11. len ZP-1), sicer pa se smiselno uporabljajo dolobe Kazenskega zakonika. Kdor drugega naklepoma napelje, da stori prekrek, se kaznuje, kakor da bi ga sam storil. Napeljevalec mora pri bodoem storilcu povzroiti odloitev, da bo storil prekrek. Napeljevalec se spozna za odgovornega le, e je storilec prekrek storil, sicer gre za neuspeno napeljevanje. Napeljevanje se mora nanaati na doloenega storilca (na doloen krog ljudi, npr. razred) in na doloeni prekrek. Torej pozive nedoloenemu krogu ljudi ali mnoici ne moremo teti za napeljevanje. Naklep napeljevalca se mora nanaati na samo napeljevanje in tudi na prekrek, h kateremu napeljuje. Pomo pri storitvi prekrka je podpora, omogoanje, olajevanje, svetovanje, pripravljalna dejanja in druga dejanja. Gre za pomo pri tujem in ne pri lastnem izvritvenem dejanju. Ugotavljati se mora povezanost med storilcem in pomagaem, pri pomagau pa mora biti podan naklep. Pomaga mora vedeti, da pomaga pri prekrku in mora hoteti pomagati (torej zavest in volja). Povedati je treba, da v postopku o prekrku skoraj ne prihaja do tega, da bi bila napeljevalec ali pomaga predlagana v postopek za prekrek, verjetno e zaradi laje tee dejanj. Vasih se to dogaja pri kritvah javnega reda in miru.

2.3.8 as in kraj storitve prekrka

Pri ugotavljanju odgovornosti storilca prekrka sta zelo pomembna as in kraj storitve prekrka. Po doloilu 9. lena Kazenskega zakonika RS, ki se smiselno uporablja tudi za prekrke, je kaznivo dejanje izvreno takrat, ko je storilec delal ali ko bi moral delati, ne glede na to, kdaj je nastala posledica. Pomembnost asa storitve prekrka izhaja e iz naela zakonitosti, saj mora biti neko dejanje ali opustitev v predpisu doloeno kot prekrek, preden je prekrek storjen. Od ugotovitve asa prekrka je odvisna pravilna uporaba materialnih dolob Zakona o prekrkih (npr. ali je bil prekrek sploh storjen, kateri predpis je treba uporabiti, ali je postopek zastaral). Velikokrat se dogaja, da se kot as storitve prekrka v opisu dejanja navede as inpekcijskega pregleda, ki pa obiajno ni as storitve prekrka, temve je prekrek storjen takrat, ko je storilec izvril neko dejanje ali opustil doloeno dolnost. Kadar prekrek pomeni opustitev doloene obveznosti, je prekrek storjen z enkratno opustitvijo in je treba ugotavljati as, ko je nastopila neka obveznost (npr. rok, v katerem je treba poslati davno napoved). e je v predpisu doloen rok, v katerem je treba poslati doloeno poroilo, je prekrek storjen prvi naslednji dan, ko je potekel rok. Davno napoved za vsako leto je treba oddati do 31. 3., torej je zadnji dan, ko se lahko izpolni ta obveznost, zadnji dan v mesecu marcu. e do tega dne obveznost ni izpolnjena, je prekrek storjen prvi naslednji dan, torej 1. aprila. Treba je torej ugotoviti, kdaj bi storilec prekrka moral opraviti doloeno obveznost, pa tega ni storil. Pri prekrkih, ki imajo trajajoe delovanje (npr. opravljanje dejavnosti na rno), je treba v as prekrka zajeti vso kontinuirano dejavnost od prietka opravljanja te dejavnosti do asa, ko je inpektor to dejavnost ugotovil in sproil prekrkovni postopek ali vloil obdolilni predlog. V teh primerih je prekrek storjen z zadnjim dejanjem storilca. Pri tem je seveda treba paziti na to, da se v prepovedano dejavnost teje le as, ki je v okviru zastaralnih rokov. Vsa ravnanja, ki so e zastarana, je treba iz opisa dejanja izloiti. Kraj storitve prekrka, doloen v 10. lenu KZ RS, je tisti kraj, kjer je storilec delal ali bi moral delati, kakor tudi kraj, kjer je nastala posledica. Kraj storitve prekrka je pomemben zaradi krajevne veljavnosti predpisov in krajevne pristojnosti organov za odloanje. Tona ugotovitev kraja storitve prekrka je pomembna tudi za pravilno oceno
11

okoliin za odmero kazni (to je e posebej pomembno pri kritvah prometnih pravil). e je nastala posledica, je prekrek storjen tako na kraju, kjer je storilec delal, kot tudi na kraju, kjer je ta posledica nastala.

2.3.9 Izkljuitev postopka o prekrku in sankcije

Zakon o prekrkih v 12. lenu doloa, da se postopek za prekrek ne vodi zoper tistega storilca prekrka, ki je bil v kazenskem postopku pravnomono spoznan za krivega kaznivega dejanja, ki ima tudi znake prekrka in se mu tudi ne izreejo sankcije za prekrek. e se je postopek e zael, ga je treba ustaviti, ker obstojijo okoliine, ki izkljuujejo postopek. Postopek se tudi ne vodi zoper osebe, ki uivajo imunitetno pravico po mednarodnem pravu in se takim osebam tudi ne izrekajo sankcije, pa pa mora prekrkovni organ o prekrku te osebe obvestiti ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve. Z novelo ZP-1C, ki se je priela uporabljati 29. 5. 2006, je bil navedeni len dopolnjen in je bilo zato, da bi se izognili podvajanju postopkov uvedeno pravilo primarnosti kazenskega postopka, uvedena pa je bila tudi monost neuvedbe ali prekinitve postopka o prekrku, da se ne bi istoasno odloalo o kaznivem dejanju in prekrku. Tako je doloeno, da postopka za prekrke ni mogoe voditi, e je podan sum storitve kaznivega dejanja, ki ima vse znake prekrka, in sicer dokler ni postopek za kaznivo dejanje konan. Postopek o prekrku in izrekanje sankcij je izkljuen tudi v primeru, e kazenski postopek na podlagi ovadbe za kaznivo dejanje sploh ni bil uveden, ker je bila sklenjena poravnava (161. len ZKP), ali e je bil storilec pravnomono oproen storitve kaznivega dejanja, ki ima tudi vse znake prekrka. e kazenski postopek zaradi storitve kaznivega dejanja, ki ima tudi vse znake prekrka, zaradi odloenega pregona ni bil uveden ali e zoper storilca med postopkom o prekrku zane tei kazenski postopek za kaznivo dejanje, ki ima tudi znake prekrka, mora prekrkovni organ postopek o prekrku prekiniti do pravnomonosti odloitve v kazenskem postopku. Pri odloenem pregonu je storilec dejanje priznal dravnemu toilcu e pred uvedbo kazenskega postopka in v izogib kazenskemu postopku poravnal povzroeno kodo ali opravil delo v korist humanitarne organizacije. e je dravni toilec odstopil od pregona za kaznivo dejanje, ki ima tudi znake prekrka, za to dejanje prekrkovni organ ne more ve vloiti obdolilnega predloga, kot se je dogajalo pred navedenimi spremembami.

2.3.10

Odgovornost pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika, posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost in njune odgovorne osebe

Zakon o prekrkih v 13. lenu doloa, da Republika Slovenija in samoupravne lokalne skupnosti ne morejo biti odgovorne za prekrek, zakon pa lahko predpie, da odgovarja za prekrek odgovorna oseba v dravnem organu ali v samoupravni lokalni skupnosti. Pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik ter posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, pa so lahko odgovorni za prekrek druge osebe, e je v zakonu tako predpisano. Tudi pravna oseba, ki je v steaju, je odgovorna za prekrek, in sicer ne glede na to, ali je bil storjen pred uvedbo steajnega postopka ali kasneje, vendar pa se ji ne sme izrei globa, temve le odvzem premoenjske koristi oziroma odvzem predmetov. Novost v zakonu je, da popolnoma enako obravnava pravne osebe in samostojne podjetnike in posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost, ki zaposlujejo druge osebe, in so tudi sankcije predpisane v enaki viini. Glede pogojev, pod katerimi so lahko odgovorni, zakon napoti na smiselno uporabo dolob Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (Ur. l. RS, t. 59/99, 50/04. Novost je tudi pojem odgovorne osebe samostojnega podjetnika, ki je v zakonu obravnavana enako kot odgovorna oseba pravne osebe. e pri samostojnem podjetniku ni druge odgovorne osebe, odgovarja za prekrek samostojni podjetnik in ne kot odgovorna oseba. Odgovornosti pravne osebe ni mogoe povezovati s pojmom odgovornosti in je pravna oseba za prekrek odgovorna, e je ugotovljena odgovornost odgovorne osebe oziroma organa upravljanja ali kakne druge osebe, ki je pooblaena ravnati v imenu pravne osebe. Odgovornost pravne osebe torej ni popolnoma objektivna, saj je prekrek storjen s storitvijo ali opustitvijo vodstvene ali nadzorstvene dejavnosti. Pogoji, pod katerimi sta pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki zaposlujeta druge osebe, odgovorna za prekrek, so smiselno navedeni v 4. lenu Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja. So formalni in materialni. Formalni pogoj je, da je bil prekrek storjen v imenu, za raun ali v korist pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika. Materialni pogoj pa je, da je do prekrka prilo z dejanjem ali opustitvijo dolnega nadzorstva odgovorne osebe, torej se odgovornost pravne osebe in samostojnega podjetnika posameznika vee na dolno ravnanje njunih organov oziroma na njuno okorianje s prekrkom. Za prekrek odgovarjata: e gre za izvritev protipravnega sklepa, naloga ali odobritve njunih vodstvenih ali nadzornih organov, e so njuni vodstveni ali nadzorni organi vplivali na storilca ali mu omogoili, da je prekrek storil,
12

 e razpolagata s protipravno premoenjsko koristjo ali uporabljata predmete, nastale s prekrkom, e so njuni vodstveni ali nadzorni organi opustili dolno nadzorstvo nad zakonitostjo ravnanja njim podrejenih delavcev. Za odloitev o odgovornosti pravne osebe in samostojnega podjetnika morata biti podana vsaj en formalni in en materialni pogoj. V sedmem odstavku 1. lena ZGD-UBP1 je doloeno, da je samostojni podjetnik posameznik oziroma samostojna podjetnica posameznica fizina oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izkljuno dejavnost. Samostojni podjetnik odgovarja za prekrek druge, pri njem zaposlene osebe, za prekrek, storjen pri opravljanju dejavnosti ali v zvezi z opravljanjem dejavnosti, ali pa samostojni podjetnik sam nastopa kot storilec prekrka, ki ga stori pri opravljanju dejavnosti ali v zvezi z opravljanjem dejavnosti. Samostojni podjetnik odgovarja za prekrek druge osebe, e je bil prekrek storjen pri opravljanju dejavnosti oziroma v zvezi z opravljanjem dejavnosti in je v predpisu o prekrku doloeno, da odgovarja za prekrek ter da je druga oseba, ki je dejanski storilec prekrka, pri samostojnem podjetniku tudi zaposlena. Dejanski storilec prekrka je torej druga oseba in je zanj tudi odgovoren (npr. kot voznik), samostojni podjetnik pa je v takem primeru odgovoren za prekrek ob pogojih, doloenih v 14. lenu ZP-1. e samostojni podjetnik sam stori prekrek, se spozna za odgovornega prekrka v svojstvu samostojnega podjetnika. Za razliko od ugotavljanja odgovornosti pravne osebe za ravnanje drugih oseb (ta druga oseba je vedno fizina oseba konkretni storilec prekrka, ki je v doloenem razmerju s pravno osebo, ni pa nujno zaposlen pri pravni osebi), je pri samostojnem podjetniku zakon izrecno doloil, da se njegova odgovornost za prekrek druge osebe vee le na tiste osebe, ki so zaposlene pri njem. Za odgovornost samostojnega podjetnika za prekrek druge osebe bo treba predvsem ugotoviti, ali je ta druga oseba na podlagi doloenega pooblastila ravnala v imenu, za raun ali v korist samostojnega podjetnika, kar je tudi formalni pogoj za ugotavljanje odgovornosti samostojnega podjetnika za prekrek druge osebe. e je vsaj eden od teh pogojev izpolnjen, je mona tudi ira razlaga besedila zaposluje druge osebe tako, da se odgovornost samostojnega podjetnika vee tudi na ravnanje takih oseb, eprav niso pri njem v delovnem razmerju. Tudi za odgovornost samostojnega podjetnika za prekrek druge osebe morata biti kumulativno podana vsaj en formalni in vsaj en materialni pogoj iz ZOPOKD. V primeru, da ni podan e vsaj eden izmed formalnih pogojev, seveda sploh ni mogoe ugotavljati prispevka samostojnega podjetnika k storitvi prekrka druge osebe v okviru materialnih pogojev, doloenih v 4. l. ZOPOKD. Ugotavljanje materialnega pogoja iz 1. toke 4. lena ZOPOKD , ki smiselno doloa, da je samostojni podjetnik odgovoren za storjeni prekrek, e pomeni prekrek izvritev protipravnega sklepa, naloga ali odobritve njegovih vodstvenih ali nadzornih organov, pomeni ugotavljanje, ali je tak sklep, nalog ali odobritev dal samostojni podjetnik sam. Organizacija samostojnega podjetnika namre ne predvideva vodstvenih in nadzornih organov, znailnih za pravne osebe, temve kot vodstveni in nadzorni organ nastopa samostojni podjetnik sam. Enako velja tudi za ugotavljanje pogojev iz 2., 3. in 4. toke 4. lena ZOPOKD. Novela ZP-1C je uvedla tudi novo kategorijo storilcev prekrkov, in sicer posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost. Ti subjekti z opravljanjem dejavnosti sodelujejo na trgu in so glede skrbnosti opravljanja primerljivi s pravnimi osebami in samostojnimi podjetniki posamezniki, tako da jih glede na naelo enakosti pred zakonom ni mogoe obravnavati kot fizine osebe, temve jih je treba izenaiti s pravnimi osebami in samostojnimi podjetniki posamezniki, tako glede pogojev za odgovornost za prekrke, kot tudi sankcioniranja. Odgovornost odgovorne osebe je doloena v 15. lenu Zakona o prekrkih. Odgovorna oseba je odgovorna za tisti prekrek, ki ga stori pri opravljanju poslov, za katere je pooblaena pri pravni osebi oziroma samostojnem podjetniku posamezniku, pri dravnem organu ali samoupravni lokalni skupnosti. Odgovorna je, e je do prekrka prilo z njenim dejanjem ali z opustitvijo dolnega nadzorstva. e odgovorni osebi preneha delovno razmerje, je e vedno odgovorna, odgovorna pa je tudi tedaj, e sta po storjenem prekrku pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik prenehala obstajati. Za opravljanje poslov so pooblaeni tako zastopniki pravne osebe kot tudi pooblaenci. Zastopniki imajo lahko pooblastilo v zakonu (zakoniti zastopniki) ali pa v aktu o ustanovitvi pravne osebe (statutarni zastopniki). Te osebe, ko zastopajo pravno osebo, ne potrebujejo pooblastila, ker imajo izvirno pooblastilo v zakonu ali statutu, pooblaenci, med katere tejemo prokuriste in pooblaence po zaposlitvi, pa morajo imeti za zastopanje izvedeno pooblastilo.
13

2.3.11

Storitev in opustitev

Prekrek je lahko storjen ali s storitvijo ali z opustitvijo. S storitvijo se kri kakna prepovedna norma oziroma pravno pravilo, z opustitvijo pa se kri zapovedna norma. Izvritveno dejanje mora biti v opisu dejanja, da se ga lahko opredeli kot storitveno ali opustitveno dejanje. Izvritveno dejanje mora imeti tudi posledico, ki je pri prekrkih najvekrat abstraktna nevarnost, se pravi oddaljena monost, da bi prilo do pokodbe zavarovane dobrine oziroma do konkretne posledice in takna nevarnost zadostuje za prekrke, storjene v temeljni obliki. Neposredna ali tudi konkretna nevarnost pa je tista, ko e nastopi posledica (npr. prometna nesrea, kurjenje odpadkov povzroi manji poar, pokodbe pri pretepu). Za temeljni prekrek zadostuje, da je storilec ravnal na prepovedan nain (npr. pri vonji kril prometno pravilo) ali pa ni ravnal tako, kot je zapovedano (npr. ni poslal poroila v doloenem roku). e pa gre za prekrek, kjer je bila povzroena posledica, je treba med ravnanjem storilca prekrka in posledico ugotavljati vzrono zvezo, kar pa ni vedno enostavno, posebno pri prometnih nesreah, kjer sta vedno vsaj dva udeleenca in gre lahko tudi za deljeno krivdo (npr. samo dejstvo, da je bil voznik, ki je vozil pod vplivom alkohola, udeleen v prometni nesrei, e ne pomeni, da je tudi povzroitelj nesree in je do nesree lahko prilo zaradi kritve prometnega pravila drugega voznika).

3.
3.1

Sankcije za prekrek
Vrste sankcij

V skladu z Nartom uvedbe evra so bile potrebne zakonodajne prilagoditve oziroma sprememba tolarskih zneskov glob za prekrke v evre, zato je novela ZP-1 spremenila dolobe, ki se nanaajo na denarne zneske v tolarjih tako, da jih je doloila v evrih. Globe se lahko predpie v doloenem znesku za posameznika in za odgovorno osebo do 150.000,00 tolarjev (600 EUR), za pravno osebo in samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, pa v doloenem znesku do 500.000,00 tolarjev (2.000 EUR). V razponu pa se lahko globe predpiejo za posameznika od 10.000,00 do 300.000,00 tolarjev (od 40 do 1.200 EUR), za pravno osebo in samostojnega podjetnika posameznika ter posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost od 100.000,00 do 30.000.000,00 tolarjev (od 400 do 125.000 EUR), za odgovorno osebo pravne osebe ali odgovorno osebo samostojnega podjetnika posameznika ali za odgovorno osebo posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, in za odgovorno osebo v dravnem organu ali v samoupravni lokalni skupnosti od 10.000,00 do 1.000.000,00 tolarjev (od 40 do 4.100 EUR). Zaradi posebnosti prekrkov s podroja carinskega in davnega sistema, ki so velikokrat povezani z razlino velikimi premoenjskimi koristmi storilca in povzroijo tudi kodo dravi (viina dajatev, vrednost predmetov) in zaradi pravinejega kaznovanja se lahko za te prekrke globe predpiejo tudi v vekratniku, in sicer v odstotku od davka oziroma carine, ki bi jo bilo treba plaati, oziroma od vrednosti predmeta, v zvezi s katerim je bil storjen prekrek, ne sme pa biti v postopku o prekrku izreena vija globa od najvijega predpisanega zneska v 2., 3. in 5. odstavku 17. lena Zakona o prekrkih. Za najhuje kritve s podroja naravnih bogastev, okolja in ohranjanja narave, s podroja varstva pred naravnimi in drugimi nesreami, s podroja varnosti in zdravja pri delu, dela in zaposlovanja na rno ter delovnih razmerij, s podroja socialnega varstva, s podroja davkov, financ, carin, varstva konkurence in dravnih blagovnih rezerv za posamezne prekrke, katerih narava je posebno huda zaradi viine povzroene kode oziroma zaradi storilevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se lahko predpie trikrat vijo globo od tiste, ki je predvidena v 2. in 3. odstavku tega lena. Seveda mora biti iz posameznih kazenskih dolob popolnoma jasno razvidno, da je predpisana globa po navedem doloilu, bodisi da je v kazenski dolobi doloena najnija in najvija predpisana globa, ki je npr. za pravne osebe in samostojne podjetnike posameznike lahko do 90.000.000,00 tolarjev (360.000 EUR), ali pa najnija predpisana globa presega zneske, navedene v 2. odstavku 17. lena Zakona o prekrkih, lahko pa je e v kazenskih dolobah navedeno, da gre za huje kritve. Z odlokom se lahko predpie le globa v doloenem znesku, in sicer za posameznika in odgovorno osebo do 100.000,00 tolarjev (400 EUR) in za pravno osebo ter samostojnega podjetnika posameznika ter posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost do 350.000,00 tolarjev (1.400 EUR). To seveda pomeni, da bodo vsi prekrki predpisani z odloki v pristojnosti prekrkovnih organov in jih bo sodie obravnavalo le, e bo vloena zahteva za sodno varstvo na pristojno okrajno sodie.

14

Globe, plaane za prekrke, so prihodek drave oziroma samoupravne lokalne skupnosti, e so plaane za prekrke, ki jih je pravnomono izrekel prekrkovni organ te samoupravne lokalne skupnosti, ki je za odloanje o prekrkih pooblaen z zakonom, s katerim so doloeni prekrki (novela ZP-1B). Globe, plaane za prekrke, ki so predpisani z odloki samoupravnih lokalnih skupnosti, in pravnomono izreene z odlobami prekrkovnih organov samoupravne lokalne skupnosti, so prihodek tiste samoupravne lokalne skupnosti, katere predpis je bil kren.

3.2. Rok za plailo globe

V odlobi o prekrku ali sodbi je treba doloiti tudi rok za plailo globe, ki ne sme biti kraji kot osem dni in ne dalji kot tri mesece. Po ZP-1 je bilo mogoe odlog plaila na pronjo storilca doloiti le z odlobo o prekrku ali s sodbo, kar pomeni, da bi moral storilec to pronjo uveljavljati med postopkom, saj po izdani odloitvi ne bi mogel ve prositi za obrono plailo. Z novelo ZP-1C je bilo to doloilo spremenjeno tako, da lahko storilec zaprosi za obrono plailo globe najpozneje do poteka roka za plailo globe, vendar le v primeru, e izreena globa presega trikratni znesek najnije predpisane globe (npr. za posameznika 30.000 tolarjev oziroma 120 EUR). V tem primeru prekrkovni organ o obronem plailu odloi s posebnim sklepom, v katerem doloi nain odplaevanja in rok plaila, ki pa ne sme biti dalji od enega leta. Proti sklepu o obronem plailu globe ni mona pritoba na sodie. e storilec zamudi s plailom posameznega obroka, z dnem zamude zapadejo v plailo e neplaani obroki in mora takoj plaati globo v celoti. Seveda je storilca s sklepom o posledicah neplaila posameznega obroka prekrkovni organ dolan pouiti.

3.3. Uklonilni zapor

Zakon uvaja nov institut uklonilni zapor, ki se izree storilcu prekrka, ki deloma ali v celoti ne plaa globe v predpisanem roku. Namen uklonilnega zapora je storilca prekrka prisiliti, da globo plaa. Pomembno je, da z izvritvijo uklonilnega zapora ne preneha obveznost plaila globe. Uklonilni zapor se izree tudi samostojnemu podjetniku posamezniku, posamezniku, ki samostojno opravlja dejavnost, in odgovorni osebi, e pa globe v doloenem roku ne plaa pravna oseba, se ta izterja prisilno. Dolobe o uklonilnem zaporu so bile z novelo ZP-1C zelo spremenjene in so glede pristojnosti odloanja o uklonilnem zaporu in samega postopka prinesle veliko novosti. Glede na sistematiko urejanja izvrevanja sankcij za prekrke je ta ureditev predlagana kot novi 202.b len ZP-1 e storilec prekrka ne plaa globe v roku, ki mu je doloen z odlobo o prekrku prekrkovnega organa ali s sodbo sodia, se najprej doloi uklonilni zapor, ki traja toliko asa, da storilec prekrka ne plaa globe, vendar najdlje 30 dni. ele v primeru, e uklonilni zapor ni bil doloen, ali e storilec tudi po uklonilnem zaporu ne plaa globe, se globa izterja prisilno. Uklonilni zapor se vedno doloi po pravnomonosti odlobe o prekrku ali sodbe in ga pred pravnomonostjo ni mogoe doloiti (19. len ZP-1C). O uklonilnem zaporu s sklepom odloi sodie po uradni dolnosti ali na predlog prekrkovnega organa. Z Novelo ZP-1C je bila spremenjena pristojnost odloanja o uklonilnem zaporu. Po ZP-1 je prekrkovni organ predlog za doloitev uklonilnega zapora vloil pri okrajnem sodiu, ki je imelo sede na obmoju prekrkovnega organa, po spremenjenem tretjem odstavku 214. lena ZP-1 (54. len ZP-1C) pa je za doloitev uklonilnega zapora in tudi za izvrevanje globe, izreene s sodbo sodia, pristojno okrajno sodie po stalnem oziroma zaasnem prebivaliu storilca. Ni pa mogoe doloiti uklonilnega zapora, e je bil za prekrek izdan plailni nalog ali e je bila globa izreena mladoletnemu storilcu prekrka. V sklepu mora sodie storilca tudi opozoriti, da lahko namesto ugovora zoper sklep poda predlog za nadomestitev globe z opravo doloene naloge v splono korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti. Seveda je treba v sklepu o doloitvi uklonilnega zapora storilca obvestiti o monih nalogah na podlagi seznama, ki ga sodie vodi v sodelovanju s pristojnimi organi. Ko prekrkovni organ sodiu predlaga, da doloi uklonilni zapor, mora svojemu predlogu priloiti kopijo odlobe o prekrku, na kateri mora biti odtisnjen ig z datumom pravnomonosti in izvrljivosti odlobe, prepis odlobe mora biti overjen, poleg tega pa je treba priloiti vsaj fotokopijo povratnice, s katero je bila odloba o prekrku vroena, saj storilci prekrka v postopku velikokrat zatrjujejo, da odlobe o prekrku sploh niso dobili. Proti sklepu o uklonilnem zaporu je bila do sprejetja novele ZP-1 mona pritoba na vije sodie, po sprejetih spremembah v noveli ZP-1C pa po dolobi 202.b lena lahko storilec, njegov zakoniti zastopnik oziroma zagovornik najprej vloi pisni ugovor v 8 dneh od prejema sklepa. O ugovoru oziroma predlogu odloi sodie, ki je izdalo sklep o doloitvi uklonilnega zapora. Novela zakona je doloila tudi vsebino ugovora zoper sklep o doloitvi uklonilnega zapora, in sicer mora vsebovati navedbo sklepa,
15

dejstev, s katerimi se utemeljuje pritoba, dokaze za ta dejstva (npr. potrdilo o plaani globi, potrdilo o premoenjskem stanju, lastnikih deleih na nepreminem in preminem premoenju, zadnjo odlobo davnega organa o odmeri dohodnine, potrdilo o tevilu vzdrevanih druinskih lanov) in podpis vlagatelja. e storilec ugovor in predlog za opravo doloenih del vloi skupaj, bo sodie najprej odloilo o predlogu in bo pri odloitvi upotevalo vse okoliine zadeve ter premoenjsko stanje in monosti storilca za plailo globe. e bo storilec naloge, ki mu jih je sodie s sklepom doloilo, v redu opravil, bo sodie njegovemu ugovoru ugodilo in razveljavilo sklep o doloitvi uklonilnega zapora, v nasprotnem primeru pa bo ugovor kot neutemeljen zavrnilo. e storilec v ugovoru navaja dejstva in dokaze, ki jih je treba razistiti (npr. storilevo premoenjsko stanje, monost za plailo globe), lahko sodie razpie narok in lahko tudi zahteva poroilo od pooblaenega organa socialnega varstva o okolju in razmerah, v katerih storilec ivi. e vlagatelj, ki je bil pravilno povabljen (osebna vroitev vabila po ZKP), ne pride na narok, sodie odloi brez njegove izjave. e je ugovor prepozen ali nedovoljen, ga sodie s sklepom zavre in je proti tej odloitvi mona pritoba na vije sodie. e pa sodie ugotovi, da je ugovor utemeljen, s sklepom razveljavi sklep o doloitvi uklonilnega zapora, sicer ga s sklepom zavrne. e sodie prosilcu ugodi, proti odloitvi sodia ni pritobe, pritoba na vije sodie pa je mona le v primeru, ko sodie prve stopnje njegov ugovor ali pronjo zavrne. V primeru dovoljene pritobe mora vije sodie odloiti v 15 dneh po prejemu pritobe.

3.4. Naloge v splono korist oziroma v korist samoupravne lokalne skupnosti.

Storilec lahko predlaga, da se plailo globe in uklonilni zapor nadomestita z nalogami v splono korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti. To svojo pravico lahko uveljavlja najpozneje tri dni po vroitvi poziva za nastop izvrevanja uklonilnega zapora in njegov predlog zadri izvrevanje uklonilnega zapora do pravnomonosti odloitve sodia o predlogu storilca. Tudi o tem je treba storilca v sklepu o doloitvi uklonilnega zapora pouiti. Obseg in vsebina nalog se doloita na podlagi seznama, ki ga vodi sodie, naloge pa lahko trajajo najmanj tri in najve trideset delovnih dni. Rok, v katerem morajo biti opravljene, ne sme biti kraji od enega in ne dalji od treh mesecev. Nedovoljen in prepozen predlog sodie zavre s sklepom, e predlog ni utemeljen, pa ga s sklepom zavrne in proti tem odloitvam sodia prve stopnje je dovoljena pritoba na vije sodie, ki mora v 15 dneh po prejemu pritobe o njej odloiti. e sodie ugotovi, da je predlog utemeljen (tj. da obstoji dejanska nezmonost plaila globe), najprej pripravi predlog konkretne naloge, ki naj bi jo storilec opravil, in polje predlog pristojnemu centru za socialno delo, da na podlagi mree izvajalcev doloi ustrezno organizacijo, pri kateri bi storilec naloge opravil. Pred doloitvijo organizacije center opravi razgovor s storilcem in se odloi na podlagi storilevih osebnih lastnosti in sposobnosti, seznama organizacij in dogovora s konkretno organizacijo. e storilec na povabilo centra ne pride in se izmika vabilu na razgovor, se bo telo, da je predlog umaknil, o emer mora center obvestiti sodie. Najpozneje v 30 dneh mora sporoiti sodiu organizacijo, ki bo storilcu omogoila opravljanje nalog, sodie pa nato s sklepom o nadomestitvi globe ugodi predlogu in v sklepu doloi tudi vrsto, organizacijo in trajanje naloge, ki jo mora storilec opraviti. e sodie njegovemu predlogu ugodi, zoper to odloitev ni pritobe. Sodie mora o zakljuku postopka seznaniti prekrkovni organ.

3.5. Prisilna izterjava globe

e uklonilni zapor ni bil doloen (tujci, mladoletniki) ali e storilec tudi po uklonilnem zaporu ne plaa globe, se globa izterja prisilno. e sodie ugotovi, da tudi po izvrenem uklonilnem zaporu storilec globe e ni poravnal ali je ni poravnal v celoti, vrne zadevo prekrkovnemu organu v izvritev (prisilno izterjavo). V 2. odstavku 20. lena ZP-1 je bilo doloeno, da lahko storilec predlog za nadomestitev prisilne izterjave vloi do zaetka neposrednih dejanj prisilne izterjave. Ker je treba postopek prisilne izterjave pospeiti, saj je po veljavni ureditvi storilec ele s prejemom sklepa o prisilni izterjavi davnega organa seznanjen s tem, da je uvedena prisilna izterjava, ki pa po svoji naravi e ne pomeni zaetka neposrednih dejanj prisilne izterjave in storilec dejanskega zaetka prisilne izterjave ne more ugotoviti, je bilo navedeno doloilo spremenjeno tako, da predlog za nadomestitev prisilne izterjave globe z nalogami v splono korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti lahko storilec, ki mu uklonilni zapor ni bil doloen (npr. mladoletnik), vloi najpozneje v 8 dneh po poteku roka za plailo globe. e pa je bil uklonilni zapor e izvren, se rok za vloitev predloga teje od dneva izvritve uklonilnega zapora (9. len ZP-1C). S tem je trenutek, do katerega storilec lahko vloi predlog, natanno doloen. Po dolobi 4. odstavka 20. lena tega zakona lahko zakon tudi doloi, da se storilcu, ki ne plaa globe, ne izda dovoljenje v upravnem postopku ali ne izda potrdilo iz uradne evidence s tistega upravnega podroja, na katerem
16

je bil storjen prekrek. Tega ukrepa pa ni mogoe doloiti za potrdila in druge listine o dejstvih, o katerih se vodijo uradne evidence na podroju osebnih stanj (npr. rojstni listi, poroni listi idr.).

3.6. Opomin
Namesto predpisane globe lahko prekrkovni organ ali sodie storilcu prekrka izree tudi opomin, ki je opozorilna sankcija in se izree namesto predpisane globe, izree pa se pod pogojem, da je prekrek storjen v taknih olajevalnih okoliinah, ki ga delajo posebno lahkega, lahko pa se izree tudi tedaj, e je bila s prekrkom povzroena koda, ali ni bila izpolnjena predpisana obveznost, storilec prekrka pa e pred izdajo odlobe ali sodbe kodo popravi ali poravna, ali predpisano obveznost izpolni (npr. storilec pri povzroeni prometni nesrei s povzroeno manjo materialno kodo na vozilu okodovanca kodo okodovancu prostovoljno takoj povrne ali storilec poroilo, ki ga je bil dolan poslati pristojnim organom, prostovoljno polje takoj po opravljenem inpekcijskem pregledu). Ko se prekrkovni organ odloi za izrek opomina, mora ugotoviti vse zakonite znake prekrka, in ga v izreku odlobe o prekrku tudi opisati ter ugotoviti, katero kazensko dolobo zakona ali drugega predpisa, ki doloa prekrke, je obdoleni kril, namesto predpisane globe pa mu z uporabo doloila 21. lena ZP-1 izree opomin in mora tudi v obrazloitvi odlobe navesti razloge za svojo odloitev.

3.7. Kazenske toke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti voznikega dovoljenja in prepovedjo uporabe voznikega dovoljenja.
Novi zakon ne pozna ve prenehanja veljavnosti voznikega dovoljenja kot samostojne stranske sankcije, temve se prenehanje veljavnosti voznikega dovoljenja lahko izree le kot posledica setevka tok. Kazenske toke v cestnem prometu se lahko predpiejo v viini od ene do 18 kazenskih tok (oziroma za voznike zaetnike po ZVCP-1 7 kazenskih tok) v doloenem tevilu (torej se ne morejo ve predpisovati v razponu od do) in to le za tiste prekrke zoper varnost cestnega prometa, s katerimi je povzroena nevarnost za nastanek hude posledice oziroma z dejanjem nastane kodljiva posledica, izree pa se le vozniku, ki ima veljavno vozniko dovoljenje ali storilcu prekrka, ki mu je vozniko dovoljenje zaasno odvzeto (npr. zaradi vonje pod vplivom alkohola ali mamil, odklonitve strokovnega pregleda ). e voznik v treh letih dosee ali presee 18 kazenskih tok, se mu izree prenehanje veljavnosti voznikega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, ne glede na to, s katero kategorijo je storil prekrek, zaradi katerega so mu bile izreene kazenske toke, in sicer se mu izree prenehanje za tiste kategorije, ki jih je imel v voznikem dovoljenju, ko je storil prekrek, s katerim je dosegel predpisano tevilo kazenskih tok. Izrek prenehanja pa ni dopusten, e je e poteklo dve leti od pravnomonosti tiste odlobe o prekrku, s katero so bile storilcu izreene kazenske toke, s katerimi je dosegel 18 kazenskih tok (7 kazenskih tok). V novem petem odstavku 22. lena (novela ZP-1C) je doloeno, da se z zakonom tudi lahko doloi, da se posameznim vrstam voznikov (npr. poklicnim voznikom, ki potrebujejo vozniko dovoljenje za opravljanje svoje dejavnosti ali poklica) izree prenehanje veljavnosti voznikega dovoljenja le za posamezne kategorije motornih vozil, za katere so imeli vozniko dovoljenje v asu storitve prekrka, s katerim je bilo doseeno predpisano tevilo kazenskih tok in pri katerem se izree prenehanje veljavnosti posamezne kategorije voznikega dovoljenja in ne prenehanje za vse kategorije, ki jih je imel v asu storitve zadnjega prekrka, s katerim je dosegel tevilo kazenskih tok, ki ima za posledico prenehanje veljavnosti voznikega dovoljenja. Ne glede na navedeno doloilo pa se imetniku voznikega dovoljenja izree prenehanje za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel vozniko dovoljenje, e je storil huji prekrek, za katerega je e ob enkratni storitvi predpisanih 18 kazenskih tok in mu je bila za ta prekrek tudi pravnomono izreena stranska sankcija 18 kazenskih tok v cestnem prometu. Predlagana sprememba pomeni, da se lahko s posebnim zakonom doloi loeno zbiranje kazenskih tok po posameznih kategorijah in s tem tudi prenehanje veljavnosti po posameznih kategorijah, torej ne za vse kategorije. Po novi ureditvi se npr. lahko za poklicne voznike s posebnim zakonom doloi zbiranje tok po posameznih kategorijah motornih vozil in tudi doloitev vejega ali manjega tevila kazenskih tok, ki imajo za posledico prenehanje veljavnosti voznikega dovoljenja (etrti odstavek 22. lena ZP-1). Pomembno je dejstvo, da vozniko dovoljenje preneha veljati e z dnem, ko sodba o prekrku ali sklep, s katerima je bilo prenehanje izreeno, postaneta pravnomoni, in ne ele takrat, ko se prenehanje izvri z odvzemom voznikega dovoljenja. Novost v zakonu je novi osmi odstavek navedenega doloila (novela ZP-1C), ki doloa, da se osebi, ki voznikega dovoljenja nima izdanega v Republiki Sloveniji, temve ima tuje vozniko dovoljenje, namesto prenehanja veljavnosti voznikega dovoljenja izree prepoved uporabe tujega voznikega dovoljenja na obmoju Republike Slovenije za dobo enega leta. Navedena sprememba je bila potrebna zato, ker Republika Slovenija ne more razglasiti neveljavnosti dokumenta, ki ga je izdal tuj organ in bi bile brez te spremembe osebe, ki jim je izdano
17

vozniko dovoljenje v Republiki Sloveniji, stroje obravnavane kot osebe, ki imajo tuje vozniko dovoljenje (naelo enakosti pred zakonom).

3.8. Prepoved vonje motornega vozila

Stranska sankcija prepovedi vonje motornega vozila doloene vrste ali kategorije se ravno tako kot kazenske toke, lahko predpie za prekrek zoper varnost javnega prometa, s katerim je povzroena nevarnost za nastanek hude posledice oziroma z dejanjem nastane kodljiva posledica, in sicer lahko sodie izree to stransko sankcijo storilcu prekrka za as od enega meseca do enega leta. Ta sankcija se izvri z vpisom v vozniko dovoljenje, v as trajanja te sankcije pa se ne vteva as, ko je bila storilcu prekrka vzeta prostost. Ta stranska sankcija se lahko izree tudi tistim storilcem, ki imajo tuje vozniko dovoljenje, vendar pa v tem primeru obsega le prepoved vonje motornega vozila doloene vrste na ozemlju Republike Slovenije. Ta stranska sankcija pa se ne more izrei, ali pa se ne more izvriti, e je bila izreena tistemu storilcu prekrka, kateremu je bilo izreeno takno tevilo kazenskih tok, ki ima za posledico prenehanje veljavnosti voznikega dovoljenja.

3.9. Izgon tujca iz drave

Izgon tujca iz Republike Slovenije lahko storilcu prekrka izree le sodie za as od estih mesecev do petih let, e je z dejanjem povzroena nevarnost za nastanek hude posledice oziroma je z dejanjem e nastala kodljiva posledica. Ta sankcija je predvidena le za najhuje prekrke in jo bo treba izrekati zelo selektivno, izrekala pa se bo le tistim tujcem, ki so zlorabili zadrevanje v dravi zaradi kritev njenega pravnega reda (npr. povratnitvo huje kritve javnega reda in miru). Prekrkovni organi bodo morali v obdolilnem predlogu obrazloiti svojo oceno, da so podani pogoji za izrek te stranske sankcije (etrti odstavek 105. lena ZP-1).

3.10. Odvzem predmetov

Storilcu prekrka se lahko izree tudi stranska sankcija odvzema predmetov, ki so bili uporabljeni ali namenjeni za prekrek ali pa so s prekrkom nastali. Odvzamejo se lahko, e so storileva last, ali e z njimi razpolaga pravna oseba, ki je storilec prekrka. Pod doloenimi pogoji se lahko odvzamejo tudi, e niso storileva last ali z njimi ne razpolaga pravna oseba, ki je storila prekrek, in sicer e to terjajo razlogi splone varnosti, varovanje ivljenja in zdravja ljudi, varstvo okolja ali ohranjanje narave, gospodarska razmerja ali razlogi javne morale, kot tudi v drugih primerih, ki jih doloa zakon. Lastnik odvzetih predmetov lahko od storilca prekrka vedno terja odkodnino. Pogoji za odvzem predmetov so doloeni z Zakonom o prekrkih, s posebnim zakonom, ki doloa prekrek, pa se lahko predpie tudi obvezen odvzem predmetov (npr. oroja, mamil). S posebnim zakonom se lahko doloi tudi nain izvritve odvzema predmetov. V odlobi o prekrku ali sodbi je treba tudi odloiti, ali naj se odvzeti predmeti po pravnomonosti odloitve uniijo ali izroijo ustreznemu organu ali prodajo. Lahko pa se odvzeti predmeti, ki so bili uporabljeni ali namenjeni za prekrek, po predhodnem delnem unienju vrnejo lastniku in se na ta nain preprei ponovna uporaba za storitev prekrka.

3. 11. Splona pravila za odmero sankcij

Storilcu prekrka se odmeri sankcija v mejah, ki so doloene s predpisom za storjeni prekrek, in sicer je pri odmeri sankcije treba upotevati teo kritve in obliko odgovornosti storilca, torej ali je prekrek storil iz malomarnosti ali naklepno. Pri odmeri sankcije je treba upotevati tudi okoliine, ki vplivajo na to, ali naj bo sankcija manja ali veja (obteevalne in olajevalne okoliine). V 2. odstavku 26. lena so te okoliine navedene primeroma, kar pa ne pomeni, da se ne bi mogle upotevati e kakne druge okoliine, ki so podane. Okoliine, ki so doloene v navedenem doloilu, so lahko objektivne ali subjektivne narave, nanaajo se torej lahko na prekrek ali na storilevo odgovornost in na njegovo osebnost. Okoliine, ki so v zakonu navedene in jih je treba upotevati, so: stopnja storileve odgovornosti za prekrek, nagibi, iz katerih je prekrek storjen, stopnja ogroanja ali kritve zavarovane dobrine, okoliine, v katerih je bil prekrek storjen, prejnje ivljenje storilca, njegove osebne razmere, njegovo obnaanje po storjenem prekrku, zlasti poravnanje kode.

18

Navedene okoliine so glede na svojo naravo lahko obteevalne ali olajevalne in je njihova uporaba vedno fakultativna tako, da je dana organu, ki odloa, monost presoje, katere okoliine bo pri odmeri kazni upoteval. Le povratnitvo je vedno obteevalna okoliina. Posamezno okoliino, ki je ugotovljena v postopku, je organ dolan upotevati pri odmeri kazni s ciljem, da se dosee namen kaznovanja in mora vse ugotovljene okoliine tudi obrazloiti v odlobi. V obrazloitvi odlobe je treba sankcijo individualizirati, kar pomeni, da je treba izrei sankcijo, ki je primerna glede na teo konkretnega prekrka in stopnjo odgovornosti konkretnega storilca. Teo kritve je treba prilagoditi pomenu prekrkov, ki so velikokrat le gole kritve kaknega pravila in pri njih ne prihaja do konkretnih posledic, temve lahko govorimo le o abstraktnih posledicah oziroma abstraktni nevarnosti, vendar pa so tudi kritve razlinih pravil bolj ali manj nevarne. e npr. nekdo vozi pod vplivom alkohola in prehiteva v nepreglednem ovinku, je to mnogo bolj nevarno, kot e podnevi vozi brez priganih lui, v obeh primerih pa gre za kritev prometnega pravila, ki ni povzroilo e nobenih konkretnih posledic, ogroanje (abstraktna nevarnost) pa je zelo razlino in je to seveda e sam zakonodajalec upoteval pri predpisovanju sankcij za prekrke, vendar pa jih je treba glede na konkretno ravnanje storilcev upotevati tudi pri odmeri kazni. Upotevati je treba, katera dobrina je zavarovana oziroma kateri objekt pravnega varstva je bil s prekrkom ogroen. Pri tei kritve je treba upotevati tudi kraj storitve (ali je do prometnega prekrka prilo na kraju, kjer je zelo gost promet ali malo prometa), as storitve prekrka (podnevi ali ponoi, pozimi ali poleti), nain storitve in lastnost okodovanca (otrok, invalid, stareji lovek). Treba je upotevati tudi, koliko je k prekrku pripomogla kakna druga oseba, ki je bila udeleena. Naslednji kriterij, ki ga je treba upotevati, je stopnja odgovornosti storilca prekrka. Ugotovljeno mora biti, da je storilec priteven in za prekrek odgovoren. Potem je treba ugotavljati, ali je prekrek storjen naklepoma ali iz malomarnosti. Kakna je bila storileva sposobnost razumeti pomen svojega ravnanja in kako je imel v oblasti svoje ravnanje. Ugotoviti je treba tudi okoliine, ki so na strani storilca prekrka in ki so osebne narave (npr. odnos do okodovanca, izzvanost, nepremiljenost) in njegovo premoenjsko stanje (viino njegove plae in druge dohodke, njegovo premoenje in njegove druinske obveznosti koliko otrok ima, ali jih vzdruje, ali vzdruje e koga drugega, ali ima e kakne druge obveznosti, ki zmanjujejo njegova sredstva za preivljanje). Pri pravnih osebah in samostojnih podjetnikih posameznikih je treba ugotoviti gospodarsko mo in prej izreene sankcije, pri prekrkih s podroja davkov in carin pa tudi sorazmerje viine globe z viino prikrajane dajatve. Pomembno je tudi prejnje ivljenje storilca in obnaanje po storjenem prekrku . Pri prejnjem ivljenju je treba ugotavljati, ali je bil zaradi podobnih prekrkov e predkaznovan, kar je seveda obteevalna okoliina, saj kae na negativen odnos storilca prekrka do doloenih pravil obnaanja. Upotevajo se lahko tudi starost, vplivi okolja, v katerem je storilec ivel in iz katerega izhaja, njegove osebne lastnosti in karakterne znailnosti (npr. ustvena labilnost), ali je prekrek storil iz koristoljubnosti ali brezobzirnosti. Vse ugotovljene okoliine so za odmero sankcij pomembne in jih je treba upotevati kot olajevalne ali kot obteevalne, odvisno od narave ugotovljenih okoliin. V obrazloitvi odlobe je treba te sankcije konkretno obrazloiti in ni dovolj, e se navede le besedilo iz zakona, ki je abstraktno in ni prilagojeno posameznemu storilcu. Obrazloitve ne smejo biti stereotipne, nekonkretne, ker so kot take e same po sebi neutemeljene. Tudi ne smejo biti v nasprotju z drugimi ugotovitvami v spisu ali ugotovitvami v sami obrazloitvi odlobe (npr. v dokazni oceni je kot oblika odgovornosti malomarnost, pri obrazloitvi sankcije pa se navede, da gre za predrzno ravnanje). Tudi e se izree stranska sankcija, ki je fakultativne narave in se vee na nevarnost storilca prekrka, je treba to nevarnost konkretno utemeljiti, saj se takega ukrepa le na podlagi neke domneve o nevarnosti ne more izrei, temve mora biti nevarnost ugotovljena s konkretnimi dejstvi in podatki. Novi Zakon o prekrkih tudi podaljuje as upotevanja predkaznovanosti iz dveh na tri leta, in sicer sankcije za prej izreeni prekrek ni mogoe teti za obteevalno okoliino, e so od dneva, ko je postala odloba oziroma sodba pravnomona, do storitve novega prekrka pretekla ve kot tri leta. V 6. odstavku 26. lena Zakona o prekrkih je doloeno, da sme sodie storilcu odmeriti sankcijo pod mejo, ki je predpisana, e tako doloa zakon ali e ugotovi, da so podane posebne olajevalne okoliine, ki utemeljujejo izrek mileje sankcije. Pri tem sme izrei globo do najnije mere iz 17. lena tega zakona, tevilo predpisanih kazenskih tok pa omili tako, da storilec ne dosee tevila kazenskih tok, za katere se izree prenehanje veljavnosti voznikega dovoljenja. Posebne olajevalne okoliine nikakor niso tiste okoliine, ki jih je v skladu z doloilom 26. lena Zakona o prekrkih treba upotevati pri odmeri kazni, pa pa se kazen lahko omili, e se v
19

postopku ugotovi, da je tea prekrka manja od tiste, ki se izraa v spodnji meri predpisane sankcije. Pri tem morajo biti posebno tehtne olajevalne okoliine, katerih kakovost in koliina morata biti razlini od drugih olajevalnih okoliin, ki sicer veljajo za odmero kazni. Tako sankcijo se lahko izree tudi pri prekoraenem silobranu, pri prekoraeni skrajni sili, pri bistveno zmanjani pritevnosti in pri neopraviljivi pravni zmoti. Storilcu prekrka se lahko globo in druge sankcije odpusti, e je v zakonu tako doloeno. Odpusti pa se lahko za kritve, ko ne bi bilo utemeljeno, da se storilca prekrka oglobi (v primerih predvidenih v 8. lenu ZP-1, ko se smiselno uporabljajo dolobe KZ RS, npr. prekrek, storjen v prekoraenem silobranu).

3.12. Stek
Storilcu prekrka se lahko za ve prekrkov sankcije izrekajo v steku in sicer poznamo realni stek in idealni stek. Ugotoviti je treba obstoj vsakega prekrka posebej in doloiti za vsak prekrek posebno sankcijo po vrsti in viini, nato pa izrei enotno sankcijo za vse prekrke. V 27. lenu zakona je doloeno, e je storilec z enim dejanjem (idealni stek) ali z ve dejanji (realni stek) storil ve prekrkov, o katerih e ni izdana odloba oziroma sodba, postopek pa tee pred istim organom oziroma sodiem, se doloi najprej sankcijo za vsak posamezni prekrek, nato pa se izreejo kot enotna sankcija vse tako doloene sankcije. e so sankcije za posamezni prekrek iste vrste, se izree enotna sankcija, ki je enaka njihovemu setevku, vendar le pod pogojem, da enotna sankcija ne presega dvakratne najveje mere posamezne vrste sankcije po tem zakonu. V postopku o prekrku velja torej pri steku le pravilo kumulacije in ne absorbcije, kot v kazenskem pravu. Idealni stek je podan, e je storilec z enim izvritvenim dejanjem uresniil ve prepovedanih posledic oziroma kril ve pravil (npr. vozil je pod vplivom mamil in pod vplivom alkohola opie se vsako dejanje posebej in se za vsako dejanje doloi sankcija in nato izree enotna sankcija, ki je enaka setevku posamino doloenih sankcij). Realni stek pa je podan, e je storilec z ve izvritvenimi dejanji uresniil ve prepovedanih posledic (npr. voznik vekrat vozi pod vplivom alkohola). V opisu dejanj je treba vsako vonjo pod vplivom alkohola opisati posebej in za vsako dejanje doloiti sankcijo in nato izrei enotno sankcijo. Idealni in realni stek pa sta lahko navidezna . Pri navideznem idealnem steku je treba upotevati naelo specialnosti, subsidiarnosti in konsumpcije. Realni stek je navidezen, e gre za sestavljeni prekrek, za nekaznivo predhodno ali nekaznivo naknadno ravnanje, za kolektivni ali nadaljevani prekrek. Lahko pa sta navidezna tudi, e se doloeno ravnanje zaradi nepomembnosti vkljui v drugo ravnanje (inkluzija). Primer: e se voznik izmika preizkusu z alkotestom, nato pa odkloni strokovni pregled, gre za navidezni realni stek. Zaradi relativne nepomembnosti je potrebno storilevo izmikanje preizkusu z alkotestom vkljuiti v odklonitev strokovnega pregleda, storilev trdovratneji nain prepreevanja ugotavljanja njegove vinjenosti pa teti kot obteevalno okoliino. V primeru navideznega steka se storilca spozna za odgovornega le enega prekrka, ki je primeren po naelih specialnosti, subsidiarnosti, konsumpcije, inkluzije itd. Narobe je, e se ga spozna za odgovornega primarnega prekrka, za sekundarni prekrek pa se postopek ustavi, saj gre v takem primeru le za en sam prekrek, zato mora opis primarnega prekrka zajeti in vsebovati tudi elemente sekundarnega prekrka, npr. ko je prehiteval, je prehiteval v ovinku, v karje in e pod vrhom klanca torej je kril tri prometna pravila z enim prehitevanjem. V tem primeru bo treba v opisu dejanja v izreku odlobe o prekrku opisati kritve vseh treh prometnih pravil, torej navesti celotno obdolenevo ravnanje, do katerega je prilo pri prehitevanju, nato pa mu izrei le eno sankcijo, in sicer za kritev prometnega pravila, ki je najteje obravnavano (odnos specialnosti). V tem primeru je to prehitevanje v karje, ker je pri tem prehitevanju e prilo do konkretnega ogroanja nasproti vozeega voznika. Pred izdajo odlobe o prekrku je vedno treba preizkusiti, ali gre dejansko za stek prekrkov ali pa je stek le navidezen. Idealni stek je namre lahko izkljuen zaradi razmerja, ker je ve dolob, katerih vsaka bi se lahko uporabila za storilevo ravnanje, v takem medsebojnem razmerju, da se ne morejo uporabiti hkrati (odnos konsumpcije, subsidiarnosti ali specialnosti), zaradi esar je idealni stek le navidezen, torej kljub obstoju ve izvritvenih dejanj, s katerimi so uresnieni zakonski znaki ve prekrkov, obstaja le eden (npr. nadaljevano dejanje). Voznik lahko z vonjo kri ve prometnih pravil, ker pa gre za eno vonjo, ga je treba spoznati za odgovornega le enega prekrka. Pri navideznem steku je treba upotevati, za kateri prekrek v steku so predpisane stroje sankcije, e pa so predpisane enake sankcije, kateri prekrek je vsebinsko teji, in tisti prekrek prevlada. Konstrukcija nadaljevanega prekrka je mona, ko storilec izvri v krajem asovnem razdobju serijo istovrstnih prekrkov (npr. v pol leta petkrat vozi brez voznikega dovoljenja) in e so prekrki medsebojno povezani, da se kaejo kot celota. Gre za posebno obliko navideznega realnega steka. Za konstrukcijo nadaljevanega dejanja pa morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
20

istovrstna ponavljajoa dejanja, ki so celota, enoten psihini odnos storilca prekrkov, asovna kontinuiteta.

Med posameznimi dejanji mora biti asovna povezanost, kar je treba vedno ocenjevati v vsakem konkretnem primeru, podana mora biti storileva odloitev, da bo kontinuirano izvreval doloene prekrke, kar vse prekrke povezuje v neko ivljenjsko celoto, ki opraviuje nadaljevano dejanje. V takem primeru se vse storjene prekrke oceni kot celoto in se storilcu prekrka izree sankcija za celotno ravnanje in ne za posamezen prekrek v sklopu nadaljevanega dejanja.

4. Odvzem premoenjske koristi, pridobljene s prekrkom

Naelo v postopku o prekrku je, da nihe ne more obdrati premoenjske koristi, ki je bila pridobljena s prekrkom, temve je treba tako premoenjsko korist odvzeti z odlobo ali sodbo, s katero je storilec prekrka spoznan za odgovornega oziroma je bil postopek ustavljen, ker je v zakonu doloeno, da se storilcu ne izree sankcija za prekrek, oziroma e mu je bil izreen vzgojni ukrep. Odvzamejo se lahko denar, predmeti in vsaka druga premoenjska korist, ki je bila pridobljena s prekrkom ali zaradi prekrka. e je ni mogoe odvzeti, se storilcu naloi, da plaa doloen denarni znesek, ki ustreza tej pridobljeni premoenjski koristi. V opravienih primerih se lahko dovoli obrono plailo, vendar rok plaila ne more biti dalji kot eno leto. Vedno se mora odvzeti tista vrednost, ki je bila v asu, ko je bil prekrek storjen. Z zakonom pa je mogoe predpisati, da se namesto premoenjske koristi odvzame razlika v ceni. To se je najvekrat dogajalo pri kritvah predpisov o cenah v asu, ko so bile cene doloene s predpisi in se je razlika med oblikovano ceno in predpisano ceno odvzela. Glede odvzema premoenjske koristi, ki so jo druge osebe pridobile s prekrkom, Zakon o prekrkih v 5. odstavku 28. lena doloa, da se uporabljajo dolobe Kazenskega zakonika. e je premoenjsko korist, pridobljeno s prekrkom, pridobila druga oseba brezplano ali za plailo, ki ne ustreza dejanski vrednosti, eprav je vedela ali bi mogla vedeti, da je pridobljena s prekrkom, se odvzame. e je bila premoenjska korist prenesena na sorodnika storilca prekrka, za odvzem zadoa objektivni pogoj, da je bila nanje prenesena brezplano ali za plailo, ki ne ustreza dejanski vrednosti, in sicer se odvzame tudi, e sorodnik za dejstvo, da je pridobljena s prekrkom, ni vedel, tako da subjektivna stran ni pomembna. Sorodniku se ne odvzame le v primeru, e dokae, da je zanjo plaal polno dejansko vrednost. Blinji sorodniki so v skladu z 230. lenom Kazenskega zakonika zakonec, krvni sorodnik v ravni vrsti, brat, sestra ali drug sorodnik v stranski vrsti do vtetega tretjega kolena ter sorodnik po svatvu do vtetega drugega kolena. Namen tega odvzema je onemogoiti izigravanje predpisov in poveati uinkovitost odvzema protipravno pridobljene premoenjske koristi.

5. Zastaranje
Glede na dejstvo, da postaja vsebina prekrkov zahtevneja, da se storilci prekrkov vedno bolj zavedajo svojih pravic in v postopkih skoraj praviloma sodelujejo tudi odvetniki, velikokrat pa je za pravilno odloitev potrebno tudi izvajanje tevilnih dokazov in izvedenska mnenja, kar zahteva tudi ve asa za dokonanje postopka, je bil z zakonom tudi podaljan rok za zastaranje postopka in izvritve, in sicer tako, da postopek za prekrek ni dopusten, ko preteeta dve leti od storitve prekrka (relativni rok), absolutno pa pregon zastara v tirih letih od dneva storitve prekrka v do 1. 1. 2005 veljavnem zakonu). Z zakonom, ki doloa prekrek, se lahko za prekrke, ki so huje narave in so navedeni v 5. odstavku 17. lena tega zakona, predpiejo tudi dalji zastaralni roki, vendar ne dalji od treh let (relativno) in est let (absolutno). Takno podaljanje rokov bo pripomoglo k temu, da bo mogoe im ve postopkov zakljuiti e pred zastaranjem. V okviru absolutnega zastaralnega roka je glede na odloitve Ustavnega sodia RS (Odloba Ustavnega sodia opr. t. Up-371/03-16 z dne 16. junija 2005, objavljena v Ur. l. RS, t. 62/2005) treba opraviti vsaj poizkus vroitve odlobe pritobenega sodia obdolenemu. Ugotovitev sodia je, da drava v pravice posameznika ne sme posegati neomejeno in nesorazmerno dolgo, zato se morajo znotraj roka, doloenega za absolutno zastaranje pregona, opraviti vsa procesna dejanja, da bi postopek zoper posameznika konali. Zato mora dravni organ pred potekom absolutnega zastaralnega roka opraviti tudi vsa tista dejanja, ki so potrebna zato, da se prizadeti lahko seznani z vsebino odloitve, to pa pomeni, da mora odlobo znotraj zastaralnega roka sodie odpraviti na njegov naslov. Izreene sankcije za prekrek se ne smejo zaeti izvrevati, e pretee dve leti od dneva, ko je odloba, s katero je bila sankcija izreena, postala pravnomona. Zastaranje pretrga vsako dejanje sodia ali organa, pristojnega za
21

izvritev, ki meri na izvritev sankcije, vendar pa se sankcije ne smejo zaeti izvrevati po poteku tirih let od dneva, ko je odloba, s katero je bila sankcija izvrena, postala pravnomona. Ko pa se zane izvrevati prisilna izterjava kazni, potrka po davnih predpisih in je treba upotevati tudi zastaralne roke, ki veljajo za davni postopek.

II. DRUGI DEL: POSTOPEK O PREKRKIH

1
1.1

Splone dolobe
Pristojnosti za odloanje o prekrkih

Po novem zakonu bodo o prekrkih odloali prekrkovni organi in sodia. Prekrkovni organi so upravni ali drugi dravni organi in nosilci javnih pooblastil, ki izvajajo nadzorstvo nad izvrevanjem zakonov in uredb, s katerimi so doloeni prekrki, in organi samoupravnih lokalnih skupnosti, ki so s posebnimi predpisi pooblaeni za odloanje o prekrkih. Sodia so: okrajna sodia za odloanje na prvi stopnji; vija sodia za odloanje na drugi stopnji. Z reorganizacijo so sodniki za prekrke in Senat za prekrke RS prenehali obstajati in so se s 1. 1. 2005 sodniki za prekrke prve stopnje prikljuili 44 okrajnim sodiem, sodniki Senata pa Vijemu sodiu v Ljubljani, Celju, Kopru in Mariboru. Po doloilu 214. lena Zakona o prekrkih je za kritve davnih, deviznih, carinskih in drugih finannih predpisov izkljuno krajevno pristojno okrajno sodie z obmoja posameznega okronega sodia, ki ima sede na sedeu okronega sodia, torej le 11 okrajnih sodi. To je predvsem pomembno zato, ker so navedene zadeve teje narave in je za kvalitetno in strokovno reevanje teh zadev nujna specializacija. Prekrkovni organi in sodia odloijo o storitvi prekrka in o sankciji z odlobo, zoper katero so dopustna pravna sredstva, ki jih doloa ta zakon. Pomote v pisavi in tevilkah in tudi druge oitne pomote, ki so nastale pri pisanju odlobe, lahko prekrkovni organ ali sodie, ki je odlobo izdalo, vedno popravijo bodisi po uradni dolnosti, e napake sami ugotovijo, ali pa na predlog kateregakoli udeleenca v postopku. e so bili popravki narejeni potem, ko je bila odloba o prekrku udeleencem e poslana, morajo to udeleencem sporoiti v pisni obliki (s popravkom odlobe o prekrku ni mogoe dodajati zakonskih znakov prekrka ali spreminjati sankcij). e pa je pri pisanju globe v tevilkah pomotoma izpadla nila ali je pomotoma nila dodana, znesek globe, izpisan z besedo, pa je pravilen, gre za oitno pisno raunsko pomoto, ki jo je mogoe s posebnim sklepom kadarkoli popraviti. V odlobi o prekrku odloijo tudi o strokih postopka. To so izdatki, ki nastanejo v postopku za prekrek ali zaradi njega, in izdatki, nastali v zvezi z zavarovanjem potrebnih dokazov in hrambo zaseenih in odvzetih predmetov pred uvedbo postopka. Novi zakon tudi opredeljuje pojme kritelja, obdolenca, storilca in okodovanca. Kritelj (oznauje kriteljico in kritelja) je tisti, zoper katerega je zaet postopek o prekrku pred prekrkovnim organom. Torej bodo prekrkovni organi storilce prekrkov imenovali kritelj od zaetka do konca postopka, tudi v odlobi o prekrku. Obdolenec (oznauje obdolenko in obdolenca) je tisti, proti kateremu je pred sodiem vloen obdolilni predlog. Storilec (oznauje storilko in storilca) je sploni izraz za kritelja, obdolenca in osebo, ki ji je bila izreena sankcija za prekrek. Torej bodo ta izraz uporabljali tudi redarji, policisti in inpektorji, ki bodo odloali na kraju storitve prekrka s plailnim nalogom. Okodovanec (oznauje okodovanko in okodovanca) je tisti, igar premoenjska ali osebna pravica je bila s prekrkom prekrena ali ogroena.
22

2
2.1

Postopek za prekrke prekrkovnega organa (hitri postopek)

Pooblaena uradna oseba prekrkovnega organa

Z eljo, da bi bil postopek uinkoviteji, je prilo do delitve postopka na hitri postopek, ki ga bodo vodili prekrkovni organi, in redni postopek, ki ga bodo vodila sodia prve in druge stopnje. Postopek pred prekrkovnim organom bo vodila z zakonom ali podzakonskim aktom pooblaena uradna oseba tega organa. Za izdajo plailnega naloga mora imeti pooblaena uradna oseba najmanj V. stopnjo izobrazbe, za izdajo odlobe o prekrku pa najmanj VII. stopnjo izobrazbe, seveda pa mora imeti tudi opravljen preizkus znanja, ki zajema izvrevanje pooblastil po tem zakonu in poznavanje predpisov, katerih izvrevanje nadzoruje. Uredba o vrsti izobrazbe, strokovnem usposabljanju in preizkusu znanja za vodenje in odloanje v prekrkovnem postopku (Ur. l. RS, t. 42/04), ki je priela veljati 8. 5. 2004, doloa vsebino izobraevanja za tiste prekrkovne organe, ki imajo V. in VII. stopnjo izobrazbe. Osebe bodo morale opraviti preizkus znanja, ki je posebej doloen glede na stopnjo izobrazbe, ki se od prekrkovnega organa zahteva. Preizkus obsega pisni in ustni del. V prilogi 1 uredbe je doloen program strokovnega usposabljanja za vodenje in odloanje v prekrkovnem postopku. Pooblaena uradna oseba prekrkovnega organa mora poznati materialnopravno ureditev prava prekrkov in postopek o prekrku ter znati tudi praktino uporabiti materialnopravne dolobe in postopek iz ZP-1. Za poznavanje predpisov, katerih izvrevanje nadzoruje, se uradni osebi prizna preizkus znanja, doloen v teh predpisih.

2.2

Zaetek postopka o prekrku

Postopek o prekrku se zane po uradni dolnosti takrat, ko v okviru svoje pristojnosti prekrkovni organ v ta namen opravi kakrnokoli dejanje, ali na predlog okodovanca, dravnega toilca ali dravnega organa, nosilca javnih pooblastil ali samoupravne lokalne skupnosti (predlagatelji). Zaetek postopka prekrkovnega organa je takrat, ko je storjeno prvo dejanje prekrkovnega organa v zvezi s konkretnim dejanjem in proti konkretnemu storilcu, kar pomeni, da mora biti prekrkovnemu organu e znano dejanje, ki ima zakonite znake prekrka, in tudi storilec, ki naj bi ta prekrek storil. V predlogu morajo biti osnovni podatki o kritelju prekrka (osebno ime, EMO, e je tujec, njegovi rojstni podatki, dravljanstvo, stalno oz. zaasno prebivalie, za odgovorno osebo tudi zaposlitev, za pravno osebo pa ime in sede ter matino tevilko, e teh ni, pa podatke, ki se lahko pridobijo), opis prekrka in navedba dejstev oziroma dokazov, ki kaejo na sum storitve prekrka. e je predlog nerazumljiv, ga prekrkovni organ polje predlagatelju postopka v dopolnitev po doloilih ZUP.

2.3

Odloanje prekrkovnega organa

e so izpolnjeni pogoji za zaetek postopka oziroma ko prekrkovni organ prejme predlog, najprej zbere vsa potrebna dodatna obvestila in dokaze, e so na razpolago. e ugotovi, da so podani zakonski pogoji za izvedbo postopka o prekrku, ga mora izvesti in izdati odlobo o prekrku (to je odloitev v hitrem postopku). e pa ugotovi, da hitri postopek ni dovoljen, mora pri pristojnem sodiu vloiti obdolilni predlog in se nato zadeva reuje v rednem sodnem postopku.

2.4

Diskrecijska pravica

Po novem Zakonu o prekrkih ima prekrkovni organ, e so izpolnjeni pogoji iz 4. odstavka 51. lena Zakona o prekrkih, tudi diskrecijsko pravico in se lahko odloi, da zadeve ne bo obravnaval in da ne bo izdal odlobe o prekrku oziroma ne bo vloil obdolilnega predloga, vendar pa morajo biti zato izpolnjeni doloeni pogoji, in sicer: e iz zbranih dejstev in dokazov izhaja, da dejanje ni prekrek; e je pregon zastaral, ali so podani drugi razlogi, ki izkljuujejo pregon; e gre za prekrek neznatnega pomena, posebne okoliine ali nizko stopnjo odgovornosti, storileve osebne okoliine pa kaejo, da postopek ne bi bil smotrn. Dejanje ni prekrek, e npr. nima vseh zakonitih znakov prekrka, e je storjeno v skrajni sili ali silobranu, pod vplivom absolutne sile. e je dejanje storjeno v nepritevnem stanju ali e je do prekrka prilo zaradi dejanske ali opraviljive pravne zmote, so to okoliine, ki izkljuujejo odgovornost. Najvekrat pa bo prekrkovni organ lahko uporabil svojo diskrecijsko pravico, e bo ugotovil, da gre za prekrek neznatnega pomena in postopek zaradi posebnih okoliin, nizke stopnje odgovornosti ali storilevih osebnih okoliin ne bi bil smotrn. Primeri: zamuda dohodninske napovedi za en dan; majhne prekoraitve hitrosti v naselju pozno ponoi, ko ni prometa in tudi ne drugih udeleencev v prometu, cesta pa je pregledna in iroka; prepovedano parkiranje kratek as na mestu, kjer ni ogroen promet, zaradi razloitve tovora ali nudenja pomoi osebi, ki potrebuje zdravniko pomo.
23

Zakon je v 54. lenu (ZP-1) doloil tudi definicijo prekrka neznatnega pomena kot tisti prekrek, za katerega je predpisana le globa in ki je bil storjen v takih okoliinah, ki ga delajo posebno lahkega in pri katerem ni nastala oziroma ne bo nastala kodljiva posledica (54. len ZP). Prekrkovni organ je po navedenem zakonu lahko ocenil, da gre za prekrek majhnega pomena le v primeru, e je za prekrek predpisana samo globa in nobena druga stranska sankcija. Ker neznatnost prekrka ni mogoe ocenjevati le s predpisano globo in je tudi prekrek, za katerega so v zakonu predpisane stranske sankcije, lahko neznaten po svoji vsebini, je bilo z novelo ZP-1C rtano besedilo za katerega je predpisana samo globa, tako da je mogoe ocenjevati neznatnost prekrka ne glede na vrsto predpisanih sankcij. Cilj zakona je bil tudi ta, da ne pridejo vse zadeve, tudi bagatelne, v postopek pred sodie, zato je bilo nujno dati monost e prekrkovnim organom, da izloijo iz obravnave vse, kar v obravnavo ne sodi, in esar tudi zaradi ekonominosti in smotrnosti ne bi bilo smiselno preganjati. Torej e e prekrkovni organ ugotovi, da dejanje, ki ga obravnava, sploh ni prekrek, ali pa da pregon zaradi zastaranja ni ve mogo ali pa je prekrek tako neznaten, da se ga ne splaa obravnavati in da z njim ne bi mogla nastati nobena posledica, ima monost od obravnave odstopiti. Prekrkovnemu organu ni treba razlogov za to, da zadeve ne bo obravnaval, obrazloiti z odlobo, temve svojo odloitev in razloge zanjo le zaznamuje v spisu. O svoji odloitvi pa mora pisno obvestiti predlagatelja v roku 30 dni od odloitve, e ni prekrka ugotovil pri opravljanju uradne dolnosti.

2.5

Hitri postopek

O prekrkih prekrkovni organi odloajo v hitrem postopku, razen v primeru, e je z zakonom drugae doloeno. Hitri postopek po ZP-1 ni bil dovoljen: e je z dejanjem nastala telesna pokodba; e je za prekrek poleg globe predpisana stranska sankcija oziroma e prekrkovni organ ali predlagatelj postopka glede na naravo kritve oceni, da so podani pogoji za izrek stranske sankcije po tem zakonu; e je treba odloiti o premoenjskopravnem zahtevku; proti mladoletnim storilcem prekrkov; za prekrke s podroja obrambnih dolnosti; v drugih primerih, ko je z zakonom tako doloeno. V hitrem postopku se storilcu izree globa v predpisanem znesku, e pa je predpisana globa v razponu, se mu izree najnije predpisana globa, razen e s posebnim zakonom prekrkovni organ ni predpisal razirjene pristojnosti. Z novelo ZP-1C pa je bila razmejitev pristojnosti med prekrkovnimi organi in sodii drugae doloena, in sicer tako, da so prekrkovni organi po eni strani dobili z zakonom doloene veje pristojnosti, po drugi strani pa prekrkovni organi z doloili drugih zakonov ne morejo ve iriti svojih pooblastil, saj je bil tretji odstavek 52. lena, ki je doloal, da se lahko izvede hitri postopek tudi v primerih, ko sicer ni dovoljen (prvi odstavek 52. lena ZP-1)l, e zakon tako doloa, z omejitvijo izgona tujcev, rtan. Prvi in drugi odstavek 52. lena pa sta bila z novelo ZP-1C spremenjena tako, da se o prekrkih odloa v hitrem postopku, razen v primerih, ki jih doloa ta zakon. Hitri postopek tako ni dovoljen: e je z dejanjem nastala telesna pokodba drugi osebi, e predlagatelj rednega sodnega postopka glede na naravo kritve oceni, da so podani pogoji za izrek stranske sankcije po tem zakonu (gre za primere fakultativno predpisanih stranskih sankcij), e je predpisana stranska sankcija prepovedi vonje motornega vozila, e je treba odloiti o premoenjskopravnem zahtevku, proti mladoletnim storilcem prekrkov, za prekrke s podroja obrambnih dolnosti, za prekrke zoper varnost javnega prometa, za katere je predpisana stranska sankcija kazenskih tok v tevilu, zaradi katerega se po tem zakonu izree prenehanje veljavnosti voznikega dovoljenja (za tujca pride v potev prepoved uporabe voznikega dovoljenja). e vedno pa je mogoe s posebnim zakonom predpisati, da prekrkovni organi izrekajo tudi globe v razponu. Z navedenimi spremembami zakona se lahko v hitrem postopku odloa tudi o prekrkih, ki imajo za posledico telesno pokodbo storilca (samopokodba), saj je pri pravni kvalifikaciji kritve pri prometni nezgodi odloilnega pomena pri katerem udeleencu je nastala telesna pokodba. Prav tako se v hitrem postopku odloa v vseh primerih povzroene materialne kode, e ne gre za kritve pravil iz drugega odstavka 234. lena ZVCP-1. Po navedenih spremembah bo v hitrem postopku mogoe odloati tudi v primerih, ko je za prekrek v zakonu obvezno
24

(obligatorno) predpisana stranska sankcija (kazenske toke, odvzem predmetov) in bodo v pristojnosti sodi le prekrki, za katere bo prekrkovni organ ocenil, da je treba izrei fakultativno predpisano stransko sankcijo. Ker je pristojnost odloanja o prekrkih spremenjena, je v prehodnih dolobah ZP-1C, in sicer v prvem odstavku 59. lena, doloeno, da o prekrkih, storjenih do uveljavitve tega zakona (do 29. 5. 2006) odloajo organi, ki so pristojni za odloanje o prekrkih po dosedanjih predpisih, in bo nova doloitev stvarne pristojnosti prekrkovnih organov veljala le za tiste prekrke, ki so storjeni po 29. 5. 2006. Ker bo treba zakonodajo na posameznih podrojih s tem zakonom uskladiti, se bodo kazenske toke v cestnem prometu, ki so v ZVCP-1 predpisane v razponu, do uskladitve izrekale tako, da se bo vedno izreklo najnije tevilo predpisanih kazenskih tok za posamezni prekrek, ker jih je po novem zakonu mono predpisati le v doloenem tevilu, omejitev iz 235. lena ZVCP-1 (v hitrem postopku se lahko odloi le, e je za prekrek poleg globe predpisanih najve 5 kazenskih tok v cestnem prometu v doloenem tevilu) pa ne velja, e s tem zakonom ni drugae odloeno. Z novelo pa je v sedmi alineji drugega odstavka 52. lena doloeno, da hitri postopek ni dovoljen, e je za prekrke zoper varnost javnega prometa predpisana stranska sankcija kazenskih tok v tevilu, zaradi katerega se po tem zakonu izree prenehanje veljavnosti voznikega dovoljenja.

2.6

Izrekanje opozorila

e pooblaena uradna oseba prekrkovnega organa ugotovi, da gre za prekrek neznatnega pomena, lahko storilcu prekrka namesto predpisane globe izree tudi opozorilo, e oceni, da je glede na pomen dejanja opozorilo zadosten ukrep. Opozorilo se je po doloilu 53. lena ZP-1 izreklo le namesto predpisane globe in le na kraju storitve prekrka, pred izrekom opozorila pa je morala pooblaena uradna oseba storilcu predoiti prekrek, ki ga je ta storil, po noveli ZP-1C pa se lahko izree namesto predpisane sankcije, beseda ustno pa se je rtala, kar pomeni, da je mogoe izrei opozorilo tudi pisno v primerih, ko storilec prekrka pri storitvi prekrka ni bil navzo, saj je glede na naravo ugotovitve doloenih vrst prekrkov (predvsem iz pristojnosti davnih organov in redarskih organov, ki kontrolirajo predvsem mirujoi promet) taka ureditev smotrna. Tudi e je opozorilo pisno, mora prekrkovni organ hkrati z opozorilom storilca seznaniti tudi s storjenim prekrkom in mu ga pisno predstaviti. O izreenih opozorilih lahko prekrkovni organi vodijo evidenco opozoril, vendar pa ne smejo obdelovati osebnih podatkov. Velikokrat so vloeni predlogi za uvedbo postopka o prekrku zaradi zelo majhnih in neznatnih prekrkov in se policisti, redarji in inpektorji premalo posluujejo izrekov opozoril in bi ta institut, ki ga zakon ponuja, lahko vekrat uporabili in s tem tudi razbremenili sodnike lajih postopkov, da bi imeli ve asa za zahtevneje zadeve.

2.7

Izjava kritelja

Prekrkovni organ mora po uradni dolnosti brez odlaanja, hitro in enostavno ugotoviti tista dejstva in zbrati tiste dokaze, ki so potrebni za odloitev o prekrku. Prekrkovni organ upoteva pri izdaji odlobe o prekrku izjavo kritelja, ki jo je ta podal na kraju storitve prekrka, e pa te izjave nima, ker je od kritelja na kraju prekrka ni bilo mogoe dobiti (npr. zaradi vinjenosti, ali e ga ob ugotovitvi prekrka ni bilo na kraju) in se storilec prekrka ni mogel izjaviti o prekrku in ni mogel biti pouen o svoji pravici, da lahko da izjavo, ga mora prekrkovni organ pisno obvestiti o prekrku in ga pouiti, da se lahko v petih dneh od prejema obvestila pisno izjavi o dejstvih oziroma okoliinah prekrka, v izjavi pa mora navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist. To kar je zelo pomembno in kritelja je treba opozoriti, da jih kasneje v postopku ne bo mogel ve uveljaviti. Doloilo je sprejeto zato, da ne bi kritelji vedno znova navajali novih dokazov in novih dejstev ter s tem zavlaevali postopka in se tako izmikali odgovornosti tudi pred sodiem. Pri tem je treba opozoriti e, da mora biti izjava kritelja z njegove strani osebno podpisana, saj teje kot dokaz tudi v postopku pred sodiem in predvsem zato, ker kritelj kasneje v postopku ne more ve navajati novih dokazov in dejstev, ki jih ni navedel e na kraju samem ali v pisni izjavi. Zato mora biti ta izjava verodostojna in ni dovolj, da jo napie in podpie le pooblaena uradna oseba, ker jo v tem primeru ne bo mogoe upotevati kot dokaz, in bo seveda obdolencu v postopku pred sodiem v takem primeru treba dopustiti, da navede ponovno vse dokaze in okoliine v zvezi s prekrkom. To bo moralo sodie kritelju dopustiti tudi v primeru, ko prekrkovni organ navedenega opozorila storilcu ne bo dal.

2.8

Pisna odloba

Pisna odloba mora imeti uvod, izrek in obrazloitev. V uvodu mora biti naziv prekrkovnega organa, ki jo je izdal, osebno ime uradne osebe, ki je izdala odlobo o prekrku, osebno ime kritelja in morebitnega zagovornika, firmo oziroma ime in sede odgovorne pravne osebe ter oznabo prekrka, ki je predmet postopka. V izreku odlobe o prekrku morajo biti osebni podatki kritelja, kratek opis dejanja, s katerim je bil storjen prekrek (kraj in as storitve, nain storitve ter odloilne okoliine) in izrek, da je kritelj storil prekrek, pravna opredelitev prekrka z navedbo predpisa, ki doloa prekrek s tevilno oznabo njegovega lena ter znesek globe in rok, v katerem jo je treba plaati, morebitne izreene stranske sankcije ter odloitev o odvzemu premoenjske koristi in o plailu strokov postopka. V obrazloitvi pa je treba na kratko navesti izjavo kritelja o dejanju ter dejstva in dokaze, na katere je prekrkovni organ oprl svojo odloitev. Torej v obrazloitvi odlobe ni potrebna dokazna ocena, temve le
25

navedba dokazov in dejstev. V primerih, ko bo prekrkovni organ imel pristojnost odloanja o globah v razponu, bo v obrazloitvi odlobe dokazna ocena nujna, saj bo moral obrazloiti vsaj to, zakaj se je odloil za izrek vije globe od najnije predpisane. Opis dejanja v izreku odlobe o prekrku mora biti konkretiziran in ni dovolj, da se navedejo le abstraktni zakoniti znaki prekrka, ki izhajajo iz zakona. Obvezno je treba dejanje tudi krajevno in asovno opredeliti, kar je pomembno zaradi identifikacije prekrka in zaradi upotevanja doloil o zastaranju postopka. Le v primeru, da je dejanje konkretizirano, kar pomeni, da so navedena vsa dejstva in okoliine, ki prekrek opredeljujejo, je mogoe presojati pravilnost zakljukov organa prve stopnje. e v opisu dejanja ni vseh potrebnih zakonitih znakov prekrka in e ni konkretizirano, je izrek odlobe nerazumljiv in ni moen preizkus pravilnosti odloitve, kar pomeni bistveno kritev dolob postopka. Vedeti je namre treba, da postane pravnomoen le izrek odlobe in ne obrazloitev, zato mora biti popoln. Opis dejanja mora biti tudi v izreku tiste odlobe, s katero se postopek ustavi. Izrek ustavitvene odlobe je potreben predvsem zaradi ugotovitve morebitnih kasnejih postopkov, da je bilo o nekem prekrku e odloeno s pravnomono odlobo. PRIMER ABSTRAKTNEGA OPISA DEJANJA: Obdoleni X. Y. je dne 15. 9. 2005 ob 14.30 uri vozil svoj osebni avtomobil reg. t. LJ P6-208 po Karlovki cesti v Ljubljani pod vplivom alkohola. PRIMER PRAVILNEGA OPISA DEJANJA: Obdoleni X. Y. je dne 15. 9. 2005 ob 14. 30 uri vozil svoj osebni avtomobil reg. t. LJ P6-208 po Karlovki cesti v Ljubljani pod vplivom alkohola, saj je bilo z elektronskim alkotestom znamke Drager tip 7410 ugotovljeno, da je imel v organizmu 2,78 grama alkohola na kilogram krvi, kar ob upotevanju tolerance +/- 0,2 g/kg pomeni, da je imel v krvi 2,58 grama alkohola na kilogram krvi. PRIMER: Obdoleni X. Y. je dne 18. 1. 2006 ob 19.30 uri vozil osebni avtomobil reg. t. LJ 83-789 po Ljubljanski cesti v Mariboru z neprilagojeno hitrostjo, zaradi esar ga je zaelo zanaati po voziu, da je z desnima kolesoma zapeljal na makadamsko bankino ob desni strani ceste, nato s sprednjim delom vozila tril v drevo, pri emer se je lahko telesno pokodoval in je na vozilu nastala materialna koda 1.000.000 tolarjev, s imer je kril drugi odstavek 30. lena ZVCP-1 in se mu na podlagi 5. odstavka 30. lena ZVCP-1 z uporabo 234/I. in II. ZVCP-1 izree globa 50.000 (petdesettiso) tolarjev in 4 (tiri) kazenske toke. Pravilno bi se izrek glasil: Obdoleni X. Y. je dne 18. 1. 2006 ob 19.30 uri vozil svoj osebni avtomobil reg. t. LJ 83-789 po Ljubljanski cesti v Mariboru z neprilagojeno hitrostjo glede na mokro in spolzko vozie , zaradi esar ga je, ko je prevozil levi ovinek, zaelo zanaati po voziu, da je z desnima kolesoma zapeljal na makadamsko bankino ob desni strani ceste, nato s sprednjim delom vozila tril v drevo, pri emer se je lahko telesno pokodoval in je na vozilu nastala materialna koda 1.000.000 tolarjev, s imer je kril drugi odstavek 30. lena ZVCP-1 in se mu na podlagi 5. odstavka 30. lena ZVCP-1 izree globa 50.000 (petdesettiso) tolarjev in 4 (tiri) kazenske toke. V opisu dejanja je pomembna ugotovitev, ali je obdoleni vozil svoj osebni avtomobil ali pa je bil osebni avtomobil last obdolenega. e je obdoleni povzroil materialno kodo le na svojem vozilu in je bil le sam telesno pokodovan, gre za prometno nesreo, ki se obravnava po 234. lenu ZVCP-1, temve se ga lahko spozna za odgovornega le temeljne kritve dolobe petega odstavka 30. lena ZVCP-1. V odlobi o prekrku je potrebno navesti tudi opozorilo o uklonilnem zaporu, prisilni izterjavi, pouk o pravici do pravnega sredstva, roku in nainu vloitve, navedba prekrkovnega organa, pri katerem se pravno sredstvo vloi, ter tevilko, datum, podpis pooblaene uradne osebe in uradni peat prekrkovnega organa, ki jo je izdal. Pouk o pravici do pravnega sredstva je moral do uveljavitve novele ZP-1C vsebovati opozorilo o zadranju oziroma nezadranju izvritve globe (pritoba zadri plailo globe in strokov nad doloenim zneskom) in o pravici predlagati zadranje izvritve. V primeru vloene zahteve za sodno varstvo lahko sodie na predlog vlagatelja zahteve s posebnim sklepom zadri izvritev odlobe do njene pravnomonosti (z novelo je nezadranje plaila globe v primeru vloitve zahteve za sodno varstvo odpadlo, tako da ta opozorila niso ve potrebna), in opozorilo, da lahko sodie na podlagi vloene zahteve za sodno varstvo v rednem sodnem postopku ugotovi dejansko stanje drugae kakor prekrkovni organ in da v tem primeru glede pravne opredelitve prekrka in glede izreene sankcije ni vezano na odloitev prekrkovnega organa (3. odstavek 65. lena ZP), kar pomeni, da lahko na vloeno zahtevo za sodno varstvo storilca odloi tako v njegovo korist kakor tudi v njegovo kodo.
26

Pisna odloba o prekrku se vroi kritelju in osebam, ki imajo pravico do sodnega varstva (kriteljev zakoniti zastopnik oziroma zagovornik ter lastnik odvzetih predmetov).

2.9

Plailni nalog

ZP-1 je ohranil plailni nalog, ki je najbolj poenostavljen del hitrega postopka. Plailni nalog pooblaena uradna oseba izda in vroi kritelju na kraju storitve prekrka, e prekrek osebno zazna ali ga ugotovi z uporabo ustreznih tehninih sredstev ali naprav (57. len ZP). Ker plailni nalog velja kot pisna odloba o prekrku mora seveda vsebovati doloene osebne podatke kritelja, kraj in as storitve prekrka, pravno opredelitev prekrka, znesek globe, tevilko rauna za plailo in pravni pouk, lahko pa tudi druge podatke v skladu s predpisi. Z novelo ZP-1C je bil zaradi sprememb pristojnosti prekrkovnih organov drugi odstavek tega lena spremenjen in je bila razirjena vsebina podatkov, ki morajo biti v plailnem nalogu navedeni, in sicer mora biti za prekrke zoper varnost javnega prometa poleg e prej zahtevanih podatkov navedeno tudi tevilo kazenskih tok. Plailni nalog, izdan za prekrke zoper varnost javnega prometa, mora vsebovati tudi navedbo vrste voznika, kategorijo vozila, s katerim je bil storjen prekrek, tevilko voznikega dovoljenja, navedbo organa, ki je izdal vozniko dovoljenje, ter datum izdaje voznikega dovoljenja. Plailni nalog vsebuje tudi pouk o pravici do zahteve za sodno varstvo v osmih dneh in nainu njegove vloitve. V postopku izdaje plailnega naloga zakon ne predpisuje, da bi bilo treba pridobiti izjavo storilca prekrka, temve je izjava potrebna le, e bo prekrkovni organ odloal z odlobo o prekrku. Po izdanem plailnem nalogu je bil kritelj po doloilih ZP-1 dolan plaati izreeno globo v osmih dneh po prejemu plailnega naloga na raun organa, ki je doloen v nalogu ali v istem roku vloiti zahtevo za sodno varstvo, zato je moral biti v plailnem nalogu pouk o dolnosti plaila globe oziroma o pravici vloiti zahtevo za sodno varstvo v roku 8 dni in nainu njene vloitve. e je kritelj globo plaal v predpisanem roku 8 dni, je bil dolan plaati le polovico predpisane globe in je moral biti pouk o tej pravici tudi del pravnega pouka v plailnem nalogu. Z novelo ZP-1C so bila ta doloila spremenjena tako, da lahko kritelj v 8 dneh od prejema plailnega naloga vloi zahtevo za sodno varstvo, kritelj, ki zahteve za sodno varstvo ne vloi pa lahko v 8 dneh po pravnomonosti plailnega naloga plaa polovico izreene globe, sicer se izreena globa prisilno izterja v celoti. Pouk o tej pravici je del pouka o pravici do pravnega sredstva na plailnem nalogu (20. len ZP-1C). Obveznost kritelja plaati globo nastane torej ele takrat, ko je plailni nalog pravnomoen in ga ni ve mogoe izpodbijati z zahtevo za sodno varstvo. e kritelju ni mogoe vroiti plailnega naloga na kraju prekrka, se mu vroi po ZUP, na kraju prekrka, seveda, e je to mogoe, se kritelju pusti obvestilo o prekrku, ki vsebuje kraj in as storitve in pravno opredelitev prekrka.

V tem postopku se kritelju ne zaraunajo stroki postopka. e kritelj ne vloi zahteve za sodno varstvo, niti ne plaa globe v predpisanem roku, se polje plailni nalog v izvritev organu, ki je pristojen za izterjavo davkov, da globo prisilno izterja, brez predhodnega pisnega opomina. Plailni nalog mora vsebovati tudi pouk o prisilni izterjavi. Takoj na kraju prekrka mora plaati globo tisti storilec, ki bi se lahko z odhodom zaradi prebivanja v tujini (npr. tujci) izognil plailu globe. e storilec v takem primeru ni plaal globe takoj na kraju storitve prekrka, se je po ZP-1 telo, da je podal zahtevo za sodno varstvo in ga je smel policist s plailnim nalogom in opisom dejanskega stanja privesti pristojnemu sodiu oziroma izvesti vse potrebne ukrepe po tem zakonu za zagotovitev njegove navzonosti in uspeno izvedbo postopka o prekrku (lahko ga je tudi pridral). Kaj pomeni plaati globo na kraju storitve prekrka? To pomeni, da se mora takemu storilcu prekrka zagotoviti monost, da dvigne denar v banki ali na bankomatu in ni mogoe te dolobe razlagati tako togo, da e eli plaati in nima denarja pri sebi, temve bi ga moral dvigniti, je e bila vloena zahteva za sodno varstvo, temve se mu mora dati monost plaila. Vroiti mu je treba plailni nalog in dopustiti, da ga plaa pri prvi banki ali poti. Z novelo se je to doloilo spremenilo tako, da se ne teje ve, da je vloil zahtevo za sodno varstvo, e ni plaal globe (te presumpcije ni ve), temve bo v tem primeru pooblaena uradna oseba prekrkovnega organa izvedla vse ukrepe, potrebne za zavarovanje izvritve po tem zakonu (peti odstavek 201. lena ZP-1 45. len novele ZP-1C).

3 Uporaba dolob rednega sodnega postopka

V hitrem postopku prekrkovni organi uporabljajo doloila Zakona o splonem upravnem postopku (Ur. l. RS, t. 80/99, 70/00, 52/02, 73/04), e v tem zakonu ali drugem zakonu ni drugae doloeno in to glede pristojnosti, zastopanja, jezika v postopku, vlog, vabil, zapisnikov, odlob, pregledovanja in prepisovanja spisov, rokov in narokov, vroanja in izloitve uradnih oseb.

27

Za osebno in hino preiskavo, zaseg in odvzem predmetov, za pridranje in varino, zastopanje tuje pravne osebe, pravice okodovanca v postopku, zdruitve in izloitve postopka in stroke postopka pa se smiselno uporabljajo dolobe tega zakona o rednem sodnem postopku, kolikor ni s tem zakonom drugae doloeno.

3.1

Hina in osebna preiskava

Po dolobi 67. lena Zakona o prekrkih se za hino in osebno preiskavo smiselno uporabljajo dolobe o kazenskem postopku. Hina preiskava se opravi, e gre za iskanje doloenega predmeta, s katerim je bil storjen prekrek (npr. oroja), predmetov, ki so bili pridobljeni s prekrkom (carinsko blago) ali so posledica prekrka (predmeti, pridobljeni z opravljanjem dejavnosti na rno). Hina preiskava se opravi, e obstaja utemeljen sum oziroma verjetnost, da se bodo ti predmeti odkrili. Hina preiskava pomeni poseg v nedotakljivost stanovanja, ki je po 36. lenu Ustave RS (Ur. l. RS, t. 33/91, 42/97, 66/00, 24/03) temeljna lovekova pravica in svoboina. Preiskava se opravi, ko se postopek za prekrek e ni zael, torej pred vloitvijo obdolilnega predloga, zato mora biti skrbno nartovana in je e toliko bolj pomembno, da bo uspena in da bodo dokazi, zbrani na podlagi hine preiskave, prispevali k razjasnitvi ali odkrivanju prekrka. Hino preiskavo odredi sodie z obrazloeno pisno odredbo, postopek pa se opravi pod pogoji, ki jih doloa Zakon o kazenskem postopku (Ur. l. RS, t. 63/94, 72/98, 111/2001, 56/2003, 43/2004). Predmet hine preiskave so lahko stanovanje in tudi drugi prostori, in sicer vsi prostori, kjer se predvideva, da bi se dokazi lahko nali. Odredba za hino preiskavo mora vsebovati dve pooblastili, in sicer pooblastilo za vstop v doloen prostor in dovoljenje za opravo hine preiskave. Da bi se hina preiskava opravila, mora policija vloiti pred zaetkom preiskave pisno zaprosilo pristojnemu sodiu, v katerem je treba navesti: vrsto in kratek opis prekrka, v zvezi s katerim naj bi se izvedla hina preiskava, kraj preiskave, natanen opis prostorov in objektov, ki se nameravajo preiskati, podpis uradne osebe. Preiskava se lahko izjemoma opravi tudi brez odredbe sodia, e je to nujno potrebno, da se prime storilca prekrka ali da se zavarujejo ljudje in premoenje (npr. e kdo klie na pomo, e je koga treba prisilno privesti). Odredba za hino preiskavo se mora e pred zaetkom preiskave vroiti tistemu, pri katerem se bo hina preiskava opravila. Pouiti ga je treba, da lahko poklie odvetnika, ki je pri preiskavi navzo. e zahteva odvetnika, se zaetek hine preiskave odloi do njegovega prihoda, vendar najdalj za dve uri. Pred preiskavo se zahteva, naj prostovoljno izroi predmete, ki se iejo. e pa se priakuje oboroen odpor ali e je treba preiskavo opraviti nepriakovano in takoj, ali se opravi v javnih prostorih, se lahko opravi tudi brez vroitve odredbe in brez poprejnje zahteve za izroitev. Pri hini preiskavi mora biti navzo tisti, pri katerem se preiskava opravi, njegov zakoniti zastopnik in najmanj dve prii, ki morata biti polnoletni. Prii je treba opozoriti, naj pazita, kako se preiskava opravlja, in da pred podpisom zapisnika lahko podata svoje ugotovitve, e mislita, da vsebina zapisnika ne odraa dejanskega stanja oziroma ni pravilna. Brez pri se lahko preiskava opravi, e je nujno in bi bilo nevarno odlaati s preiskavo, pri pa ni mogoe takoj zagotoviti. Pri preiskavi pravnih oseb in dravnih organov se povabi njihov predstojnik, v vojakih objektih pa pristojni vojaki stareina, da je lahko na preiskavi navzo. Praviloma se mora hina preiskava opraviti med 6. in 22. uro, da se ne moti hini mir, razen v izjemnih okoliinah. Pri preiskavi se lahko zaseejo le tisti predmeti in listine, ki so v zvezi z namenom preiskave, e pa se najdejo predmeti, ki kaejo na sum druganega prekrka, se tudi ti popiejo in odvzamejo, o zasegu pa se izda potrdilo. Na koncu vsake hine preiskave se mora sestaviti zapisnik, ki ga podpiejo tisti, pri katerem je bila preiskava opravljena, njegov odvetnik, e je prisoten, dve odrasli prii, uradna oseba, ki preiskavo opravlja, in zapisnikar. Zakon v 219. lenu e doloa, da je neuspena hina preiskava ne le tista, ko se predmeti ne najdejo, pa pa tudi preiskava, ki ni bila opravljena v skladu z zakonom, ker sodie na takno preiskavo ne more opreti svoje odloitve (npr. brez odredbe, ko je ta potrebna, brez pri ...). Osebna preiskava pa obsega pregled oblail in telesa in se lahko opravi, e je verjetno, da se bodo nali sledovi in predmeti, ki so pomembni za postopek o prekrku. Osebno preiskavo odredi sodie s pisno odredbo. Pred preiskavo se vpraa tistega, na katerega se preiskava nanaa, ali bo predmete prostovoljno izroil in e jih izroi, se ne teje, da je bila preiskava opravljena. ensko lahko preie le enska, navzoi pa morata biti dve polnoletni prii, ki sta pri preiskavi enske lahko le enski. Najprej se opravi pregled obleke, obutve in perila, telesni pregled pa le, e je to nujno potrebno. Brez odredbe in navzonosti pri smejo organi za notranje zadeve opraviti osebno preiskavo, e izvrujejo sklep o privedbi ali ko komu vzamejo prostost in e je podan sum, da ima oroje, ali sum, da bo predmete odvrgel, uniil ali skril. O tako izvedeni preiskavi morajo dati organi za notranje zadeve poroilo
28

preiskovalnemu sodniku ali pristojnemu dravnemu toilcu, e postopek e ne poteka, sicer pa je potrebno po odrejeni osebni preiskavi narediti zapisnik.

3.2

Zaseg predmetov

Zaseg predmetov je v Zakonu o prekrkih urejen v 123. lenu, in sicer se predmeti, ki so bili uporabljeni ali namenjeni za prekrek, ali pa so nastali s prekrkom in se odvzamejo, smejo zasei e pred izdajo odlobe o prekrku oziroma sodbe. Zaseg odredi prekrkovni organ, ki vodi postopek o prekrku (e je z zakonom za to pooblaen) oziroma sodnik, ki vodi postopek o prekrku. Odredba o zasegu se mora vedno izroiti tistemu, kateremu se predmeti zaseejo. e prekrkovni organi niso pristojni za odloanje o prekrku, zaradi katerega bi bilo treba predmet odvzeti, ga lahko odvzamejo, e imajo za to posebno pooblastilo v zakonu, vendar morajo zaseene predmete takoj oddati sodiu, ki je pristojno za vodenje postopka o prekrku, sodie pa je dolno predmete sprejeti, razen e je v predpisu drugae doloeno. e odvzeti predmeti niso v kraju sodia, mu morajo odvzem takoj naznaniti in poskrbeti za hrambo, dokler sodie ne izda odredbe. O odvzetih predmetih je treba sestaviti potrdilo z natannim popisom zaseenih predmetov, ki ga je treba izroiti tistemu, kateremu so bili predmeti odvzeti. Predmet se lahko takoj proda, e je pokvarljiv, ali pa, e je njegova hramba povezana s prevelikimi stroki. Prodajo odredi sodie, ki je pristojno za postopek o prekrku. Sodie pa lahko na ugovor prizadetega ali po uradni dolnosti odredi vrnitev predmetov glede na okoliine zadeve lastniku ali tistemu, ki so mu bili zaseeni, razen e je odvzem predmetov v zakonu obvezen. Za zaseg in odvzem predmetov pa se smiselno uporabljajo tudi doloila Zakona o kazenskem postopku, kolikor ni s tem zakonom drugae doloeno.

3.3

Pridranje obdolenca

Splona deklaracija o lovekovih pravicah in tudi 19. len Ustave RS v 9. lenu doloata, da ima vsak posameznik pravico do osebne prostosti in varnosti, da nihe ne sme biti nezakonito prijet ali priprt in da nikomur ne sme biti odvzeta prostost, razen iz razlogov in po postopku, kot doloa zakon. Deklaracija e doloa, da mora biti vsakdo, ki je prijet ali priprt, v najkrajem asu izroen sodniku in biti v ustreznem roku sojen ali oproen. Iz navedenega doloila izhaja tudi pravica do pritobe, o kateri mora sodie odloiti brez odlaanja in odrediti izpustitev, e pripor ne temelji na zakonu. V 5. lenu Evropske konvencije o lovekovih pravicah je opredeljen tudi pojem zakonitega odvzema prostosti. V 20. lenu Ustave RS so doloeni trije temeljni kumulativni pogoji za odreditev pripora, ki smiselno lahko veljajo tudi za pridranje obdolenca. Ti pogoji so: odloba sodia, utemeljenost suma in neogibna potreba za potek postopka o prekrku. Na podlagi navedenih mednarodnih aktov in Ustave RS se pridranje obdolenca lahko odredi: e ni mogoe ugotoviti njegove istovetnosti, e nima prebivalia v Republiki Sloveniji, upravien pa je sum, da bo zbeal, e bi se z odhodom zaradi prebivanja v tujini lahko izognil odgovornosti za huji prekrek. V 3. odstavku 19. lena Ustave RS so doloene e dolnosti, ki jih imajo pristojni organi v zvezi z odvzemom prostosti in so povzete tudi v 2. odstavku 108. lena Zakona o prekrkih. Takoj, ko se obdolenec pridri, ga je treba v materinem jeziku ali pa v jeziku, ki ga razume, obvestiti o tem, kakni so bili razlogi, zaradi katerih je bil pridran. Pouen mora biti: da ni dolan niesar izjaviti, da ima pravico do takojnje pravne pomoi zagovornika, ki si ga lahko svobodno izbere, da je pristojni organ na njegovo zahtevo dolan o pridranju obvestiti njegove najblije oziroma delodajalca, e je tuji dravljan, pa na njegovo zahtevo tudi konzulat njegove drave. Takoj oziroma najkasneje v treh urah mu mora biti vroen pisni sklep o odreditvi pridranja, v katerem morajo biti navedeni razlogi za odvzem prostosti s pravnim poukom. Obdolenec ima, dokler traja pridranje, pravico do pritobe na sklep, ki pa odvzema prostosti ne zadri, o njegovi pritobi mora odloiti senat okronega sodie v 48 urah. e obdolenec ni bil pouen o teh svojih pravicah, sodie ne sme opreti svoje odloitve na izpovedbo, ki jo je dal obdolenec v asu pridranja. Pridranje lahko traja najve 24 ur in v tem asu je treba o zadevi odloiti in izdati sodbo o prekrku ali pa ga izpustiti. Tudi za pridranje obdolenca se smiselno uporabljajo dolobe Zakona o kazenskem postopku, in sicer glede izvrevanja pripora, e s tem zakonom ni drugae doloeno. Zakon o prekrkih v 109. lenu posebej doloa pridranje storilca, ki ga zalotijo pri prekrku, ki je pod vplivom alkohola ali drugih psihoaktivnih snovi, in sicer le pod pogojem, e je nevarnost, da bo e naprej delal prekrke. Pridranje take osebe se lahko odredi, dokler se ne iztrezni oziroma ni sposoben obvladovati svojega ravnanja, vendar le za najve 12 ur, pridranje pa odredi sodnik ali policist. Postopek in pravice pridranega pa so enake kot
29

pri pridranju do 24 ur. Navedeno doloilo tudi pojasnjuje, kdaj se teje, da je oseba pod vplivom alkohola ali drugih psihoaktivnih snovi. Stanje osebe mora biti v skladu z zakonom ugotovljeno z uporabo ustreznih tehninih sredstev in naprav, ali pa mora iz njenega videza, ravnanja, psihofizinega stanja ter drugih okoliin izhajati, da ni zmoen obvladovati svojega ravnanja, torej morajo biti vidni zunanji znaki.

3.4

Privedba

Iz istih razlogov, kot se lahko odredi pridranje storilca prekrka, lahko policisti brez odredbe sodnika privedejo tistega, ki so ga zalotili pri prekrku , vendar ne le zaradi izognitve odgovornosti za huji prekrek, temve za prekrek; obstaja pa e en razlog, in sicer da obstojijo okoliine, ki opraviujejo oceno, da bo storilec nadaljeval s prekrkom, ali da ga bo ponovil. Storilca morajo brez odlaanja privesti k pristojnemu sodiu. e je prijet v asu, ko sodie ne dela in e obstojijo okoliine, ki kaejo na to, da bi lahko pobegnil, nadaljeval s prekrkom ali ga ponovil, ga lahko pridrijo, dokler ga ne morejo privesti k sodiu, vendar najve za 12 ur. Pri pridranju ima vse pravice, ki so bile e navedene. e je prekrek storila vojaka oseba v vojakem okoliu, imajo enake pravice kot policisti pooblaene osebe obveevalno-varnostne slube ministrstva, pristojnega za obrambo. as, ko je bil obdolenec pridran, preden je bila izdana sodba o prekrku, se vteje v izreeno globo, in sicer do 12 ur v viini 5.000 SIT in ve kot 12 ur 10.000 SIT. e je bil obdolenec v priporu zaradi kaznivega dejanja, nato pa ni bil obsojen za kaznivo dejanje, temve mu je bila izreena globa za prekrek, se pripor vteje v globo tako, da je en dan pripora 10.000 SIT globe.

3.5

Varina

Sodnik za prekrke, ki vodi postopek, lahko na predlog obdolenca doloi varino v naslednjih primerih: e obdolenec nima stalnega prebivalia v Republiki Sloveniji, pa bi rad pred koncem postopka zapustil Republiko Slovenijo, e zaasno prebiva v tujini, e se je bati, da bi se lahko z begom izognil odgovornosti za prekrek. Varino lahko poloi obdolenec osebno ali zanj kdo drug, vendar pa varine ni mogoe doloiti, preden ni obdolenec zaslian. Glasi se na denarni znesek, ki ga sodnik doloi glede na predpisano sankcijo, teo kritve, povzroeno kodo in premoenjske ter osebne razmere obdolenca, torej vse tiste okoliine, ki jih je dolan upotevati pri odmeri globe. Poloiti jo je treba v gotovini, vrednostnih papirjih, dragocenostih ali drugih preminih stvareh veje vrednosti, ki jih je lahko unoviti ali hraniti. e je postopek ustavljen, se varina vrne. Sodnik lahko zahteva, da obdolenec doloi svojega pooblaenca ali pooblaenca za vroitve. Varina gre v proraun Republike Slovenije v primeru, e se obdolenec brez opravienega razloga ne odzove vabilu ali e pobegne. e po pravnomonosti odlobe storilec ne plaa globe, se globa poravna iz varine, poravna pa se tudi povzroena koda, pridobljena premoenjska korist in stroki postopka, ostanek pa se vrne. O poloeni varini in tudi o vrnitvi varine mora sodnik izdati poseben sklep.

3.6

Pravice okodovanca

V postopku o prekrku ima doloene pravice tudi tisti, ki mu je bila s prekrkom povzroena kakna koda (okodovanec), in sicer ima pravico, da uveljavlja premoenjskopravni zahtevek glede vrnitve stvari, povrnitve kode ali razveljavitve pravnega posla, da predlaga dokaze in daje druge predloge, ter izvruje druge pravice, ki jih doloa ta zakon. Za mladoletnika ali osebo, ki ji je popolnoma odvzeta opravilna sposobnost, te pravice uresniuje njegov zakoniti zastopnik. Okodovanec, ki je e dopolnil estnajst let, pa lahko sam daje izjave in opravlja dejanja v postopku. Okodovanec in zakoniti zastopnik imata lahko tudi pooblaenca. Predlog za uveljavitev premoenjskopravnega zahtevka se vloi pri sodiu, ki vodi postopek, in sicer najkasneje do izdaje sodbe o prekrku na prvi stopnji. Zahtevek je treba dolono oznaiti in predloiti svojemu predlogu dokaze. Pri uveljavljanju premoenjskopravnega zahtevka pa je omejitev, da ta zahtevek ne more presegati zneska, do katerega je za obravnavo in razsojanje premoenjskopravnih zahtevkov pristojen sodnik posameznik v pravdnem postopku. Odloa sodie, ki vodi postopek o prekrku in lahko zahtevku ugodi v celoti ali deloma in s presekom napoti okodovanca na pravdo. Na pravdo ga napoti tudi, e zneska kode ne more ugotoviti ali e bi se zaradi ugotavljanja postopek preve zavlekel. Okodovanec pa se mora vedno napotiti na pravdo, e se postopek ustavi. Lastnik predmetov, ki ni obdolenec, se lahko pritoi zoper sodbo le glede odvzetih predmetov.

3.7

Zdruitev in izloitev postopka

Prekrkovni organi pri svojem delu upotevajo tudi doloila o zdruitvi in izloitvi postopka (107. len ZP-1). Postopke je treba zdruevati, e je obdolenec oziroma storilec prekrka z enim dejanjem ali z ve dejanji storil ve prekrkov, postopek pa tee pred istim organom. V tem primeru je treba izvesti enoten postopek in odloiti z eno
30

odlobo o prekrku. Enoten postopek se izvede tudi zoper pravno in odgovorno osebo, saj je odgovornost pravne osebe vezana na odgovornost odgovorne osebe. Enoten je tudi postopek zoper obdolenca, sostorilca, napeljevalca in pomagaa, razen e so podani zakonski razlogi, da se postopek vodi le zoper enega izmed njih (npr. e je eden mladoletnik). Ravno pri mladoletnikih pride do tega, da se postopki izloijo iz enotnega postopka, ker jih je treba voditi drugae kot za polnoletne osebe. O zdruitvi in izloitvi je treba izdati poseben sklep, zoper katerega ni pritobe.

3.8

Stroki postopka

Z odlobo o prekrku se storilcu prekrka, ki mu je bila izreena sankcija, naloijo stroki postopka in morajo prekrkovni organi upotevati doloila rednega sodnega postopka od 143. do 149. lena Zakona o prekrkih. Po dolobi 47. lena ZP-1 so stroki postopka tisti izdatki, ki so nastali v postopku o prekrku ali zaradi njega, in izdatki, nastali v zvezi z zavarovanjem potrebnih dokazov (npr. analiza krvi in urina, preizkus z alkotestom, razne analize vzorcev ivil in druge analize) in hrambo zaseenih in odvzetih predmetov pred uvedbo postopka. e ob izdaji odlobe o prekrku ni dovolj podatkov o viini strokov, se lahko o tem odloi s posebnim sklepom, medtem ko mora biti po temelju o strokih postopka odloeno e v sami odlobi o prekrku (npr. kdo je dolan plaati stroke postopka). Zahtevek za povrnitev strokov se lahko uveljavlja najkasneje v treh mesecih potem, ko je bila pravnomona odloba vroena tistemu, ki tak zahtevek ima (npr. odvetniki, e je bil postopek ustavljen). Zakon natanno opredeljuje, kateri so stroki postopka, in sicer: izdatki za prie, izvedence, tolmae, oglede ter hine in osebne preiskave in hrambo odvzetih predmetov, izdatki za privedbo obdolenca, potni stroki uradnih oseb, izdatki za zdravljenje obdolenca, dokler je pridran, in stroki poroda, potni stroki obdolenca, povprenina, nagrada in potrebni izdatki zagovornika, potrebni izdatki okodovanca, njegovega zakonitega zastopnika in pooblaenca. Praviloma tisti, zoper katerega je bil postopek ustavljen, ne plaa strokov postopka, temve ti stroki bremenijo proraun. e je spoznanih za odgovorne ve storilcev, se v odlobi doloi, koliken del strokov odpade na vsakega, e tega ni mogoe doloiti, pa plaajo stroke nerazdelno. Povprenina pa se doloi za vsakega posebej, in sicer v mejah zneskov, doloenih s posebnimi predpisi ministra, pristojnega za pravosodje, glede na trajanje in zamotanost postopka. Stroki navedeni v prvih tirih alinejah se plaujejo vnaprej iz sredstev organa, ki vodi postopke, pozneje pa se izterjajo od tistega, ki jih je dolan plaati. Stroki prevajanja se ne zaraunajo, e gre za prevajanje v slovenski, italijanski ali madarski jezik, e gre za pripadnike narodnostnih manjin in se tudi ne zaraunajo tistim obdolencem, ki ne razumejo in govorijo jezika, v katerem tee postopek. Sodie lahko obdolenca tudi oprosti strokov postopka, e jih ne more plaati, in e bi bilo zaradi plaila teh strokov ogroeno njegovo vzdrevanje ali vzdrevanje tistih, ki jih je dolan preivljati, razen nagrade in potrebnih izdatkov zagovornika. Ne glede na izid postopka, torej tudi e je postopek ustavljen, obdolenci, okodovanci, zagovorniki, zakoniti zastopniki, pooblaenci, zastopniki obdolene pravne osebe, prie, izvedenci in tolmai plaajo stroke svoje privedbe, preloitve dejanja v postopku in druge stroke, ki so jih povzroili po svoji krivdi, kot tudi temu ustrezen znesek povprenine. Pravilnik o strokih postopka o prekrku (Ur. l. RS, t. 15/04), ki se je priel uporabljati 1. 1. 2005, doloa, da se smiselno uporabljajo predpisi, ki urejajo povrnitev strokov v kazenskem postopku, povprenina pa je od 500 do 6.000 tok. Vrednost toke se doloi s Sklepom o uskladitvi vrednosti toke v Zakonu o sodnih taksah (Ur. l. RS, t 77/02). Po tem sklepu se povprenina lahko doloi od 9.500 do 114.000 tolarjev.

4 Zahteva za sodno varstvo

4.1 Pravica in rok za vloitev zahteve za sodno varstvo ter pristojnost za sprejem zahteve za sodno varstvo

Proti odlobi o prekrku, ki jo na prvi stopnji izda prekrkovni organ po hitrem postopku, je mono v 8 dneh po vroitvi te odlobe vloiti zahtevo za sodno varstvo na pristojno okrajno sodie. Krog oseb, ki lahko vloijo to zahtevo, je zelo zoen in jo lahko vloi oseba, ki ji je bila izreena sankcija, njen zakoniti zastopnik oziroma
31

zagovornik ter lastnik odvzetih predmetov. e je bil postopek proti storilcu ustavljen in mu torej ni bila izreena sankcija za prekrek, nima pravice vloiti zahteve za sodno varstvo. Z ZP-1 je bilo doloeno, da vloena zahteva za sodno varstvo ne zadri izvritve odlobe o plailu globe, e znesek izreene globe in strokov postopka skupaj ne presegata 25.000,00 tolarjev za posameznika, za pravno osebo in samostojnega podjetnika posameznika pa v primeru, e ta skupni znesek ne presega 500.000,00 tolarjev, za odgovorno osebo pa 50.000,00 tolarjev. Vendar pa je lahko sodie s posebnim sklepom zadralo izvritev odlobe glede plaila globe do njene pravnomonosti tudi v tem primeru, e je vlagatelj zahteve to predlagal ob vloeni zahtevi za sodno varstvo, torej istoasno, vendar pa je moral izkazati, da bi mu zaradi izvritve nastala nenadomestljiva koda. Odloitev sodia (sklep) je vroil predlagatelju prekrkovni organ in zoper ta sklep sodia ni bilo ve nobene pritobe. Z novelo ZP-1C je bila ta doloba spremenjena tako, da je bilo nezadranje globe rtano (rta se tretji in etrti odstavek) in je bilo doloeno, da vloena zahteva za sodno varstvo vedno zadri izvritev odlobe o prekrku v celoti (22. len ZP-1C). Z novelo je v istem lenu doloeno tudi, da v postopku z zahtevo za sodno varstvo ni mogoe izdati sodbe brez obrazloitve, tako kot je to mogoe v rednem sodnem postopku, za zadeve, v katerih je vloen obdolilni predlog, e upravienci do pritobe ne napovejo pritobe proti sodbi. Zahteva za sodno varstvo se lahko vloi v 8 dneh od vroitve odlobe o prekrku, pisno pri pristojnem prekrkovnem organu, z ZP-1 pa je bilo doloeno, da je za odloanje o zahtevi pristojno sodie prve stopnje, na obmoju katerega ima sede prekrkovni organ, ki je izdal odlobo o prekrku. Z novelo ZP-1C pa je bila stvarna pristojnost odloanja sodi spremenjena tako, da ni ve pristojno okrajno sodie glede na sede prekrkovnega organa, temve veljajo glede pristojnosti splona doloila rednega sodnega postopka, tako da bo najvekrat pristojno tisto sodie, na obmoju katerega je bil storjen prekrek. Do te spremembe je prilo zaradi neenakomerne obremenjenosti sodi. Preobremenjena so bila predvsem sodia v vejih krajih, s tako reitvijo pa se reevanje zadev ne bo ve koncentriralo v prekrkovnem organu, ki ima sede v enem kraju, pristojen pa je za odloanje o prekrkih na obmoju cele drave (23. len ZP-1). V navedenem doloilu je tudi opredeljeno, da mora sodie obravnavati zahteve za sodno varstvo prednostno. e je sodie postopek pred uveljavitvijo novele, torej pred 29. 5. 2006, e zaelo ali je bil postopek e predlagan, bo ne glede na spremenjeno pristojnost o prekrku to sodie o prekrku tudi odloilo in ne bo odstopalo zadeve drugemu sodiu.

4.2

Vsebina zahteve za sodno varstvo

Zahteva za sodno varstvo mora vsebovati iste podatke, kot jih mora vsebovati pritoba zoper sodbo okrajnega sodia. Vsebina te pritobe je doloena v 153. lenu, ki navaja, da mora pritoba (zahteva za sodno varstvo) obsegati navedbo sodbe (torej odlobe o prekrku prekrkovnega organa, zoper katero se pritouje), razlog za izpodbijanje, obrazloitev, predlog, naj se razveljavi ali spremeni in podpis vlagatelja zahteve. e zahteva ne bo vsebovala teh podatkov oziroma bo tako nerazumljiva, da je ne bo mogoe obravnavati (npr. se ne ve, na katero odlobo se nanaa), jo bo prekrkovni organ poslal vlagatelju v dopolnitev po doloilih ZUP in e ne bo dopolnjena v predpisanem roku, jo bo s sklepom zavrgel kot nepopolno vlogo. Tudi e bo sodnik okrajnega sodia ugotovil, da zahteva ni razumljiva, bo takno zahtevo vrnil nazaj prekrkovnemu organu, da jo polje kritelju v dopolnitev. Do izdaje sodbe o prekrku lahko vlagatelj zahtevo za sodno varstvo umakne, vendar tega kasneje ne more ve preklicati. Zanimiva je tudi novost, ki je bila sprejeta, da bi bila sodia imbolj razbremenjena prekrkov, ki jih bodo na prvi stopnji obravnavali prekrkovni organi. e oseba, ki ji je bila izreena globa, ne pride na zaslianje na sodie, na katero je bila pravilno povabljena (osebna vroitev ali pravilna nadomestna vroitev vabila po dolobah Zakona o kazenskem postopku), izostanka pa ni opraviila, se teje, da je zahtevo za sodno varstvo umaknila in zadeva je za sodie zakljuena, odloba o prekrku prekrkovnega organa pa pravnomona, zaradi esar jo sodie polje nazaj prekrkovnemu organu v izvritev.

4.3

Razlogi za vloitev zahteve za sodno varstvo

Tudi razlogi za vloitev zahteve za sodno varstvo so zoeni in jo je mogoe vloiti iz v 62. lenu Zakona o prekrkih posebej navedenih razlogov. Ti razlogi so: e je bila z odlobo prekrena materialna doloba tega zakona ali predpis, ki doloa prekrek (npr. e dejanje ni prekrek, e je dejanje zastarano idr. 156. len ZP), e je bila storjena kritev dolob postopka, ker ni odloil pristojni organ, ker storilcu ni bila dana monost, da se izjavi o prekrku, ker je pri odloanju ali vodenju postopka sodelovala oseba, ki bi po zakonu morala biti izloena, ker so bile krene dolobe o uporabi jezika v postopku, ker izrek odlobe ni razumljiv ali je sam s seboj v nasprotju ali ker odloba nima vseh predpisanih sestavin, zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pri emer se smejo v zahtevi navajati nova dejstva in predlagati novi dokazi le, e vlagatelj zahteve izkae za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v hitrem postopku,
32

zaradi izreenih sankcij, odvzema premoenjskopravnem zahtevku.

premoenjske

koristi

in

strokov

postopka

in

doloitve

Ker v zahtevi za sodno varstvo ni mogoe predlagati novih dokazov in navajati novih dejstev , e bi jih vlagatelj lahko navedel e v hitrem postopku, je tako zelo pomembno, da je hitri postopek pravilno izpeljan in da je storilcu prekrka omogoeno dati izjavo o svojem videnju dogodka. Ta izjava mora biti s strani storilca prekrka podpisana, da je lahko dokaz tudi v postopku pred sodiem. e se v postopku na kraju storjenega prekrka ugotovi, da storilec npr. ni priseben, je bolje, da se od njega ne zahteva izjava, temve se mu polje obrazec za izjavo po poti, da se izjavi, ko je za to sposoben. e pa storilec prekrka na kraju storitve noe dati izjave, je treba tudi to pisno ugotoviti, storilec pa mora to ugotovitev podpisati. e tega ne eli storiti, je najprimerneje, da se mu obrazec za izjavo polje po poti in e v doloenem roku ne odgovori, ima prekrkovni organ dokaz, da izjave ne eli podati. V takem primeru tudi kasneje ne bo mogel uveljavljati novih dejstev in predlagati novih dokazov. V nasprotnem primeru pa se bo dokazni postopek oteil in zavlekel.

4.4

Odloanje prekrkovnega organa v zvezi z zahtevo za sodno varstvo

Zahteva za sodno varstvo se polje tistemu prekrkovnemu organu, ki je odlobo o prekrku izdal. Ko prekrkovni organ dobi zahtevo za sodno varstvo, najprej ugotovi, ali jo je vloila upraviena oseba. e jo je vloila oseba, ki po zakonu nima te pravica (npr. ena storilca, brat, sestra), jo prekrkovni organ s sklepom zavre. Enako ravna, e ugotovi, da je zahteva za sodno varstvo vloena prepozno, torej ne v roku 8 dni po prejemu odlobe o prekrku, kot to doloa 60. len Zakona o prekrkih. Zoper tak sklep o zavrenju zahteve je dovoljena zahteva za sodno varstvo na sodie. e ugotovi, da je zahteva vloena pravoasno, zahtevo proui in po potrebi glede na navedbe v zahtevi dopolni postopek. e je po oceni prekrkovnega organa zahteva utemeljena, v svoji pristojnosti e izdano odlobo o prekrku lahko (beseda lahko je bila z novelo ZP-1C rtana, kar pomeni, da prekrkovni organ mora to storiti, e ugotovi, da je zahteva utemeljena) odpravi in ustavi postopek, ali pa izda novo odlobo o prekrku, torej jo nadomesti z novo odloitvijo, ki je drugana, in o tem obvesti storilca in osebo, ki je vloila zahtevo za sodno varstvo, oziroma mora novo odlobo o prekrku ponovno vroiti, in sicer tudi predlagatelju postopka, e ni prekrka ugotovil sam. Pri novem odloanju seveda ne more odloiti v kodo storilcu prekrka in ne more izrei vije sankcije. To monost ima le sodie, ki po dopolnjenem dokaznem postopku ugotovi drugano dejansko stanje, kot ga je ugotovil prekrkovni organ, seveda pod pogojem, da je bil storilec prekrka z odlobo o prekrku pouen, da sodie, ki po dopolnjenem dokaznem postopku ugotovi drugano dejansko stanje kot prekrkovni organ, ni vezano na pravno opredelitev prekrka in na izreeno sankcijo. Proti novi odlobi je dovoljena nova zahteva za sodno varstvo, o kateri odloi sodie. Z novelo ZP-1C je zaradi nejasnosti prejnjega zakona doloeno tudi, da v postopku z zahtevo za sodno varstvo prekrkovni organ ravna po dolobah 58. lena ZP-1, torej po dolobah ZUP in ne po dolobah rednega sodnega postopka. e prekrkovni organ ugotovi, da ni razlogov za odpravo ali spremembo odlobe o prekrku, jo skupaj s spisom in morebitnimi dodatnimi dokazi, ki jih je zbral po vloeni zahtevi za sodno varstvo, posreduje v odloitev pristojnemu sodiu. Od tu naprej se pristojnost prekrkovnih organov kona in s postopkom nadaljuje pristojno sodie. e sodie ugotovi, da zahteva ni utemeljena brez dopolnjevanja postopka, zahtevo kot neutemeljeno zavrne in zadevo vrne prekrkovnemu organu v izvritev. e pa ugotovi, da je zahteva utemeljena in da je treba zaradi pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja odlobo o prekrku razveljaviti in dopolniti dokazni postopek, odlobo o prekrku s sodbo odpravi in samo odloi o prekrku po dolobah, ki veljajo za redni sodni postopek, pri emer se odloba o prekrku teje za obdolilni predlog (plailni nalog pa skupaj z opisom dejanskega stanja teje za obdolilni predlog), prekrkovni organ pa ima poloaj predlagatelja postopka in ima pravico in dolnost v postopku sodelovati. Sodie ni vezano na pravno opredelitev dejanja , e v dopolnjenem dokaznem postopku ugotovi drugano dejansko stanje in v tem primeru tudi ni vezano na izreene sankcije, kar pomeni, da storilca prekrka lahko kaznuje stroje ali pa tudi mileje. Sodie mora namre pred odloitvijo raziskati vse olajevalne in obteevalne okoliine, ki vplivajo na odmero globe, esar prekrkovnemu organu ni treba. Tem okoliinam primerno pa mora tudi izrei sankcije. e sodie ugotovi, da je sicer dejansko stanje v odlobi o prekrku pravilno in popolno ugotovljeno, da pa je na tako ugotovljeno dejansko stanje ob pravilni uporabi zakona treba drugae odloiti glede sankcije, odvzema premoenjske koristi in strokov postopka, ugodi zahtevi in v tem delu odlobo o prekrku spremeni.

33

III. TRETJI DEL 1.

1.1

REDNI SODNI POSTOPEK

Temeljne dolobe

Ko sodie dobi obdolilni predlog, mora v dokaznem postopku po resnici in popolnoma ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za izdajo zakonite sodbe in preiskati vsa dejstva, ki obdolenca obremenjujejo, in tudi vsa dejstva, ki so mu v korist. Pred izdajo sodbe mora biti obdolenec zaslian o tistem, esar je obdolen, razen v primerih, ko sodie odloi s sodbo, izdano v skrajanem postopku (129.a len ZP-1 1. len novele ZP-1A), torej e na podlagi obdolilnega predloga, brez izpeljave dokaznega postopka. Sodie pa lahko odloi tudi brez zaslianja obdolenca, e pravilno povabljeni obdolenec ne pride na zaslianje in svojega izostanka ne opravii, seveda pod pogojem, e zaslianje ni potrebno za pravilno odloitev. Sodie pri presoji dokazov ni vezano na nobena posebna formalna dokazna pravila, temve odloajo sodniki po prostem preudarku na podlagi dokazov (prosta presoja dokazov). Sodie mora postopek izpeljati brez nepotrebnega zavlaevanja in hitro ter onemogoiti zlorabo pravic udeleencev v postopku. Zoper sodbo ali sklep je dovoljena pritoba na vije sodie, e zakon ne doloa drugae. Zoper sodbo in sklep vijega sodia pa ni ve pritobe, temve lahko vrhovni dravni toilec na pobudo osebe, ki ima pravico do pritobe zoper sodbo o prekrku sodia prve stopnje ali po uradni dolnosti na Vrhovno sodie RS vloi zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kritev Zakona o prekrkih ali predpisa, ki doloa prekrek. V rednem sodnem postopku se smiselno uporabljajo dolobe Zakona o kazenskem postopku o jeziku v postopku, vlogah in zapisnikih, vroanju pisanj, rokih, zaslianju obdolenca, zaslianju pri, izvedenstvu, hini in osebni preiskavi, zasegu in odvzemu predmetov, glavni obravnavi v skrajanem postopku pred okrajnim sodiem, hrambi in opravljanju zaseenih predmetov, zaasnem zavarovanju za odvzem premoenjske koristi in prenosu krajevne pristojnosti.

1.2

Krajevna pristojnost

Za postopek je pristojno sodie, na katerega obmoju je bil prekrek storjen (krajevna pristojnost). Za tujo pravno osebo pa sodie, kjer ima podrunico tuja pravna oseba. e pa tuja pravna oseba nima podrunice v Republiki Sloveniji, je pristojno sodie po kraju storitve prekrka. Za domao ladjo ali letalo je pristojno sodie, na obmoju katerega je domae pristanie oziroma domae letalie, v katerem se je konalo potovanje storilca; e je storilec lan posadke pa sodie, kjer je matino pristanie oziroma letalie. e je prekrek storjen s tiskom, je pristojno sodie, kjer je bil spis natisnjen, e pa je bil natisnjen v tujini ali kraj ni znan, pa sodie, na obmoju katerega se spis razirja, za pisca spisa pa, kjer ima stalno prebivalie ali sodie kraja, v katerem se je pripetil dogodek, na katerega se spis nanaa. Smiselno enako velja za radio, televizijo, medmreje ali spletne strani. e je prekrek storila vojaka oseba na sluenju vojakega roka, je pristojno sodie, kjer je poveljstvo matine vojake enote storilca. e je bil storilec pridran, se privede na sodie, po katerega odredbi ali na katerega obmoju je bil storilec prijet ali pridran oziroma h kateremu je bil priveden. e se krajevna pristojnost ne da doloiti po kraju, kjer je bil prekrek storjen, se doloi po storilevem stalnem oziroma zaasnem prebivaliu. e sta za prekrek pristojni dve ali ve sodi, vedno vodi postopek tisto sodie, ki ga je prvo zaelo, e se postopek e ni zael, pa tisto sodie, pri katerem je bil najprej predlagan postopek o prekrku. Tam, kjer tee postopek za storilca prekrka, tee tudi za vse druge udeleence. Pri pravni in odgovorni osebi je pristojno sodie, ki je pristojno za pravno osebo (po kraju storitve prekrka ali po sedeu pravne osebe). Sodie, ki je pristojno za storilca, lahko izjemoma odstopi zadevo sodiu, kjer ima storilec stalno oziroma zaasno prebivalie, in to v primeru, e se ugotovi, da bi to sodie laje izvedlo postopek. V primeru spora med sodii prve stopnje odloi skupno neposredno vije sodie. Po ZP-1 je v primeru spora med prekrkovnimi organi in sodiem odloalo Vrhovno sodie Republike Slovenije, ki pa se je izreklo za nepristojno in je o teh sporih odloalo Ustavno sodie RS, ki je glede na dolobo 21. lena Zakona o ustavnem sodiu (Ur. l. RS, t. 15/94) pristojno tudi za odloanje o sporih glede pristojnosti med sodii in drugimi dravnimi organi. Z novelo ZP-1C je bil drugi odstavek 83. lena ZP-1, ki v tem primeru doloa pristojnost Vrhovnega sodia, rtan. Proti sklepu, s katerim je o sporu odloeno, ni pritobe. Spor lahko sproi tisti prekrkovni organ ali sodie, ki mu je bila zadeva odstopljena, pa se s tem ne strinja. e meni, da za reevanje konkretne zadeve o prekrku ni pristojno, vloi
34

predlog za odloitev o sporu o pristojnosti. V asu, ko tee spor, mora vsak organ opravljati vsa tista dejanja v postopku, ki bi jih bilo nevarno odlaati (npr. zasliati prio, za katero se ve, da bo odla v tujino, prodati odvzete predmete, katerih hramba je povezana z velikimi stroki ali e gre za pokvarljivo blago).

1.3

Zaetek postopka

e prekrkovni organ ugotovi, da zadeve ne more obravnavati v hitrem postopku, vloi obdolilni predlog na pristojno sodie. Postopek o prekrku se torej zane na obdolilni predlog prekrkovnega organa. e prekrkovni organ na predlog predlagatelja ne zane postopka, lahko ta v 15 dneh po prejemu obvestila, ki ga mora prekrkovni organ poslati predlagatelju v 30 dneh od svoje odloitve, pristojnemu organu, ki nadzoruje delo prekrkovnega organa, predlaga, da vloi obdolilni predlog pred sodiem. Obdolilni predlog mora biti pisen in mora biti vloen v toliko izvodih, kolikor je potrebno za sodie in osebe, proti katerim je sproen postopek o prekrku, saj morajo te osebe dobiti obdolilni predlog skupaj z vabilom na zaslianje. Obdolilni predlog mora vsebovati podatke o istovetnosti storilca, ki so navedeni v 2. odstavku 105. lena Zakona o prekrkih, dejanski stan prekrka, as in kraj storitve prekrka, predpis, ki doloa prekrek, podatke o morebitni premoenjski koristi, dokaze, podatke o predlagatelju in podpis predlagatelja. e so za prekrek predpisane kazenske toke, je treba v predlogu navesti tudi podatke o voznikem dovoljenju. e je obdolilni predlog prekrkovni organ vloil zato, ker je ocenil, da je treba za prekrek izrei stransko sankcijo, ki je v zakonu fakultativno predpisana, mora v skladu s etrtim odstavkom 105. lena ZP-1 (30. len novele ZP-1C) v obdolilnem predlogu to svojo oceno obrazloiti in navesti, zakaj so po njegovi oceni podani pogoji za izrek te stranske sankcije (npr. izgon tujca iz drave). Upravljavci zbirk so dolni predlagatelju postopka na njegovo zahtevo brezplano posredovati podatke, ki so potrebni za sestavo in vloitev obdolilnega predloga. e podatkov o istovetnosti ni mogoe ugotoviti, je treba v obdolilnem predlogu osebo opisati ali priloiti fotografijo oziroma posnetek (npr. begunci, ki jih je policist dobil pri storitvi prekrka ilegalnem prehodu meje nimajo pri sebi nobenih dokumentov in ni mogoe ugotoviti, za katero osebo gre, popolnoma jasno pa je, da je dobljena oseba storila prekrek in se lahko odloi o odgovornosti storilca tudi brez podatkov o njegovi istovetnosti). Za pravno osebo je treba navesti e firmo oziroma ime, s katerim pravna oseba v skladu s predpisi nastopa v pravnem prometu, ter njen sede in podatke o odgovorni osebi. Velikokrat se dogaja, da predlagatelji v postopek kot odgovorne osebe predlagajo vse lane uprave, ki so po Zakonu o gospodarskih drubah nerazdelno odgovorni, vendar pa je treba opozoriti, da je v postopku o prekrku odgovornost odgovornih oseb krivdna, kar pomeni, da je treba za vsakega posameznega lana uprave ugotoviti, ali je do prekrka prilo zaradi njegovega ravnanja oziroma opustitve dolnega nadzorstva in ali mu je bil z notranjo organizacijo dela zaupan nadzor na doloenem podroju dela (notranja pooblastila). e se predlagajo v postopek kot odgovorne osebe vsi lani uprave, ki jih je vasih kar veliko, se s tem po nepotrebnem zavlauje postopek, saj mora sodnik za prekrke vse v postopek predlagane odgovorne osebe zasliati, nato pa velikokrat ugotovi, da je za navedeno kritev odgovorna le ena odgovorna oseba in mora za ostale odgovorne osebe postopek za prekrek ustaviti, ker prekrka niso storile, kar je zelo zamudno in ima sodnik veliko ve dela, kot bi ga bilo treba. e sodie oceni, da obdolilni predlog ni popoln ali je nerazumljiv, ga polje predlagatelju v dopolnitev, ki ga mora dopolniti ali popraviti v 15 dneh. e tega ne stori, sodie s sklepom tak predlog zavre. Ob oceni, da so podani pogoji za zaetek postopka, izvede postopek po uradni dolnosti. Postopek pred sodiem se zane z vloitvijo obdolilnega predloga, vendar samo vloitev obdolilnega predloga e ni teti kot prvo dejanje, ki pretrga tek relativnega zastaralnega roka (prvo dejanje sodia), saj mora sodie po vloitvi obdolilnega predloga najprej oceniti, ali so podani pogoji za postopek in ele po tej oceni se s prvim dejanjem sodia, ki je najvekrat odredba o zaslianju obdolenca, postopek pred sodiem zane. e pa sodie ugotovi, da niso podani pogoji za uvedbo postopka, s sodbo zavrne predlog, okodovanca pa napoti, da lahko svoj premoenjskopravni zahtevek uveljavlja pred pristojnim sodiem. Pogojev za zaetek postopa ni: e dejanje ni prekrek, e je podana okoliina, ki izkljuuje odgovornost za prekrek, e zaradi zastaranja postopek za prekrek ni ve mogo, e je obdolilni predlog vloil nepristojni organ oziroma oseba, e je podan kaken drug razlog, zaradi katerega po zakonu ni mogoe zaeti postopka o prekrku.
35

1.4

Napoved pritobe

Z novelo ZP-1C so spremenjena tudi doloila 98. lena ZP-1, ki govorijo o razglasitvi odloitve sodia. e se razglasijo odloitve ustno (ko je obdoleni navzo), je treba obdolenca in druge upravience, e so navzoi, pouiti o tem, da imajo pravico do pritobe in da morajo napovedati pritobo proti odloitvi najpozneje v 8 dneh od dneva ustne razglasitve sodbe, sicer se bo telo, da so se pravici do pritobe odpovedali (pouk o teh pravicah je treba v spisu zaznamovati). Pri ustni razglasitvi odloitve lahko prisotni upravienci do pritobe pritobo napovejo tudi takoj po razglasitvi odloitve. Pri ustni naznanitvi odloitve sodia zane tei rok za napoved pritobe z dnem ustne razglasitve odloitve. e pa sodie odloitve ni ustno razglasilo, ali e osebe, ki imajo pravico vloiti pritobo, pri ustni razglasitvi odlobe niso prisotne, sodie polje le prepis izreka odloitve brez obrazloitve s poukom o pravici do pritobe in rokom ter nainu vloitve pritobe obdolencu, zagovorniku, obdolenevem zakonitem zastopniku, lastniku odvzetih predmetov in predlagatelju (prvi odstavek 140. len ZP-1C) in dolnosti predhodne napovedi pritobe, seznaniti pa jih mora tudi s tem, da se bo telo, da so se odpovedali pravici do pritobe, e pritobe ne bodo napovedali. e bo kateri izmed upraviencev do pritobe pritobo napovedal, bo sodie izdalo odloitev z obrazloitvijo in jo vroilo vsem upraviencem do pritobe. Rok za napoved pritobe zane tei od dneva vroitve prepisa izreka odlobe. e pa je vsaj eden od upraviencev do pritobe napovedal vloitev pritobe, zane tei rok za pritobo od dneva vroitve pisne sodbe z obrazloitvijo, ki se mora vroiti vsem upraviencem do pritobe.

VI. ETRTI DEL 1

1.1

IZVRITEV IN EVIDENCE ODLOB

Pravnomonost

Odloba o prekrku, ki jo izdajo prekrkovni organi, postane pravnomona s potekom pritobenega roka. Razlikujemo formalno in materialno pravnomonost. Posledice formalne pravnomonosti odlobe so, da jo z rednimi pravnimi sredstvi ni ve mogoe izpodbijati, spreminjati ali razveljaviti. Materialna pravnomonost pa pomeni, da o stvari, o kateri je bilo e pravnomono odloeno, ni ve mogoe ponovno odloati v rednem postopku. To je zaradi pravne varnosti dravljanov nujno potrebno. e je z eno odlobo spoznanih za odgovorne ve obdolencev, se pravnomonost in izvrljivost odlobe presoja za vsakega posebej. Mono pa je, da se odloba, ki je sicer za enega od obdolencev e postala pravnomona, spremeni, razveljavi ali postopek tudi ustavi, e se je v pritobenem roku pritoil drug obdolenec, iz vsebine pritobe pa je razvidno, da je odloitev tudi za tistega obdolenca, ki se ni pritoil, krivina in da npr. obstojajo enaki razlogi za ustavitev postopka, kot za obdolenca, ki se je pritoil (benificium cohaesionis). V tem primeru je treba odloiti tudi v korist obdolenca, ki se ni pritoil. Ponovno je potrebno poudariti, da postane pravnomoen le izrek odlobe, kjer mora biti natanno opisano dejanje, ki ga je obdoleni storil, ki mora biti tudi pravilno pravno kvalificirano, sankcije pa na predpisan nain izreene, da se lahko odloba izvri. e je npr. za vsak prekrek doloena sankcija, nato pa ni izreena enotna sankcija, odlobe ni mogoe izvriti, ker se lahko izvri le enotno izreena sankcija. Naveden mora biti nain izvritve odlobe, rok plaila in stroki postopka. Pravnomona in izvrljiva odloba se lahko spremeni le z izrednimi pravnimi sredstvi, in sicer z zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo vloi dravni toilec, o njej pa odloi Vrhovno sodie RS ali z odloitvijo Ustavnega sodia RS. Pri izvritvi odlobe je treba paziti, da za njeno izvritev ni ovir. Odloba, s katero je bila izreena globa, s katero je bilo odloeno o strokih postopka ali prisojena odkodnina, se izvri, ko potee rok, ki je v odlobi doloen za plailo. e je vloena zahteva za sodno varstvo, prine rok za plailo tei od dneva, ko je bila storilcu naznanjena odloba, s katero je bila izpodbijana odloba potrjena ali spremenjena. Organ, ki je pristojen za izterjavo na podlagi izvrljive odlobe, po uradni dolnosti pridobi osebne podatke, ki so potrebni za izvritev. Odloba organa za odloanje o prekrku (odloba, sodba, sklep) postane pravnomona, ko je ni ve mogoe izpodbijati z zahtevo za sodno varstvo oziroma s pritobo ali e zoper njo ni rednega pravnega sredstva. Za
36

izvritev odlobe pa ne zadoa njena pravnomonost, temve mora biti tudi izvrljiva, torej se lahko izvri, ko za izvritev ni zakonskih ovir. Pojem izvrljivosti pa se ne pokriva vedno s pojmom pravnomonosti, ker se odlobe s takojnjo izvritvijo izvrijo e pred pravnomonostjo takoj, e prekrkovni organ spozna, da bi storilec lahko onemogoil njeno izvritev, in to v primeru: e storilec ne more dokazati identitete ali nima stalnega prebivalia, e bi se z odhodom zaradi prebivanja v tujini lahko izognil odgovornosti za prekrek. e je bila s sodbo izreena stranska sankcija izgona tujca iz Republike Slovenije, se tujcu do pravnomonosti odlobe doloi kraj prebivanja, vendar najdalj za 30 dni. V teh primerih lahko prekrkovni organ, ki je odloil o prekrku na prvi stopnji, obenem odloi, da se odloba izvri takoj (prednostne zadeve deseti odstavek 201. lena ZP-1) ne glede na vloeno pritobo, e spozna, da bi storilec lahko onemogoil njeno izvritev (201. len ZP-1 v zvezi z 45. lenom novele ZP-1C). e prekrkovni organ odloi, da je treba odlobo o prekrku izvriti takoj, mora vloeno zahtevo za sodno varstvo poslati na pristojno sodie najpozneje v tiriindvajsetih urah po poteku roka za vloitev zahteve za sodno varstvo (8 dni 60. len ZP1), pristojno sodie pa mora o vloeni zahtevi odloiti v 48 urah potem, ko je dobilo spis. e storilec globe ne plaa takoj, prekrkovni organ odloi, da se globa takoj prisilno izterja in se v primerih takojnje izvritve ne upotevajo doloila o nadomestitvi prisilne izterjave globe z delom v splono korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti in se tudi ne upotevajo dolobe o doloitvi uklonilnega zapora, temve prekrkovni organ predlog za prisilno izterjavo takoj posreduje organu, pristojnemu za izterjavo davkov. Zaradi zavarovanja izvritve pri takojnji izvritvi odlobe o prekrku lahko pooblaena uradna oseba prekrkovnega organa odloi, da se storilcu zaasno odvzamejo potna listina, vozniko dovoljenje, dokumenti vozila, prevozne listine ali drugi dokumenti, ki spremljajo blago, vrednostni papirji, prevozna sredstva in druge preminine, ki jih ima pri sebi, ne glede na to, ali je njihov lastnik ali ne. Ta zaasni odvzem lahko traja najve est mesecev in ga lahko prekrkovni organ s sklepom podalja e najve za est mesecev. Storilcu je treba takoj, najpozneje pa v treh urah, vroiti pisni sklep o zaasnem odvzemu, v katerem morajo biti navedeni tudi razlogi odvzema in pravni pouk, saj je zoper ta sklep dovoljena pritoba na pristojno okrono sodie (esti odstavek 25. lena ZKP), eprav vloena pritoba ne zadri njegove izvritve. Okrona sodia v teh zadevah odloajo v senatih, ki ga sestavljajo trije sodniki, odloiti pa morajo v 48 urah potem, ko so dobili pritobo. Sklep o zaasnem odvzemu potne listine, voznikega dovoljenja, dokumentov vozila, prevoznih listin in drugih dokumentov, ki spremljajo blago, izvri pooblaena uradna oseba prekrkovnega organa, ki je izdala sklep (po ZP-1 je sklep o odvzemu potne listine izvrila policija). Sklep o odvzemu vrednostnih papirjev ali preminin izvri pristojni davni organ po doloilih zakona, ki ureja davno izterjavo, razen e ni s posebnim zakonom drugae doloeno (npr. oroje). e pa se pri izvritvi tega sklepa storilec prekrka upira ali ogroa uradno osebo, ali e se to utemeljeno priakuje na podlagi njegovega ravnanja, se lahko zaprosi za pomo policija, ki v skladu s svojimi pooblastili, ki so doloeni v Zakonu o policiji, zagotovi, da se ukrepi, doloeni s sklepom nemoteno izvrijo. Storilcu prekrka se zaseeno vrne, ko poravna vse svoje obveznosti, naloene z odlobo (plaa globo, povrne ugotovljeno kodo, vrne protipravno pridobljeno premoenjsko korist, plaa stroke postopka). e storilec tudi po pravnomonosti odlobe ne plaa globe, povzroene kode in strokov postopka, se z odlobo izreeni denarni zneski povrnejo iz zaasno odvzetih vrednostnih papirjev ali odvzetih prevoznih sredstev in drugih preminih predmetov, preseek pa se storilcu vrne. Tudi o poplailu in vrnitvi tega preseka je treba odloiti s posebnim sklepom. Zaasno odvzeti dokumenti (potna listina, vozniko dovoljenje, dokumenti vozila, prevozne listine in drugi dokumenti, ki spremljajo blago) se po pravnomonosti odlobe poljejo organu, ki jih je izdal. Za zaasno odvzete predmete se smiselno uporabljajo dolobe 113. lena ZP-1 o varini, in sicer petega, estega in sedmega odstavka tega lena. Za hrambo in upravljanje z zaasno odvzetimi predmeti in listinami se smiselno uporabljajo dolobe ZKP o hrambi in upravljanju zaseenih predmetov in zaasnem zavarovanju zahtevka za odvzem premoenjske koristi (506.a len ZKP), e s posebnim zakonom ni drugae doloeno. Ukrepati je treba posebej hitro in z odvzetimi predmeti ali listinami ravnati kot dober gospodar. e je hramba zaasno zaseenih predmetov povezana z nesorazmernimi stroki ali pa se vrednost premoenja ali predmetov zmanjuje, lahko prekrkovni organ odredi, da se predmeti prodajo, uniijo ali podarijo v javno korist, pred odloitvijo pa morajo pridobiti mnenje lastnika premoenja ali predmetov. e pa lastnik ni znan ali mu poziva za podajo mnenja ni mogoe vroiti, prekrkovni organ poziv pritrdi na sodno desko in se po 8 dneh teje, da je bila vroitev opravljena. e lastnik v 8 dneh od vroitve poziva ne poda mnenja, se teje, da s prodajo, unienjem ali podaritvijo soglaa. Postopek upravljanja s predmeti in premoenjem ter varinami je Vlada Republike Slovenije
37

doloila z Uredbo o postopku upravljanja z zaseenimi predmeti, premoenjem in varinami (Ur. l. RS t. 22965/2002, stran 1673), ki je priela veljati 14. 3. 2002, vendar pa bi bilo treba vsebino uredbe, ki velja le za sodia, dopolniti e z dolobami, ki bodo urejale organe in postopek z odvzetimi predmeti tudi za prekrkovne organe, sicer pa jo prekrkovni organi smiselno uporabljajo, kolikor je to mogoe. Minister, pristojen za pravosodje, je izdal e Pravilnik o pogojih hrambe in upravljanju z zaseenimi predmeti.

1.2

Izvrljivost

Sankcije, izreene v denarnih zneskih, z odlobo o prekrku prekrkovnega organa izvri na predlog prekrkovnega organa, ki je izdal odlobo o prekrku pristojni davni organ po doloilih zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov (globa, odvzem premoenjske koristi z odvzemom denarnega zneska in plailo strokov postopka in strokov postopka, izreenih s sodbo oziroma sklepom sodia, e je zahteva za sodno varstvo zavrnjena ali zavrena), za vse ostale stranske sankcije se uporabljajo doloila Zakona o izvrevanju kazenskih sankcij, e zakon ne doloa drugae.

1.3

Evidenca o izdanih odlobah

Spremenjen je tudi prvi odstavek 203. lena ZP-1 (49. len ZP-1C), in sicer tako, da morajo prekrkovni organi zaradi zagotavljanja pravnih posledic odlob o prekrku za ugotavljanje prej izreenih sankcij za prekrke (evidenca predkaznovanosti) in za izdajanje potrdil o podatkih iz evidence voditi evidenco o pravnomonih odlobah o prekrku, ki morajo vsebovati vse podatke, ki jih doloa Pravilnik o oblikah in vsebinah posameznih zbirk podatkov pri prekrkovnih organih (Ur. l. RS, t. 108/2004), ki je priel veljati 1. 1. 2005. Nova je tudi doloba 204.a lena ZP-1 (50. len ZP-1C), ki doloa, da se lahko dajejo podatki, ki so vpisani v evidence prekrkovnih organov, samo na podlagi pisne pronje posameznika, na katerega se podatki nanaajo, e jih potrebuje za uveljavljanje svojih pravic. Za izpisek iz teh evidenc se plaa tudi taksa v znesku, ki se plaa za izdajo izpiskov iz kazenske evidence. Drugim uporabnikom pa se ti podatki dajejo brezplano na podlagi obrazloene pisne zahteve, e imajo za uporabo teh podatkov upravien, na zakonu utemeljen interes. Podatki se dajejo bodisi pisno ali z uporabo informacijske tehnologije, e je zagotovljeno njihovo varovanje v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Z novelo ZP-1C je tudi doloeno, da se pravnomone odlobe o prekrkih prekrkovnih organov izbriejo iz evidence po poteku treh let od dneva pravnomonosti odlob, z zakonom pa je v 206. lenu tudi doloeno, kakne zbirke podatkov morajo voditi prekrkovni organi, in sicer: vpisnik za zadeve prekrkov, v katerih se izda plailni nalog, vpisnik za zadeve prekrkov, v katerih se izda odloba o prekrku, vpisnik za zadeve, v katerih se vloi obdolilni predlog, seznam odvzetih predmetov, evidenca zapadle, neplaane globe, povprenine, strokov postopka, odvzete premoenjske koristi in kazni za kritev postopka ter uklonilnih zaporov. Minister, pristojen za pravosodje, mora v estih mesecih po uveljavitvi tega zakona uskladiti predpise o vsebini evidenc, ki jih vodijo prekrkovni organi.

1.4

Prehodne dolobe

V prehodnih dolobah novele ZP-1 C je doloeno, da se dolobe tega zakona, ki se nanaajo na evro, zanejo uporabljati z dnem zaetka uporabe evra kot denarne enote v Republiki Sloveniji, glede odvzema premoenjske koristi pa je pritoba na vije sodie po drugem odstavku 66. lena ZP-1 dovoljena, e premoenjska korist, ki se vzame, presega 100.000 tolarjev. Pomembno je doloilo 59. lena prehodnih dolob novele ZP-1C, ki doloa, da o prekrkih, storjenih do uveljavitve tega zakona, odloajo organi, ki so pristojni za odloanje o prekrkih po dosedanjih predpisih, kar je glede na drugano razmejitev pristojnosti med prekrkovnimi organi in sodii (hitri in redni sodni postopek) treba urediti. Ker v skladu z doloili novele ZP-1C zaradi sprememb 52. lena ZP-1 ni ve mogoe s posebnim predpisom doloiti, da se hitri postopek lahko izvede tudi v primerih, ko sicer ni dovoljen, e to doloa poseben zakon, nekateri prekrkovni organi pa so si z zakoni, ki doloajo prekrke, to razirjeno pristojnost odloanja o prekrkih predpisali, je bilo treba urediti prehodno obdobje. Da ne bi prihajalo do usklajevanja teh zakonov je predpisano, da o prekrkih, storjenih do 29. 5. 2006, odloajo prekrkovni organi, e so bili za to pristojni po posebnih zakonih, ne glede na to, da po noveli ZP-1C za odloanje o teh prekrkih niso ve pristojni (npr. odloanje o obvezno predpisanih stranskih sankcijah odvzem predmetov). V tem primeru ne bo prihajalo do odstopanj zadev med
38

sodii in prekrkovnimi organi, temve bo postopek za te prekrke vodil in tudi dokonal organ, ki je bil pristojen za odloanje do 29. 5. 2006. Organi, ki so pristojni glede na novo ureditev, bodo odloali le o tistih prekrkih iz svoje pristojnosti, ki so bili storjeni po 29. 5. 2006. Posamezne dolobe zakonov, ki pristojnost prekrkovnih organov doloajo drugae, kot jih doloa 52. len ZP-1, se bodo z dnem uveljavitve tega zakona prenehale uporabljati in jih ne bo treba spreminjati. Po doloilih 52. lena ZP-1 si iro pristojnost s posebnimi zakoni prekrkovni organi tako lahko doloijo le e za izrekanje globe v razponu, druge njihove pristojnosti pa so doloene z Zakonom o prekrkih. Do uskladitve ZVCP-1 z novelo ZP-1C se stranske sankcije kazenskih tok v cestnem prometu, ki so v zakonu predpisane v razponu, lahko izreejo le v najnijem predpisanem tevilu, saj se po doloilih novele lahko predpisujejo le v doloenem tevilu in torej ne ve v razponu. Omejitev iz 235. lena ZVCP-1, da se lahko v hitrem postopku izree le najve 5 kazenskih tok, pa preneha veljati. Zaradi spremenjene pristojnosti po 214. lenu 54. len novele ZP-1C (zahtevo za sodno varstvo po ZP-1 je obravnavalo tisto okrajno sodie, ki je imelo sede na obmoju prekrkovnega organa, ki je o prekrku odloil, po ZP-1C pa odloa okrajno sodie, ki je pristojno po doloilih rednega sodnega postopka najvekrat po kraju storitve prekrka 77. len ZP-1) se postavlja tudi vpraanje, katero sodie odloi o zadevah, o katerih e tee postopek, pa o njih e ni pravnomono odloeno. Glede na doloilo 79. lena ZP-1, prekrkovni organi in sodia, pri katerih je bil postopek e predlagan pred 29. 5. 2006, velja, da jih tudi dokonajo, eprav bi bilo za te prekrke po 29. 5. 2006 pristojen drug organ. Druge nove postopkovne dolobe ZP-1C, za katere v prehodnih dolobah ni drugae doloeno, prekrkovni organi in sodia prinejo uporabljati z dnem uveljavitve novele, za vse prekrke, o katerih prekrkovni postopek e ni bil pravnomono konan, to je 29. 5. 2006, in sicer ne glede na to, kdaj je bil prekrek storjen. To so bila vsa pomembna doloila, ki jih bodo morali pri svojem delu prekrkovni organi zelo dobro poznati. Z novim Zakonom o prekrkih so prekrki dokonno umeeni v kaznovalni del prava, zaradi esar naj bi bila tudi pravna varnost veja, saj je zagotovljeno sodno varstvo, v sodnem postopku pa naj bi bile zagotovljene materialne in procesne garancije za varstvo lovekovih pravic. S prenosom zadev na prekrkovne organe so sodniki razbremenjeni in lahko bolj tekoe, kvalitetno in strokovno opravljajo svoje delo tako, da ne bi smelo ve v taki meri prihajati do zastaranj postopka, ki na pravno varnost ne vplivajo najbolje. Tudi delo prekrkovnih organov postaja vedno zahtevneje, saj jim novi Zakon o prekrkih prinaa veliko novih obveznosti, tako kot sodniki pa so se morali tudi prekrkovni organi zaradi vstopa Republike Slovenije v Evropsko unijo dobro seznaniti z evropsko primarno in sekundarno zakonodajo, katero velikokrat direktno uporabljajo (npr. Carinski zakon Skupnosti in izvedbeno Uredbo, saj carine v celoti ureja Evropska skupnost. Prekrki so sicer doloeni v Zakonu o izvajanju carinskih predpisov Skupnosti, vendar so materialne dolobe v Carinskem zakonu Skupnosti). Na samem zaetku reorganizacije je bilo veliko teav, ki jih prinese vsaka veja reorganizacija in pokazalo se je, da tudi dolobe ZP-1 niso v celoti jasne in razumljive in nekaterih dolob tudi ni bilo mogoe izvajati (npr. uklonilni zapor za tujce), zato je prilo e do treh sprememb zakona, pripravlja pa se e etrta, tako da je potrebno stalno prilagajanje novim zahtevam, ki jih zakon postavlja. Upajmo, da je bila kljub vsemu reorganizacija uspena in da bodo postopki hitreji in uinkoviteji ter da zaradi tega ne bo zmanjana pravna varnost naih dravljanov.

V. Literatura in pravni viri

1. 2. 3. 4. 5. Bavcon, L.; elih, A. (2003): Kazensko pravo, Sploni del. Ljubljana: Uradni list RS. Bele, I. (2001): Kazenski zakonik s komentarjem, Sploni del. Ljubljana: GV Zaloba. Bolha, J.; Pavlina, Z. (1991): Zakon o prekrkih s komentarjem in sodno prakso. Ljubljana: Uradni list RS. Deman, Z.; Erbenik, A. (2003): Kazensko procesno pravo Republike Slovenije. Ljubljana: GV Zaloba. Deman, Z. (1998): Kazenskopravno varstvo cestnega prometa in temeljne predpostavke kaznivosti. Ljubljana: Uradni list RS. 6. Deseti dnevi javnega prava, Portoro, 14.16. junij 2004. Ljubljana: Intitut za javno upravo. 7. Seminarsko gradivo s seminarja sodnikov za prekrke v SR Sloveniji (1988). Otoec ob Krki. 8. Tratar, B. (2003): Zakon o prekrkih z uvodnimi pojasnili. Ljubljana: Uradni list RS. 9. Pavlina, Z.; Bolha, J. (1986): Zbirka stali s podroja prekrkov. Ljubljana: Republiki sekretariat za pravosodje in upravo. 10. Zakon o izvrevanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, t. 22/00, 59/02).
39

11. Zbornik 1. dni prekrkovnega prava 2006, Portoro, GV Zaloba, 2006. 12. Bele; Jenull, H.; Maek Gutin, ; Tratar, B. (2005): Zakon o prekrkih s komentarjem.

40