ZAIMBE IN ZDRAVJE SLADKORJI

Najbolji so tekoi sladkorji Mnoge ole zdrave prehrane uijo, da so edine sprejemljive oblike sladkorja takne, ki niso kristalizirane. V naravi je sladkor vedno v tekoi obliki (v sadju ali v naravnih sirupih), zato se med najbolj zdrava sladila uvrajo tista, ki iz narave le prevzamejo ta sladkor v naravni obliki. Takna sladila so javorjev, palmov in agavin sirup ter zgoeni jabolni in hrukov sok. (Pozor: V to skupino nikakor ne sodijo umetna sladila, ki jih prav tako ponujajo v tekoi obliki!) Javorjev sirup je najbolji dokaz narave, da sladkor ni nujno greh. Je bogat z minerali in oiujoe deluje na organizem. Slaba novica pri naravnih sirupih je le njihova cena, vendar procesa pridobivanja sirupov nikakor ne moremo primerjati z masovno proizvodnjo sladkorja. Javorjev sirup pridobivajo iz soka javorjevih dreves, ki morajo biti stara med 40 in 80 let. Sezona se zane, ko none temperature padejo pod 0oC, kar je v Kanadi med novembrom in marcem. Iz enega drevesa od tiri do est tednov rpajo sok, ki vsebuje le 3 % sladkorja. ele po 72 urah kuhanja dobi sirup elenih 64 % sladkorja. Iz enega drevesa na leto narpajo okrog 40 litrov soka, kar omogoi pridobivanje le enega litra sirupa. Po videzu in okusu pa javorjev sirup delimo na tiri kategorije. GRAD AA je najsvetleje barve in najblajega okusa. GRAD A, ki ga dobite v naih trgovinah, je temneji in monejega okusa. Grad B je e temneji in e monejega okusa. GRAD C pa je po okusu in videzu podoben temni melasi. To izjemno okusno sladilo je tudi bogat vir magnezija in selena. Zaradi njegove cene je najbolje, da ga dodajate sladicam, kot so palainke, sadne solate, sladoledi ali kuhane itne jedi. Odlien je tudi v domaih pikotih. Enako kot agavin sirup ima tretjino manj ogljikovih hidratov in tretjino niji glikemini indeks od belega sladkorja. Agavin sirup pridobivajo iz rastlin agave, starih med osem in deset let. To je eno od redkih naravnih sladil, ki v telesu deluje bazino, kar pomeni, da nas ne zakisa. Ena ajna lica agavinega sirupa je enako sladka kot ena lica sladkorja. Njegov glikemini indeks je za tretjino manji od belega sladkorja, obenem pa daje enako sladkost in tretjino manj ogljikovih hidratov. Je zelo dobrega okusa, kot raztopljeni sladkor z nekaj limone, in se zato dobro ujema s skoraj vsemi sladicami brez omejitev. Lahko ga dodate povsod, kjer ste do zdaj uporabljali sladkor. e delate biskvite z jajci, ga lahko stepete z

beljaki. Kljub temu, da sneg ne bo tako trd kot ponavadi, bo biskvit enako uspel. Ker vsebuje nekaj kisline, ni uporaben le pri pudingih, ali kavi z mlekom, saj lahko sesiri mleko. Melasa je temen, gost sirup, po videzu podoben medu, ki je stranski produkt pri pridobivanju sladkorja iz sladkornega trsa. Je prava zakladnica hranilnih snovi (vsebuje magnezij, elezo, baker in mangan ter vitamine skupine B). V eni lici melase je trikrat ve eleza kot v jajcu in ve kalcija kot v kozarcu mleka. Tudi pri melasi obstaja ve vrst. Najbolj zdrava je tista najtemneja, ki je rahlo grenkega okusa. Svetla melasa je bolj sladka, vendar manj bogata z vsemi navedenimi vitamini in minerali. Zaradi veliko rudnin je to eno izmed redkih sladil, ki vas ne zakisa. Melasa se odlino ujame s kislimi okusi (npr. pomarane, limone, ipkov aj). e jo dodajate v kuhane kae, lahko uporabite naslednji trik. Jedi dodajte dve liki melase in liko okolade v prahu (ali ustrezno koliino temne okolade). Melasa in okolada se dobro ujemata in skupaj dajeta okus po grenki okoladi. Tako bodo tudi otroci pojedli zdrob ali ovseno kao s okolado. Ovsene kosmie lahko skuhate tudi na vodi in jim dodate pomaranni sok ter lico melase. Ta kombinacija se odlino obnese. Na policah z zdravo prehrano vse pogosteje najdemo tudi riev in jemenov slad. Pridobivajo ju z vrenjem rievih (brez glutena) oziroma jemenovih zrn. e ob sladu ne elite uivati e kemije, s katero so ita danes obdelana, izbirajte slad iz ekoloke pridelave. Zgoeni jabolni ali hrukov sok je cenovno najbolj ugodna alternativa sladkorju. Ima okus po sadju, iz katerega je pridobljen. Dejansko je to sok, ki mu je odvzet dele vode. Iz osmih litrov jabolnega soka tako pridobivajo en liter zgoenega soka. e ga zmeate z osmimi decilitri vode, boste imeli naravni jabolni ali hrukov sok. Zgoenega ga lahko dodajate sladicam namesto sladkorja. Tri lice zgoenega soka so po sladkosti enake dvema licama sladkorja. Idealno se poda vsem sladicam, v katerih uporabljamo sadje (jabolni zavitki, pite, sadne rezine itd.).

AJBELJ ZDRAVI OD A DO ajbelj je hvaleno zelie, ki so ga cenili e v davnini. Na neki zdravniki oli v Salernu je celo pisalo ''Zakaj naj bi umrl lovek, ki mu na vrtu raste ajbelj?'' Zanimo z zanimivostjo, ki je tako prikupna, da se mora im prej zapisati. ajbelj je neko sluil kot ljubezenski urok. V ajbljev list je bilo treba napraviti tri luknje in potegniti skozi njih svoje lase ter lase svoje izvoljenke. Nato so ga zakopali pod prag dekletove hie, dekle pa se je ez no zaljubilo v vas. ajbljeva domovina je Sredozemlje, od koder so ga zanesli po vsem svetu. Njegovo

latinsko ime Salvia izhaja iz besede 'salvus', ki pomeni 'zdrav', kar kae, da je bil zelo cenjen e pri Rimljanih, ki so ga nadvse astili. Pred nabiranjem so se oblekli v bele tunike in bogovom rtvovali vino in kruh, pri obiranju pa so morali biti bosi in niso smeli uporabljati kovinskega orodja. Pri ajblju sicer nabiramo liste, ki so koristni svei in posueni ali pa kot sestavina za izdelavo zelo kakovostnega eterinega olja. Zdravilni uinki ajbelj uiva ugled najpomembnejega ljudskega zdravila. e ga grgramo, pomaga proti vsem vrstam vnetja rela. Uporablja se tudi pri odpravljanju teav, povezanih z ustnimi razjedami, ali vnetju dlesni. Uporablja se tudi kot razkuilo, saj zdravi rane in zaustavlja kri. Koristi pri prebavnih motnjah (vetrovi, driska, vnetje revesne ali elodne sluznice), na dihala deluje blagodejno ter blai astmatine napade in kaelj, zmanjuje potenje, zniuje koliino sladkorja v krvi, pomaga pri sproanju zaostale menstruacije in pri teavah v menopavzi, pomirja in spodbuja ivevje, laja glavobol, zniuje vroino Proti prehladnim obolenjem dihal in za krepitev ustne sluznice je preventivno dobro vekrat na teden preveiti suh ali sve ajbljev list. Za bolj blee nasmeh Liste lahko uporabimo kot sestavino za izdelavo ustne vodice ali pa z njimi drgnemo zobe, da povrnemo belino. S poparkom dobimo istilni losjon za koo, ki ga lahko uporabimo tudi za potemnitev sivih las. Gospodinje so navduene ajbelj je vsestransko uporaben in gospodinjstvo ni izjema. Njegov vonj preganja molje in drug mres, prekuhane liste pa lahko uporabimo za razkuevanje prostorov. Suhi listi, gani na erjavici, sluijo za nevtraliziranje neprijetnih vonjav. Katera kuharica se ne razveseli tega vsestranskega zelia? Posueni ali svei listi so odlina zaimba za ribje in mesne jedi, juhe iz stronic, enolonnice, omake, prelive Tudi v kombinaciji s kisom, sirnimi namazi in maslom se dobro odree. Kljub vsem zdravilnim uinkom je treba biti previden, saj se dolgotrajno uivanje ajblja odsvetuje. Zdravljenje naj ne traja ve kot tri tedne, primerno pa se je posvetovati z zdravnikom. Prav tako ni priporoljivo uivanje ajblja med dojenjem in nosenostjo, odsvetuje se tudi ljudem z epilepsijo. Praktien nasvet Poparek za notranjo uporabo: 2,5 g zelia poparite z 2,5 dl vode. Pustite stati 10 minut in precedite. Popijte do tri skodelice na dan pol ure pred obrokom. Poparek za zunanjo uporabo: 20 g zelia poparite s pol litra vode. Pustite stati 10 minut in precedite. S poparkom umivajte in izpirajte obolelo mesto ali uporabite za grgranje. Spodnji lanek o ajblju pa je prispel po elektronski poti: Latinsko ime Salvia izvira iz besede salvare, kar pomeni reiti ali shraniti. Obstaja preko900 razlinih vrst. V zdravilne namene uporabljamo predvsem vrtno varianto Salvia Officinalis L. in pansko Salvia lavandulaefolia. Ljudska imena pri nas so istec, kadulja, vrtni ajbelj Zdravilni deli so predvsem listi, ki jih obiramo pred cvetenjem, suimo jih le v senci, pri emer jih vekrat obraamo. Zdravilne snovi in uinkovine so eterina olja, salviol,salvoen, tion, pinen, cineol, bormeol, kafra, reslovine, grenine, beljakovine, krob, gumi, kalcijeve in kalijeve soli. Koristnost ajblja

Njegova priznana zdravilnost je primarno v tem, da ureja potenje: pri ljudeh, ki se zelo potijo, zavira potenje, pri tistih, ki se malo pote, pa ga pospeuje. ajbljev aj 1 lika posuenih listov na 1 skodelico zavrele vode kot preliv ni samo zelo dobro naravno zdravilo zoper premono potenje v puberteti in meni, ampak je tudi eno izmed najboljih zdravil zoper nono potenje jetinih. ajbelj isti kri, pomaga izloati sluz iz dihal in iz elodca, e je zasluzen, izgubljeni tek spet dobimo. Sladkornim bolnikom priporoajo aj iz enakih delov ajblja in rmana. ajbelj deluje protivnetno, pozdravi vnetje revesa, elodca, jeter, olnika in mokril. Izpiranje z ajbljevim ajem pomaga pri belem toku. ajbelj je odlien za grgranje pri relnem katarju, pri vnetih mandeljnih in vneti ustni sluznici. ajbelj uporabljajo pri razlinih presnovnih boleznih, dober je pri revmatizmu in protinu, za zmanjevanje ivnih motenj, do katerih pride pri teh boleznih. ajbljev aj je pomemben za dojee matere . e pijejo aj, ko odstavijo otroka, se zmanja izloanje mleka. e bi matere pri odstavitvi bolj upotevale ta nasvet, bi odpadlo zastajanje mleka in vse posledice, ki iz tega izvirajo. Tudi nagnjenost k splavom pod doloenimi pogoji preneha, e ene uivajo ajbljev aj. ajbelj uporabljajo tudi za rane in uelje pike ter gnojne ire. Parne kopeli iz zavretka priporoajo pri zastajanju vode in boleem uriniranju. Kopeli vekrat na dan zdravijo ekceme in garje. Pri vnetih dlesnih veijo 4 do 5-krat na dan svee liste, dre nekaj asa v ustih in potem izpljunejo. Ker dobro vplivajo na prebavo, so jih e zelo zgodaj dajali med jedi; jabolno pito. Popusti tudi glavobol. ajbelj je zelo islan v mnogih kozmetinih preparatih. Zaradi monega vonja z vrta odganja razline uelke, privablja pa ebele in metulje (vir: Zdravilne rastline in njih uporaba, Richard Willfort, 1978, Zaloba Obzorja, Maribor). ajbelj umirja in nekako razjasnjuje misli. Pridobite mentalni fokus. To postorite tako, da zdrobite nekaj sveih listov in vdihujete njihove hlape. Takoj se boste poutili tako, kot da bi se zbudili iz sanj ali da ste ravnokar konali z meditacijo. Sam vonj izhaja iz treh keminih sestavin: kafre, ki ima sve vonj po lesnem mentolu; alpha-thujone ima podoben vonj, le malo bolj oster; viridiflorol ima podoben vonj kot kafra, le da je bolj sladek. ajbelj vsebuje tudi cineol, ki je glavna komponenta pri evkaliptusu. V kombinaciji s kafro pomaga pri zaprtju in laja teave pri oteenem dihanju. V klininih raziskavah se je ajbljevo olje dokazalo za koristno pri rakastih obolenjih (predolga izpostavljenost UV arkom). ajbelj izboljuje tudi spominske funkcije. V eni zadnjih tudij sta sodelovali dve grupi odraslih. Ena je prejemala placebo, druga pa ajbelj. e po eni uri je tista, ki je zauila ajbelj, izboljala spominske sposobnosti in pozornost. Zmanjala se jim je tudi mentalna utrujenost. Vse izboljave so trajale ve kot tiri ure. Tudi doma si lahko za bolje spanje po eni strani in mirnejih misli po drugi pomagate z ajbljevim ajem. ajbljev aj: aj iz listov pomaga pri glavobolih, nemirnosti, ivnosti, ne spanju, kalju, prebavnih

motnjah in vroicah. e ga shranite na hladnem, ga lahko kasneje uporabite za obravnavanje srbeice, pri pikih, odrgninah in vnetjih koe. Priprava aja: - 1 lico posuenih listov kuhajte v skodelici vode od 2 -3 minute. Precedite zavretek. Po kuhanju ne sme imeti grenkega okusa. e ga ima, potem ste ga kuhali predolgo, ali pa je bil ajbelj prestar ali e zdrobljen v prah, ali pa ste imeli napano vrsto ajblja. - svee nabrane liste (eno pest) kuhajte v skodelici vrele vode ne ve kot 5 minut, ter nato zavretek precedite v drugo skodelico. ajbljevo olje Neka tudija je pokazala, da e samo vdihavanje arome ajbljevega olja izboljuje kognitivne funkcije, razpoloenje in spominske sposobnosti. Aroma ima relaksirajoe, oievalne uinke. Aroma vam pomaga razistiti misli in laje zaspati. Nekateri se pohvalijo tudi, da sanjajo bolj intenzivno. Liste .... svee, posuene ali zmrznjene ... lahko uporabljate tudi v kuhinji. ajblja ne bo nikoli preve. Predvsem pri peki in aru ne skoparite z njim. Uporabite lahko tudi cvetove.

ALOE VERA, ZDRAVILO ZA VSE BOLEZNI Spletni asnik urnal24 pie, da Aloe vera v zadnjih letih spet anje slavo. Kako tudi ne, ko pa je to rastlina, cenjena na mnogih podrojih. e ste do zdaj z njo negovali le suho koo, je as, da njeno uporabo razirite. Razstruplja in obnavlja Neredna in nezdrava prehrana povzroata revesne motnje, ki lahko pripeljejo do resnejih elodnih obolenj. Da bi to prepreili, strokovnjaki priporoajo razstrupljevalno terapijo, ki jo lahko naredite dvakrat na leto, skozi vse leto pa telo lahko razstrupljate s pomojo soka z izvleki aloe vere. Ta spodbuja delovanje ledvic in pospeuje odpravljanje strupov iz telesa. Nekatere sestavine v aloe veri pomagajo pri vezavi prostih radikalov in s tem pri njihovi nevtralizaciji. Poleg tega aloe vera spodbuja obnavljanje ivevja in delovanje notranjih lez, kar prispeva k boljemu poutju. Bodite vitalni. Zagovorniki aloe vere trdijo, da ta poivlja duha in telo. Preprost test s pitjem soka lahko naredite sami. Vsak dan spijte okoli deciliter in pol soka aloe vere (sok pijte pred obrokom) in po estih tednih bi se morali poutiti bolje. Pozitivne spremembe boste opazili na celotnem telesu lepa polt in zdrave, nekrvavee dlesni ste le dve od njih. Zlato za koo Najbolj cenjena je aloe vera pri lepotnih strokovnjakih, danes pa jo najdemo e v marsikaterih lepotnih in kozmetinih izdelkih amponi, negovalne kreme, balzami, losjoni in geli za prhanje so le nekateri od njih. Zakaj je tako cenjena?

Uinkovine aloe vere zdravijo suho koo, uspeno prepreujejo pojav gub in gubic ter zdravijo mnoga kona obolenja. Aloe vera je zelo cenjeno vlailno sredstvo, ki ima dvojno delovanje prenaa hranilne sestavine in vlago skozi plasti koe in s pomojo polisaharidov ustvarja zaito na koi ter prepreuje njeno izsuevanje. V kozmetini industriji so cenjene tud njene pomlajevalne lastnosti, saj koo ohranja vrsto in prono. Zdravilo za rane Aloe vera je prava izbira za zdravljenje manjih povrinskih ran, opeklin in pikov insektov. Manjo razliico gela imejte vedno s seboj, pomagate pa si lahko tudi s sveimi listi list odtrgajte, ga malo stisnite, da iz njega pritee gel, ter z njim namaite rano ali oteklino. Gel aloe vere blai boleine, prepreuje infekcije, pospeuje celjenje koe in ustvarjanje nove povrhnjice tkivo obnavlja kar osemkrat hitreje od navadnega procesa regeneracije. Brez bolein v sklepih. Ste vedeli, da gel aloe vere zdravi tudi osteoartritis in revmo? Nedavna raziskava je pokazala, da aloe vera zdravi takne teave bolje od mazil s steroidi. Aloe vera zmanjuje vnetja, boleine in otekline sklepov in miic, z njo lahko zdravite tudi modrice. Za zdravo srce e en plus, ki ga strokovnjaki pripisujejo uivanju soka aloe vere, je njegovo blagodejno delovanje na srce. Sok pomaga ljudem s srnimi teavami, zniuje raven holesterola v krvi in krvni pritisk. Dokazano je tudi, da je aloe vera uinkovito zdravilo pri zdravljenju bolezni jeter, saj izboljuje njihovo delovanje. Izbira soka So vsi sokovi aloe vere enaki ? e zdale ne. Na izbiro naj vplivajo pridobljeni certifikati (o njih se lahko pozanimate na spletnih straneh proizvajalcev), vsebnost aloe vere in vsebnost aloina. Tega naj bo v soku im manj, najbolje pa je, da izberete sok brez aloina ta doda grenak priokus in deluje zelo odvajalno. Pri izbiri soka bodite pozorni tudi na to, da vsebuje im manj konzervansov. Pomembna pa je tudi sveina kdaj je bil sok narejen, kako je aloe vera pridelana in koliko obdelana, e piejo v urnalu24 STEVIA Prvotno rastie stevie so gorska obmoja Paragvaja, kjer so jo Indijanci Guarani uporabljali e stoletja. Imenujejo jo "kaa-he-e", kar pomeni v njihovem jeziku sladka zel. Liste so uporabljali predvsem za sladkanje grenkega aja mate in v medicinske namene. V 19. stoletju je bila uporaba te rastline razirjena tudi v sosednjih deelah,predvsem v Braziliji in Argentini. Stevia je samorodni grmiek, veletna rastlina, ki zraste do viine 60 cm, na plantaah pa tudi do 90 cm. Rastlina ima veliko vejic, ki so porazdeljene po steblu s parnimi in mesnatimi listi. Liste stevie pobirajo v zaetnem stadiju cvetenja, ko je tudi najslaja. Sestava:

V razlinih raziskavah so analizirane vsebnosti in hranilni elementi, ki jih vsebuje stevia podrobno analizirani. To so: vitamin C, beta-karotin (pro vitamin A ), krom, kobalt, rastlinske maobe in vlakna, elezo, magnezij, mangan, niacin, fosfor, kalij, proteini, riboflavin, selen, silicij, natrij, tiamin, vodo, cink in olje, ki vsebuje e 53 elementov. Stevia vsebuje veliko razlinih substanc. Najbolj so zanimive substance, ki se pojavljajo kot sladilo, so glikozidi. Znanih je osem sladkih glikozidov stevie: steviozid, rebaudiozid A, rebaudiozid B, rebaudiozid C (dulkozid B), rebaudiozid D, rebaudiozid E, dulkozid A i steviolbiozid. Strukturo teh glikozidov tvorijo diterpenski aglikon steviol (13-hidroksi, kaur-16- en-18-karbonska kislina) kot tudi 1 do 5 sladkornih enot (glukoza in ramnoza). Zdravilnost stevie: V nekaterih junoamerikih deelah se stevia uporablja za zdravljenje diabetesa in hipoglikemije. Diabetiki, ki uivajo stevio ob vsakem obroku, so opazili, da se jim v relativno kratkem asu regulira nivo sladkorja. tudije so pokazale, da stevia deluje tudi antihipertenzivno - (zniuje previsok krvni tlak), na normalen krvni pritisk pa ne vpliva. Izjemno zanimiva ugotovitev je, da stevia prepreuje rast in reprodukcijo nekaterih bakterij in drugih mikroorganizmov, vkljuujo bakterije, ki povzroajo karies, bolezni dlesni in krvavitve dlesni. Zato jo priporoajo za ustno vodico za vzdrevanje ustne higijene. Zaviranje razvoja bakterij so ugotovili tudi pri bakterijah v ustni votlini in pri nekaterih povzroiteljih grip. Stevia je izvrstni pripomoek oz. pomonik v procesu odpravljanja odvene telesne tee, saj ne vsebuje kalorij in ima tendenco zmanjevanja zalog v naih maobnih skladiih ter odpravlja nae elje po sladki in mastni hrani. Stevia uravnava apetit pri ljudeh, ki imajo poruen odnos in povezavo med hipotalamusom in elodcem. Z drugimi besedami ... ob uivanju stevie ob obrokih hitreje doseemo obutek sitosti in ustavimo pretirano eljo po hrani. Dokazano je, da stevia izboljuje prebavo in funkcijoniranje gastrointestinalnega trakta, umirja elodec in pomaga, da se telo hitreje okrepi po boleznih. Skratka - STEVIA ... ... regulira metabolizem sladkorja v krvi, ... zniuje krvni pritisk, ... pomaga pri sproanju inzulina iz pankreasa, ... predstavlja vir rastlinskih hormonov rasti, ... deluje antibakterijsko ( karies in vnete dlesni ), ... zmanjuuje eljo po sladkem in mastnem, ... ima zelo podoben okus kot sladkorji ... Prednosti STEVIE v primerjavi s sladkorjem: ... nima kalorij, ... karamelizira, ... ni kancerogena, ... ne fermentira v alkohol,

... ne vsebuje konzervansov KATERE ZDRAVILNE RASTLINE ITIJO PRED VIRUSI GRIPE? Na spletni strani enaa.com piejo, da virusi povzroijo 90 odstotkov vseh prehladnih obolenj ter seveda gripo - tudi novo. Antibiotiki pri virusnih obolenjih ne pomagajo, ker lahko uinkujejo le proti bakterijam. Zato pa obstajajo rastline, ki lahko premagajo viruse. Granatno jabolko vsebuje polifenole, ki prav tako zaitijo imunski sistem pred virusi. Pomaga preventivno, a tudi v akutnih primerih. V skladu z zadnjimi raziskavami pa ima antivirusni uinek tudi timijan ali materina duica, e piejo pri enaa.com Drugaen uinek ima kapska pelargonija. Njen izvleek okrepi imunski sistem, tako da se laje spopada z virusi. Obrambne celice zanejo tvoriti ve interferona beta, ki povzroi, da naravne celice unievalke hitreje prepoznajo povzroitelje bolezni in jih uniijo. Izvleek naj bi zauili e ob prvih simptomih bolezni. METIN AJ NAMESTO ANALGETIKOV Skodelica brazilskega metinega aja laja boleine prav tako uinkovito kot analgetiki. Zdravilni napitek iz rastline Hyptis crenata brazilski zdravilci e tisoletja pripisujejo za lajanje bolein pri glavobolih, boleinah v trebuhu, vroini in gripi. Raziskave, ki so jih britanski znanstveniki izvedli na miih, so pokazale, da sredstvo resnino uinkuje. Prav za prav so rezultati zelo presenetljivi, saj se je izkazalo, da je brazilski zdravilni napitek uinkoviteji kot obiajni analgetiki, ki jih je mogoe brez recepta kupiti v lekarnah. "Ko so ljudje zaeli hoditi po Zemlji, so za zdravljenje razlinih obolenj uporabljali najrazlineje rastline. Ocenjuje se, da se v medicinske namene danes uporablja ve kot 50.000 rastlin. Poleg tega ve kot polovica vseh obstojeih zdravil temelji na molekulah, ki jih je v naravni obliki mogoe pridobiti iz rastlin," je povedala vodja raziskav Graciela Rocha in dodala, da eli skupina v naslednjem koraku izvesti klinine teste tudi na ljudeh

Zdravilna kurkuma I.
Kurkuma je izrazito rumen zaimbni praek, ki ga pridobivajo iz oranne korenine rastline Curcuma longa, sorodne ingverju (Zingiber officinalis). Pri nas ni ravno znana in uveljavljena, razen v zaimbnih meanicah, denimo curryju, zato pa jo veliko uporabljajo na Daljnem vzhodu, kjer je vsakdanja sestavina mnogih jedi. e manj znane so pri nas njene zdravilne lastnosti; v tradicionalni vzhodnjaki medicini velja za uinkovito istilo krvi, prebavil in izloal, koristna je pri teavah z jetri, olnikom, prebavi in hepatitisu. Kurkuma vsebuje aktivno snov kurkumin, ki stimulira jetra in olnik pri izloanju oli, bilirubina in

holesterola. Ko se staramo, se izloanje teh sestavin ponavadi zmanja, in tako upadejo tudi sposobnost prebave, presnove in absorpcije v maobah topnih hranil. Redna uporaba kurkume lahko pomaga pri prepreevanju tega problema. Nadalje kurkuma skrbi za zaito proti zastrupljenju jeter z mnogimi strupenimi kemikalijami. Na Kitajskem so ugotovili, da je zelo uinkovita pri zdravljenju virusnega hepatitisa. V tudiji, opravljeni na triintridesetih bolnikih, so po enomesenem vsakodnevnem zdravljenju s kurkumo pri enaindvajsetih opazili, da so simptomi hepatitisa izginili, pri osemnajstih pa se je delovanje jeter povrnilo v normalno stanje. V primeru resnejih problemov z jetri bi nekateri bolniki verjetno morali zaeti s tretjino ali polovico ustno zauite doze (od spodaj navedene doze), potem pa koliino v prvem tednu postopoma poveevati. Kurkuma izboljuje izloanje zaitnega mucina v elodcu. Mucin je komponenta, ki jo proizvaja elodna stena, da bi se zaitila pred prebavnimi kislinami. elodne teave so najpogosteje posledica primanjkljaja mucina in ne vika kislin. Kurkuma ne ovira izloanja nujno potrebnih kislin, po drugi strani pa uinkovito zdravi in prepreuje elodne neprijetnosti in nastajanje irov. Oralno doziranje Priporoena dnevna doza za zdravljenje katere koli od zgoraj omenjenih teav, je okoli 4 grame oziroma za eno zvrhano liko. Najbolje rezultate dobimo, e to koliino razdelimo na tri dele in jo zauijemo zjutraj, opoldne in zveer. Nekatere tudije so pokazale, da so manje dnevne doze (med pol grama in gramom in pol) primerne za preventivo ali varovanje. Rezultate lahko dodatno izboljamo, e kurkumo zauijemo v obliki, ki jo telo laje presnovi. Ena monost je, da k liki kurkume primeamo liko lecitina. Meanico lahko zauijemo samo ali pa skupaj z majhno koliino hrane, vode ali soka. e preprosto ne prenesemo okusa same kurkume, lahko z njo z nekaj truda napolnimo prazne kapsule za zdravila in jo zauijemo tako. tevilo kapsul, ki jih je treba zauiti, je odvisno od njihove velikosti, tako da skupaj vsebujejo priblino tiri grame kurkume. Varnost kurkume Kurkuma je zelo varna sestavina. Ker zmanjuje lepljivost trombocitov, ni dobro uiti veje koliine, e jemljemo zdravila v zvezi s trombociti. Iz varnostnih razlogov naj se vejim dozam izogibajo tudi nosenice. V zelo redkih primerih se lahko ob lokalno uporabljeni kurkumi pri posameznikih pojavijo blage alergine reakcije, denimo srbeica. V tem primeru jo preprosto speremo in nehamo uporabljati. ZDRAVILNA KURKUMA II. Tudi proti revmi Klinine raziskave dokazujejo uinkovitost kurkumina pri zdravljenju revmatoidnega artritisa, saj je, kot e omenjeno, moan antioksidant. To pomeni, da uniuje proste radikale, ki znatno pokodujejo celice in celine membrane. Prosti radikali pri revmatoidnem artritisu povzroajo bolea vnetja in tudi pokodbe sklepov. Bolniki, ki so sodelovali v raziskavi, so povedali, da jim je dodajanje kurkume precej olajalo in

skrajalo jutranjo okorelost, podaljalo obdobje bolje gibljivosti in zavrlo otekanje sklepov Zelenjava proti raku prostate isto posebna zgodba je uinkovanje kurkume na raka prostate. Znano je e, da zelenjava zadruje napredovanje raka na prostati, kar posebej velja za paradinik (v mezgi, kjer je najve zaitnega likopena), brokoli oziroma vso zelenjavo iz druine krinic (zelje, ohrovt, brstini ohrovt, cvetaa, koleraba in repa). V raziskavi se je pokazalo, da kurkumin zadruje rast tumorja. e najbolji uinek pa je pri souinkovanju koristnih sestavin zelenjave iz druin krinic in kurkumina. To pomeni, da je pametno jesti zelenjavo s kurkumo. Tega znanstveniki e niso uradno potrdili, vendar dosedanje raziskave obljubljajo, da gre za zmagovito kombinacijo. Za jetra in srce Natevanja koristnih uinkov e ni konec. Dokazano je tudi, da izbolja delovanje jeter tako, da jih razstruplja. Znanstveniki predvidevajo, da bi redno uivanje kurkume prepreilo kodljivo delovanje karcinogenov v hrani. Poleg tega naj bi kurkumin prepreeval oksidacijo holesterola, ki pokoduje stene krvnih il in ustvarja obloge v ilah,to pa pomeni napredovanje ateroskleroze, ki je smrtno nevarna. Ker kurkuma vsebuje vitamin B6, s tem zniuje raven homocisteina, ki neposredno povzroa pokodbe il. Kurkuma dokazano zniuje raven kodljivega holesterola (LDL). Uinkovita proti raku Kurkuma je torej moan antioksidant. Raziskovalci so doslej ugotovili, da varuje revesje pred prostimi radikali, ki pokodujejo celice DNK. To je namre zelo dobrodolo, saj se celice v revesju zamenjajo zelo hitro, priblino vsake tri dni. Zaradi pogoste zamenjave z novimi celicami se lahko tudi rakave celice hitreje razmnoujejo. Kurkumin uniuje spremenjene celice, da se ne morejo iriti po telesu. Treba je dodati, da izboljuje delovanje jeter. Potrjeno je tudi, da zavira rast tumorskih celic in metastaz pri raku dojke. Rezultati so bili objavljeni v reviji Biochemical Pharmacology (september 2005). Strokovnjaki, ki sodelali to raziskavo, pojasnjujejo, da kurkumin uinkuje na ravni genov. Prav na tej ravni pa deluje tudi rak. Kurkuma proti limfomu V isti strokovni reviji so bili objavljeni tudi izsledki raziskave s kurkumo pri bolnikih z neHodgkinovim limfomom, ki so jo delali na univerzi v Teksasu. Spet se je pokazalo, da kurkumin uinkuje na molekule, ki spodbujajo rast tumorskih celic. Dodatno so odkrili, da kurkumin prepreuje razmnoevnje tumorskih celic in spodbuja normalno odmiranje celic po zakljuku njihovega ivljenjskega ciklusa. Na isti univerzi zdaj raziskujejo uinkovitost kurkumina na multipli mielom(vrsta krvnega raka), na raka trebune slinavke in na vse vrste raka v usti votlini. Kako jo zauiti e ne poznate recepta, v katerem bi nali kurkumo, je tu nekaj nasvetov: dajte jo v vsako rioto, pa naj bo mesna ali zelenjavna. Vedno jo dodajte na koncu kuhanja. Dajte jo v ri, enolonnice itd. ajna lika bo dovolj, e pa vam okus ustreza, je dodajte ve. Preberite si e lanek na spodnji povezavi in si oglejte filmek: http://www.orgon.si/clovek-in-zdravje/zacimbe-in-zelisca/herbs-kurkuma-turmericcurcumalongae100.html e se ureete, si rano lahko posujte s kurkumo, kajti kurkuma ima lastnost, da rano

posui in zaceli z neverjetno hitrostjo. Poznam loveka, ki se je globoko urezal na roki, rano je posul s kurkumo, odhitel k zdravniku na ivanje. Tam pa so mu rekli, da bi moral priti e tisti dan, ko se je urezal. Ko je povedal, da se je urezal pred pol ure, mu skoraj niso verjeli. Seveda pa se tega s kurkumo ni izmislil sam, ampak je za to izvedel od drugih. Od koga, nimam pojma, vem le, da je bil tisti nekdo nekaj asa tudi v Indiji, kjer je ta zaimba doma.

DIVJI KOSTANJ Divji kostanj ( Aesculus hippocastanum ) je priljubljeno okrasno drevo v parkih in drevoredih. Cvete maja, beli in ronati cvetovi so grozdaste oblike. Plod je bodiast, kodozori, pade ven svetlea se glavica z belo liso. Nabiramo liste, cvetove, skorjo in plodove. Zdravilnost tega skromnega drevesa je v dananjem asu vse premalo cenjena. Njegovi najpomembneji uinkovini sta escin (saponinski kompleks - najdemo ga v semenu) in eskulin (kumarin - najve ga je v skorji, popkih in oplodju). Vsebuje pa tudi drugesaponine, reslovine, smolo, olja in grenine. Zaradi omenjenih sestavin deluje protivnetno, je dober diuretik in astringent ter poveuje uinek UV arkov. Divji kostanj je eno najboljih zdravil za oilje. Njegov izvleek oz. escin deluje protivnetno, zmanjuje krhkost kapilarnih sten, tonizira oslabele venske sisteme, in najpomembneje ... iti pred edemi. tevilne klinine raziskave so pokazale izboljanje bolezenskih znakov pri kronini insuficienci ven (teke noge, obutek napetosti v nogah, srbenje koe nad krnimi ilami, boleine in vnetje krnih il). Prav tako se uporablja pri zdravljenju: revesnih bolezni, drisk in katarjev; zlate ile, liajev, ozeblin; krvavitvah (iz maternice, pri kroninih driskah in zlati ili), belega toka; revmatizma, protina, poveane prostate, ledvenega useka; angine, prehlada; malarije, nevralgij. Zmotno je mnenje, da je divji kostanj strupen, res pa je, da ni priporoljivo uivanje sveih plodov, kakor tudi njegova uporaba med nosenostjo. Prav tako lahko v kombinaciji s posameznimi zdravili, npr. s sredstvi proti strjevanju krvi (aspirin, varfarin), pride do neelenih uinkov. Uporaba v kozmetiki: Izvleek divjega kostanja se v kozmetiki uporablja - za odstranjevanje celulita (snov eskulin pospeuje cirkulacijo, stimulira celino tkivo in krepi kona vlakna), - kot dodatek h kremam za sonenje (eskulin, ki ga je najve v lubju, vsrkava UV arke in tako povea njihov uinek), - za odpravljanje kapilar na obrazu, vratu in prsih,

- izvleek (iz sveih cvetov) dodajajo k amponom za pospeevanje rasti las. Zanimiva je njegova uporaba pri predelavi domae ovje volne (izdelava odej), kjer z izvlekom divjega kostanja impregnirajo volno. S tem doseejo zaito pred pricami, molji in plesnijo, odeje pa lahko uporabljajo tudi astmatiki. Pa e tole Nekje sem zasledila, da je divji kostanj ivi prevodnik kozmine energije, ki nas vedno hrani in dopolnjuje, polni nao auro, nas naredi radostne in vraa zdravje ... Zatorej naberimo ga (e ga bomo e kje dobili ), nosimo ga v epih, poloimo ga k postelji skratka imejmo ga vedno pri sebi.

ZDRAVILNI UINKI RDEE PESE IN PESINEGA SOKA Rdea pesa je ena najbolj zdravih vrst zelenjave na svetu. Vsebuje ogromne koliine betaina, ki stimulira jetrne celice in deluje blagodejno na prebavni trakt. Poleg tega, dapesa iti zoper srne bolezni, saj betain zmanjuje ravni homocisteina, in ta zelenjava odstranjuje iz telesa tudi toksine in razstruplja. Betain ima drugae blagi uinek izboljevanja poutja, saj poveuje raven serotonina v telesu in tako pomaga pri depresiji. e noete jesti rdee pese, pa vseeno hoete zniati svoj krvni pritisk, vam priporoamo dva kozarca pesinega soka na dan. V tudiji iz leta 2008 se je prostovoljcem krvni pritisk znial e po treh urah od takrat, ko so prvi spili okoli pol litra pesinega soka. Neverjetno je raven krvnega pritiska ostala nizka e naslednjih 24 ur. Rdea pesa iti tudi pred rakavimi obolenji (predvsem raku na debelem revesu) nekateri zdravniki menijo, da pomaga pri odstranjevanju tumorjev in boleznih krvi. Celo listi surove pese so uitni in delujejo zdravilno. Poleg tega so liste uivali e od Hipokrata dalje, saj jih je predpisoval za pospeitev celjenja ran. Drugae pesa isti tudi prebavni trakt, krepi olnik, poveuje vzdrljivost in celi abscese ter akne. Rdea pesa je nizkokalorina zelenjava brez nasienih maob in visoko vsebnostjo folata, ki je nujno potreben za produkcijo in vzdrevanje novih celic. Vsebuje tudi magnezij, kalcij, natrij, elezo in fosfor. Njena znailno rdea barva izvira iz pigmenta betacianina, ki blailno deluje tudi pri rakavih obolenjih. Bor je tradicionalna zelenjavna juha iz rdee pese, ki je e posebej popularna v Rusiji, Nemiji in na Poljskem. Obstajata tako hladna kot topla varianta, vendar je v obeh glavna sestavina rdea pesa. Pesin sok ima sicer intenziven in nekoliko neprijeten okus, ga pa lahko zato zmeate z drugimi sokovi (npr. korenkovim, limoninim ali jabolnim). Opozorilo: Navkljub dokazani blagodejnosti za zdravje pa z uivanjem pesinega soka ne gre pretiravati. Pesin sok namre zgouje kri.

UDENE LIMONE Limona je udeni proizvod narave, ki v lovekem telesu ubija kancerogene celice. Uinek limone je kar 10.000 x moneji od kemoterapije. In zakaj ta informacija nikakor ne prodre v javnost? Na svetu obstajajo laboratoriji, ki so zainteresirani za izdelavo sintetinih spojin, ki prinaajo ogromne dobike. Od zdaj naprej pa lahko pomagamo svojim prijateljem in znancem tako, da jim predamo informacijo o blagodejnosti limoninega soka in njegovi uinkovitosti pri prepreevanju raka. Medtem ko se to znanje ljubosumno skriva, ogromno tevilo ljudi umira, lastniki farmacevtskih drub pa nedotaknjeno uivajo v svojih dobikih. Okus limoninega soka je prijeten in, v nasprotju s kemoterapijo, v telesu ne pua nobenih uniujoih posledic. e le imamo le monost, posadimo limonino drevo na svojem balkonu ali na vrtu, saj ne zavzema veliko prostora. Limone lahko uivamo na ve nainov. Lahko jih jemo ali pa iz njih stisnemo sok, ki ga dodamo raznim napitkom ali ga uporabimo kot sestavino pri pripravi razlinih kolaev. Limoni pripisujejo tevilne blagodejne uinke, najveji efekt pa daje limona pri teavah s cistami ali tumorji. Ta rastlina je dokazano zdravilo proti vsem oblikam raka. Prav tako so ugotovili, da je limona antimikrobski agens irokega spektra proti bakterijskim infekcijam in glivicam, da uinkuje proti notranjim parazitom v revesju, da uravnava visok krvni pritisk in delovanje ivevja ter deluje antidepresivno. Izvor teh ugotovitev je eden od najvejih proizvajalcev zdravil na svetu, ki na podlagi ve kot 20 letnih laboratorijskih raziskav trdi, da limona uniuje maligne celice pri dvanajstih vrstah raka, med katerimi so rak debelega revesa, rak na dojkah, prostati, pljuih in slinavki. Limona deluje 10.000 x bolje od Adiamicina, kemoterapevtske droge za upoasnjevanje rasti kancerogenih celic, in nima nobenih kodljivih vplivov na zdrave celice. REGRAT Zdravilna je cela rastlina Za zdravljenje slui celotna rastlina, nadzemni in podzemni deli. Nadzemne dele rastline nabiramo pred cvetenjem, cvetne koke pa v asu cvetenja. Najbolj zdravilni del je korenina, ki jo izkopljemo pred cvetenjem ali v jeseni. Pri tem moramo biti previdni, da je ne ranimo, ker lahko odtee mleni sok, izguba le-tega pa zmanja zdravilni uinek. Med drugim pa je regrat znan tudi kot diuretik, kar pomeni da je odlien oievalec telesa. Bogat je z vitaminom A, B in D , rudninskimi snovmi, elezom in beta karotenom. Sicer pa vsebuje priblino 85, 6 odstotkov vode, 2,7 odstotkov beljakovin, 0,7 odstotkov maob in 9,2 odstotka ogljikovih hidratov. e upotevamo samo izboljanje celotne presnove in izreden vpliv na ienje krvi, lahko sklepate, da ga lahko uporabite v boju pri naslednjih teavah: konih ekcemih, liajih, revmi, krvnih boleznih, motnjah

pri delovanju jeter in olnika itd. Pospeuje tudi delovanje lez (vse od lez v elodcu, slinavke in trebune slinavke), pomlaja in obnavlja celice in olajuje teave sladkorne bolezni. Recept za REGRATOV MED: 300 cvetov, 3 limone in 3 pomarane zreemo in dodamo 1,5 l vode. Kuhamo 1/2 ure in nato e vroe precedimo. V e vro in precejen sok dodamo 1,5 kg sladkorja in meamo ter poasi segrevamo toliko asa, da se sladkor popolnoma raztopi. e vro med polnimo v kozarce. Regratov med lahko uporabljamo za sladkanje aja, limonade, lahko pa ga tudi namaemo na kruh skupaj z maslom. KARDAMOM Kolikor je znano, je bil kardamom nekdaj tretja najdraja zaimba na svetu, takoj za afranom in vaniljo. Danes je afran e vedno drag, medtem ko so druge tropske zaimbe glede cene manj kakor senca svoje nekdanje dragocenosti, a e vedno, pravzaprav e bolj uporabne v vsakdanji kuhinji, saj niso dostopne zgolj izbrancem - v resnici smo izbranci vsi mi, ki si radi dajemo opravka z njimi, posebno s kardamomom. Delovanje: Uporabljamo ga lahko kot aperitiv, uinkuje proti vetrovom, je stimulativen, regulira znojenje, uporaben za urejanje prebave, za olajanje izkaljevanja, vzbuja tek. Uporabljamo ga tudi pri astmi, riganju, bronhitisu, prehladih, kalju, diareji, glavobolu, hripavosti, slabi prebavi, uhajanju urina, slabosti, respiratornih motnjah, boleinah v trebuhu, stimuliranju spomina, bruhanju. Kardamomova semena se uporabljajo proti riganju, veinoma pa kot pomona sredstva pri drugih zvarkih. Prav tako se uporabljajo kot zaimba pri kuhanju ter kot aromatino sredstvo pri naravnih zdravilih. Semena in stroki vsebujejo vnetljivo olje, ki se uporablja za vonjave ter kot stimulant. Kardamomovo olje se je uporabljalo kot afrodiziak e v starih asih na Blinjem vzhodu. Kardamom je stimulans, hladi telo v primeru visoke vroine ter pomaga pri prebavi. Kitajci ga uporabljajo pri kuhi hrane za ljudi, ki trpijo za glutensko intoleranco (celiakalijo). Doziranje: Semena in stroke prelijemo z vroo vodo (ne smemo vreti!!). Prav tako lahko semena zmeljemo v prah, ki ga uporabljamo v kuhinji. ZNIAJMO HOLESTEROL S EMAEM V spomladanskih dneh ne moremo mimo emaa ali divjega esna, ki z blago aromo in svojimi zdravilnimi uinki razveseljuje vse do poletja. e prisegamo na naravno ali pa smo privrenec ljudske medicine, ema gotovo poznamo. Ponekod ga imenujejo tudi divji, medvedji ali gozdni esen, kaji lek ali trkavec. V ljudski medicini se je obdral vse do danes zaradi

tevilnih zdravilnih lastnosti, med katerimi danes v ospredje postavljajo predvsem preievanje telesa, urejanje prebave in nianje holesterola v krvi. ema spodbuja tudi delovanje lez, pospeuje prekrvavitev, isti dihalne poti, zaradi razkuujoega uinka pa deluje tudi protivnetno, isti koo, odpravlja izpuaje in liaje ter pospeuje celjenje ran. Za niji pritisk in holesterol Vsi, ki imamo teave z visokim krvnim pritiskom ali povianim slabim holesterolom v krvi, poskusimo s emaem. Strokovnjaki ga priporoajo tudi vsem s prebavnimi teavami, diarejo ali vetrovi, uinkovit pa je tudi pri izgubi teka. Preistimo se. ema je odlien istilec celega telesa. Svee pripravljeni listi (v solati, namazu) istijo ledvice in mehur ter pospeujejo izloanje sea. Popestrimo okus jedi Za uivanje so primerni prav vsi deli emaa (listi, ebulice, cvetovi in plodovi), najbolj aromatini pa so svei, e mladi listi. Iz njih pripravimo juho ali namaz, dodajmo jih solati ali pa jih uporabimo kot zaimbo namesto esna. Pazimo le, da ga jedem dodamo na koncu tako bo ema obdral pravo aromo in vse zdravilne lastnosti. Kljub zdravilnim uinkom pazimo, da ga naenkrat ne zauijemo preve. Namig za nabiranje ema lahko pa vse do zaetka poletja nabiramo skoraj povsod po Sloveniji. Najpogosteje ga najdemo ob gozdnih poteh ali na jasah, prepoznamo pa ga po piastih listih in belih cvetovih. Pri nabiranju bodimo pozorni na izrazit vonj po esnu.

PITJE ZELENEGA AJA KOT UINKOVITA PREVENTIVA PROTI PLJUNEMU RAKU Pitje zelenega aja je uinkovita preventiva pred nastankom pljunega raka, menijo strokovnjaki, ki se ukvarjajo s preuevanjem omenjene bolezni na univerzi za medicino na Tajvanu. Predvsem polifenoli v zelenem aju naj bi krepili imunski sistem lovekega telesa in ga tako varovali pred nekaterimi boleznimi. tudija je bila izvedena na podlagi raziskav, ki so jih strokovnjaki opravili pri ve kot 500 ljudeh, tako kadilcih kot nekadilcih. Vsi, ki so na dan popili vsaj eno skodelico zelenega aja na dan, so bistveno zmanjali tveganje za nastanek pljunega raka. Zeleni aj se pridobiva iz posuenih listov ajevca in je ena izmed najbolj priljubljenih pija v Aziji. Tukaj je stopnja obolelosti za rakom precej nija kot v drugih delih sveta. Na podlagi omenjenega dejstva so strokovnjaki razvili ekstrakt iz zelenega aja, polifenol, ki rakavim celicam prepreuje rast. Vendar pa so bili rezultati tudije tudi meani, medtem ko se je pitje zelenega aja pri nekaterih pokazalo kot izjemno uinkovito v boju proti raku, pa pri drugih ni bilo opaziti nikakrnega uinka. Raziskovalec I-Hsin Lin iz medicinske univerze v Shanu pa je ugotovil, da je bilo med kadilci in tistimi, ki zelenega aja niso pili, obolenje za pljunim rakom petkrat pogosteje kot pri tistih, ki so popili vsaj eno skodelico te pijae na dan.

ZDRAVILNA MO IPKA ipek zane zoreti septembra, oktobra in novembra pa je idealni as za nabiranje njegovih plodov. Plodovi ipka so bogati z vitaminom C, jabolno in citronsko kislino. Nabrane plodove lahko posuimo in jih nato zmeljemo ter iz pripravljene snovi v prihajajoih zimskih mesecih pripravimo okusen aj, ki bo poskrbel za nae zdravje in dobro poutje. ipek zaradi njegove zakladnice vitamina C uporabljamo za: * ienje in izboljanje krvi ter poveanje odpornosti organizma - zato je zelo priporoljiv pri prehladu, * odvajanje iz telesa nakopienih soli sene kisline - zato ga pijemo pri protinskih ali revmatinih bolezni, * prepreevanje ledvinih kamnov in peska, * prepreevanje slabokrvnosti pri nosenicah in dojeih materam, saj jim ipek zvia koliino vitamina C v mleku. Kako uivati ipek? Za presen ipkov aj potrebujemo: * 1l mlane vode * 5 lic zdrobljenega ipka S toplo vodo zalijemo zdrobljen ipek in pustimo stati 1 uro. Odcedimo in po malem pijemo ez dan. Vsako jutro naredimo novega. V vodo lahko dodamo 1/4 like (naravne) soli ali 2 lici domaega medu. ipkov aj 1 jedilno lico zmletih ipkovih plodov damo v 2 dl mrzle vode in pustimo vreti 10 minut. Vitamin C je v aju obstojen nekaj ur, ne sme pa priti v stik s kovino. Popijemo 3 skodelice dnevno pri kroninih boleznih mehurja in ledvic, kamnih ter revmatinih boleznih. Enak uinek imata praek in ipkov liker. ipkov praek ipkova semena oreke ki smo jim odstranili dlaice in jih prehodno posuili, zmeljemo v fin prah, ki ga lahko uporabljamo namesto ipkovega aja kadar smo na poti ali v slubi. Dvakrat na dan popijemo za noevo konico praka s ao vode. Ustvarimo si svojo lekarno kar doma in prepreimo gripi ter prehladu, da nas v hladnejih dneh poleeta v posteljo.

PETERILJ Kaj vsebuje in kje pomaga Vsebuje velike koliine mineralov, predvsem elezo, mangan, kalcij in baker. Iz tega razloga je redno uivanje peteriljevega soka (o katerem ve v nadaljevanju) izjemno uinkovito pri odpravljanju anemije. Kalcija vsebuje kar dvakrat ve kot primerljiva koliina kravjega mleka! Tudi pri vitaminih ni od muh, za zelenjavo vsebuje nenavadno veliko vitamina C (priblino 160mg v 100g), beta karotena pa ima celo ve kot

korenek. Ker je zelen, je oitno, da vsebuje tudi klorofil, za tega pa vemo, da je med najpomembnejimi snovmi, ki jih lahko vase vnesemo s hrano. Peterilj je odlien vsesploni istilec. Brez teav poisti po revesju in vzpodbudi izloanje prebavnih sokov, ti pa prebavo; isti kri in pomaga pri slabokrvnosti; odpravlja toksine snovi iz tkiv; isti sene poti; spodbuja izloanje vode in sene kisline. Zaradi slednjega j priporoljiv pri lajanju revme in artritisa. Nadalje spodbuja delovanje ivevja in bistri um. Deluje izrazito spodbujajoe, kar je posledica eterinih olj, ki jih vsebuje. Po drugi strani so ista eterina olja v prevelikih koliinah odgovorna tudi za njegove draee uinke, ki jih ima, e bi ga pojedli preve (kar pa je v praksi teko izvedljivo). V ljudski medicini so bili pripravki iz peterilja uporabljani za vzbujanje splava, ker v vejih odmerkih povzroi mone kre maternice Tako kot pri ostalih zeliih in rastlinah, ki vsebujejo eterina olja, naj bodo tudi s peteriljem previdne nosenice. Poleg omenjenega za peterilj velja e, da blai kre gladkih miic, ureja menstrualne teave, pomaga pri izkaljevanju, deluje protimikrobno, blai notranja vnetja, pomaga pri odpravljanju teav z ledvicami in ostalimi seili, odpravlja vetrove in slabo prebavo, e ga veimo, odpravlja slab zadah in ima pozitivne uinke na koo. Uporaba Uporabljamo lahko praktino vse njegove dele, pri tem upotevamo tudi vrsto peterilja, ki ga imamo na voljo. Korenasti peterilj se odlikuje po debelem korenu, ki ga s pridom uporabljamo v juhah, omakah ali naribanega v solati. Koren vsebuje nekoliko veje koliine eterinih olj kot listi, zato je tudi bolj ostrega okusa in v kulinariki ne tako priljubljen kot peteriljevi listi. Ga pa zato bolj cenijo zeliarji, katerih zelini recepti vekrat vsebujejo koren kot liste. Listnate vrste so (kot e ime pove) bolj primerne za trganje listov, te pa lahko uporabimo svee ali posuene. V obeh primerih se odlino podajo v najrazlineje namaze, solate, juhe, omake, k riu, testeninam, v sendvie

INGVER Ingver tejejo med najmoneje rastlinske antioksidante. Znanstvene raziskave posameznih sestavin ingverja so pokazale, da v resnici pomaga pri slabi prebavi, zgagi, bruhanju in prepreevanju morske bolezni (oziroma nasploh slabosti med potovanjem). Poleg tega ingver stimulira krvni obtok, sproa periferno oilje, krepi izloanje sline, pomaga pri vnetju grla, laja izkaljevanje in ima antiseptine lastnosti. Sestavine in uinki Ingver (lat. Zingiber officinale) vsebuje veliko aktivnih sestavin, znailen vonj in okus mu dajejo predvsem shogaoli in gingeroli (spoji eterinih olj in smol). Raziskave na Univerzi v Sydneyju so pokazale, da so gingeroli po sestavi in uinku precej podobni capsaicinu, ki je dobro znan kot naravno sredstvo proti boleinam in vnetjem. Vodja

tudije prof. Basil Roufogalis meni, da so gingeroli celo prijazneji za bolnika, saj so manj pekoi, poleg tega pa ne odpravljajo le bolein, temve tudi vnetja, ki jih spremljajo; ingver enai z aspirinom in ibuprofenom po uinkovitosti pri zdravljenju vnetij, dodatna prednost ingverja pa je v tem, da v nasprotju z aspirinom pomirja revesje. Po prispevku v anglekem zdravstvenem asniku Lancet iz leta 1982 ingver v prahu zelo uinkovito pomaga pri morski bolezni. Preizkus na 36 tudentih, nagnjenih k slabosti na potovanju, je pokazal, da 940 mg ingverja v prahu uinkoviteje blai slabost kot 100 m farmacevtskega zdravila (dimenhydrinata). Monost, da bi si z ingverjem kodovali, je zelo majhna. V pretiranih koliinah utegne vplivati na osrednje ivevje ter povzroiti depresijo in aritmijo. e imate olne kamne, e ste nosei ali dojite, se o uivanju vejih koliin ingverja vendarle posvetujete z zdravnikom. Raziskave so potrdile, da so nosenice, ki so jih pestile teave z bruhanjem in slabostjo, opazile veliko izboljanje po uivanju 1 g sveega ingverja na dan, toda zdravniki odsvetujejo uporabo suhega ingverja za odpravljanje slabosti med nosenostjo; svei ingver je po merilih Amerikega zdruenja za zeline izdelke (AHPA) v varnostnem razredu 1, suhi pa le v 2b. Na Kitajskem in v Indiji je ingver po nekaterih podatkih znan e 5000 let. Raste na vlani plodni tropski prsti. Tradicionalno so ga uporabljali za krepitev teka, ienje telesa s potenjem, blaenje slabosti, kot sredstvo proti vetrovom, za odpravljanje simptomov prehlada in kot krepilo. Kitajski mornarji so veili koke sveega ingverja za premagovanje morske bolezni, enske pa so z ingverjevim ajem lajale menstrualne tegobe. Grki so po obilnem obroku zavili kos ingverja v kruh in ga pojedli, da bi s tem pomagali prebavi. V Angliji so ga dodajali k pivu za blaenje driske, slabosti in bruhanja. POVZETEK: Ingver pomaga pri: - slabi prebavi, - zgagi, - bruhanju, - slabosti med potovanjem. Poleg tega ingver: - stimulira krvni obtok, - sproa periferno oilje, - krepi izloanje sline, - pomaga pri vnetju grla, - laja izkaljevanje in - ima antiseptine lastnosti.

UDENI ILI Strokovnjaki pravijo, da ima ili toliko zdravilnih uinkov, da bi ga morali na svoj jedilnik vkljuiti prav

vsi. Preberite, zakaj, in bodite veseli, e ga lahko vzgojite na svojem balkonu ali vrtu. Nekateri ga zaradi njegovega pekoega okusa in znailne arome, ki jo e v zelo majhnih koliinah dodajo jedem, enostavno oboujejo, drugi pa ga iz istega razloga ne prenesejo ... Izbira receptov s ilijem je ogromna - pobrskajte po spletu ... in hitro boste ugotovili, kako enostavno je to pekoe zdravilce. A prav ta hudievo pekoa snov, imenovana kapsaicin, je "kriva" za to, da ili pomaga pri celi vrsti bolezni in obolenj. Na primer: - proti migreni, glavobolu in boleinam v sinusih tudije so pokazale, da je ili pravo domae zdravilo proti glavobolu. Kapsaicin, kemina snov, ki jo naravno vsebuje ili (tvori med 0,5 in 1,5 % sestave plodu) in povzroa, da je plod peko, namre iz utnih nevronov rpa tako imenovano substanco P, nevropeptid, ki deluje kot prenosnik signalov boleine v osrednji ivni sistem. Povedano preprosto: kapsaicin nevronu preprei poiljanje signala za boleino. Zatorej - uivajmo ili za ivljenje brez tablet! - prepreevanje sinusitisa in zamaenega nosu Spet je na delu kapsaicin. Pekoina stimulira izloanje sluzi iz nosu, antibakterijske lastnosti kapsaicina pa pomagajo v boju s kroninim sinusnim vnetjem. - zaviranje raka prostat e tretji kapsaicin. Ne le da vam opee jezik, ta goa snov tudi dobesedno poene rakave celice v samomor, so pokazale tudije o zdravljenju raka na prostati. Raziskave na miih so pokazale, da kapsaicin povzroi razkroj kar 80 % rakavih celic, velikost tumorjev, izpostavljenih kapsaicinu, pa je dosegla le petino tistih brez kapsaicina. Raziskovalci e pravijo, da ima kapsaicin velik vpliv na zaviranje mnoitve kulture celic lovekega raka na prostati. - znievanje visokega krvnega pritiska Redno uivanje ilija bo nae telo oboroilo z vitaminoma A in C ter z bioflavinoidi. Ti pomagajo krepiti ilne stene, ki tako postajajo debeleje in bolj prilagodljive na spremembe krvnega pritiska. Ob uivanju ilija se potimo, kar povzroa izgubo tekoine in zaasno zmanjanje volumna krvi. - blaenje vnetij Ker zavira tvorbo substance P, ki je povezana tudi s irjenjem vnetij, kapsaicin deluje protivnetno. Znanstveniki upajo, da ga bodo nekega dne lahko uporabljali kot zdravilo proti artritisu, luskavici in diabetski nevropatiji. - olajanje pri revesnih boleznih tudija amerike univerze Duke (North Carolina) je pokazala, da kapsaicin igra pomembno vlogo pri zdravljenju revesnih vnetij. Hkrati ubija bakterijo H. Pylori, kar prepreuje nastanek ira na elodcu. - pomo pri hujanju Kdo bi si mislil, da lahko s pomojo pekoih papriic hujamo!? Kapsaicin je termogenien, kar pomeni, da se pri njegovi presnovi sproa toplota. S tem spodbuja telo, da "kuri" maobe. - zaita za srce Kapsaicin pomaga ititi srce, saj zmanjuje holesterol, trigliceride zgoevanje krvi. Izsledki raziskav kaaejo, da bi lahko pomagal tudi pri razkroju fibrina, ki povzroa krvne strdke. Kulture, v katerih je ili vsakodnevna sestavina obrokov, beleijo veliko nije povpreje kapi in srnih zastojev.

- zaloga vitamina C Povpreen sve ili vsebuje precej ve vitamina C kot pomarana, zato kar po njem! - pogreje nam mrzle noge Se v hladnejih mesecih kar naprej borite z mrzlimi nogami? Stresite v svoje evlje nekaj kajenskega popra (ki, e niste vedeli, pravzaprav ni poper, ampak zmlet kajenski ili) in, arovnija, vae noge bodo prijetno tople! Torej ... malce ilija, veliko zdravja!

RAZKUILA, KI JIH NAJDEMO NA VRTU tevilne zdravilne rastline vsebujejo snovi z antiseptinim oz razkuilnim uinkom. V ta namen e stoletja uporabljamo prave kamilice, izrazit protimikrobni in tudi protiglivini uinek imata tudi [size=14]materina duica in vrtni timijan[/size]. Tudi pri nas pa naraa uporaba pripravkov z eterinim oljem ajevca, avstralske zdravilne rastline, ki sicer pri nas ne uspeva. PRAVA KAMILICA Pripravki iz cvetov prave kamilice (Matricaria chamomilla) so v obliki poparka primerni za obkladke ali kopeli vnete koe, manjih prask in ranic, za izpiranje ustne votline in grgranje. Uinek kreme z izvlekom kamilice je primerljiv z uinkom kreme z dekspantenolom, ki se ponavadi uporablja za pospeevanje celjenja ran. Druina nebinovke (Asteraceae), v katero je uvrena prava kamilica, je sicer znana po tem, da nekatere rastlinske vrste vsebujejo zelo alergene spojine, imenovane seskviterpenski laktoni. Cvetovi prave kamilice sicer ne vsebujejo alergena antekotulida, ki je glavni krivec za pojav preobutljivosti. Previdni pri uporabi morajo biti predvsem tisti, ki so preobutljivi na druge vrste rastlin iz druine nebinovk, ker se pogosto pojavi navzkrina preobutljivost. Zanimivo je, da so pri ljudeh, ki so bili preobutljivi na pripravke iz navadnega pelina (Artemisia vulgaris), ugotovili tudi navzkrino preobutljivost na pravo kamilico. Koncentracija poparka za grgranje in izpiranje ustne votline ali za obkladke je obiajno med 3 in 10 odstotki (3 do 10 g cvetov prave kamilice, na 100 ml vode), za kopeli pa je navadno potrebna moneja - med 50 in 100 g droge, ki jo prelijemo z litrom vrele vode in potem e primerno razredimo za kopel. Iz cvetov prave kamilice lahko pripravimo tudi tinkturo, tako da 5 g cvetov namakamo v 100 ml razredenega alkohola (navadno je to 70-odstotni etanol, ki ga kupimo v lekarni, ali pa uporabimo krepko ganje, e ga imamo). MATERINA DUICA IN VRTNI TIMIJAN Med rastlinami, ki imajo izrazit antiseptini uinek, sta e zel materine duice (Thymus serpyllum) in zel vrtnega timijana (Thymus vulgaris). Obe sta znani in priljubljeni zdravilni rastlini, pogosto se znajdeta tudi v kuhinji kot diavnici. Obe vsebujeta eterino olje znailnega vonja in okusa, v katerem so glavne

sestavine fenolne spojine, med njimi je najve timola in karvakrola. Pripravki iz njiju so namenjeni lajanju teav pri vnetju rela in kalju, lahko pa tudi pri vnetjih v ustni votlini, vnetjih dlesni in blaenju slabega zadaha iz ust. Izvleki materine duice oz vrtnega timijana zavirajo razmnoevanje in rast znane bakterije Helicobacter pylori, odpornih sevov povzroitelja tuberkuloze ter tudi povzroiteljev vnetja rela in dihalnih poti. Poleg tega ima eterino olje moan protibakterijski in tudi protiglivini uinek. Iz zeli materine duice ali vrtnega timijana si lahko pripravimo poparek oziroma zdravilni aj. V lekarnah so na voljo sirupi, ki vsebujejo vodno-etanolni izvleek zeli timijana in so namenjeni predvsem pomoi pri izkaljevanju in lajanju vnetja rela. Pripravke iz zeli obeh rastlin lahko pripravimo na razline naine, najbolj obiajen je zdravilni aj v obliki poparka, ki ga pripravimo iz 1 2 g suhe zeli vekrat na dan, odmerek za otroke je za pol manji. Za domao rabo, predvsem za izpiranje ustne votline, masao dlesni in grgranje, je primerna tudi tinktura timijana, za katero namoimo 10 g zeli v 100 ml razredenega etanola (70odstotnega) ali monega ganja. KAJENSKI POPER Zdravilni uinki Kajenski poper sodi med najpomembneje zaimbe in zaradi svojih lastnosti sodi v vsako kuhinjo. Slovi kot naravnost udena zaimba, ki jo v tradicionalni in alternativni medicini uporabljajo za zdravljenje mnogih bolezni. Uravnava prebavo, saj spodbuja izloanje prebavnih sokov, uravnava krvni obtok in spodbuja celjenje ran, ustavlja notranje krvavitve in odpravlja rane na elodcu. Snov kapsaicin blai boleine, pomaga pri zobobolu in parodontozi, kronini utrujenosti, kalju in prehladu, menstrualnih teavah, krvnih strdkih, artritisu in drugih revmatinih teavah, poleg tega tudi uniuje rakave celice. Vsebuje veliko vitamina A, B6, E in C, riboflavin, kalij in mangan. Nakup: Kajenski poper pridobivajo iz pekoe kajenske paprike, ki jo zmeljejo v prah. Rdekasto rumenega bomo nali na policah z zaimbami. Ponekod prodajajo tudi cele posuene paprike, na voljo pa so tudi svee. Shranjevanje: Kot vse zaimbe tudi kajenski poper hranimo v suhem prostoru, in sicer mora biti dobro zaprt v stekleniki ter zaiten pred neposredno svetlobo. Svee paprike lahko zamrznemo. Priprava: Kajenski poper, bodisi v prahu bodisi na drobne koke sesekljane paprike dodajmo jedem, e elimo ustvariti peko okus mehikih in azijskih jedi, primeren pa je tudi za druge jedi. Nepogreljiv je v ribjih in mesnih jedeh, juhah, pekoih omakah, v solatah in jedeh z jajci. Naprodaj je tudi omaka, pripravljena iz kisa in kajenskih paprik, ki jo zmerno dodajamo vsem mogoim jedem. Zanimivost: Kajenski poper je v Evropo prinesel Kritof Kolumb, e pred tem pa so ga srednje- in junoamerika ljudstva uporabljala v medicinske namene.

Opozorilo: Po sekljanju paprik ali dotikanju kajenskega poprav v prahu s prsti ne segajmo v oi ali ustno votlino, saj nas bo zelo peklo. Roke si temeljito operimo pod tekoo vodo. Kajenskega popra naj ne uivajo otroci, mlaji od dveh let, nosenice pa naj se o njegovem uivanju posvetujejo z zdravnikom.

EMA NAMESTO PENICILINA

Dejstvo, da ima ena desettisoinka grama emaa enak uinek kot kar 25 enot penicilina, medtem ko je ema seveda veliko bolj zdrav, nam pove skorajda vse. Seveda pa je ravno zaradi tega priporoljiva zmernost, saj lahko razdrai prebavila, vpliva pa tudi na presnovo. Dnevni vnos, ki zadostuje, je le 1 gram. Sodobne raziskave so pokazale, da ema vsebuje ve magnezija, eleza in veplovih spojin kot obiajni esen. Poleg tega ema ne povzroa neprijetnega zadaha, eprav vsebuje alicin, ki mu daje tipien vonj po esnu in je obenem znan tudi po tem, da deluje kot naravni antibiotik in ubija glivice. Alicin nam pomaga tudi oistiti koo, ki jo muijo akne, ekcemi in izpuaji. Uivajte ga med jemanjem antibiotikov, saj pripomore k obnovitvi naravne revesne flore, med drugim pa tudi varuje rdee in bele krvnike, uniuje ivo srebro, kadmij in svinec. Spomladi nabrani listi emaa vsebujejo od 20 do 50 mg vitamina C in priblino 7 mg provitamina A, v ebulicah pa je teh sestavin veliko manj. V listih in ebulicah je tudi eterino olje, ki je podobno esnovemu in ki mu daje znailen vonj. Sulidi v emau delujejo kot razkuilo, v listih pa so tudi klorofil, razni vitamini in minerali pa karotenoidi in flavonoidi, ki delujejo zaitno in krepilno. Tradicionalna fitoterapija mu priznava ugodne vplive na znianje krvnega tlaka in holesterola, uinkovit je tudi zoper aterosklerozo. Uinkovito uravnava in zniuje visok krvni tlak ter zniuje nivo slabega holesterola v krvi. Priporoa se ga osebam, ki imajo prebavne motnje, kot so diareja, vetrovi, izguba teka in slaba prebava. Odpravlja tudi glistavost. Svee pripravljeni listi so uporabni pri ienju ledvic in mehurja ter pospeujejo izloanje sea. isti zasluzena pljua ter jetra in olnik. Zviuje pa tudi odpornost proti infekcijam. ema kot istilec telesa Spomladi si privoite kure v obliki soka iz sveih emaevih listov, poleti pa si sok pripravite iz ebulic. Dve pesti listov ali ebulic zmeajte z decilitrom vode, odcedite in shranite v hladilniku. Uivajte po dve lici soka trikrat na dan. Odlien je za ienje elodca, revesja in krvi. Oisti telo, odstrani strupene snovi in zdravi kronino neisto koo. V knjigah najdemo zapise, da naj ga uivajo bolehni in ibki ljudje z liaji, gnojnimi iri, izpuaji. Z naravnimi sredstvi nad glavobole in kronine boleine Na milijone ljudi po vsem svetu vsakodnevno jemlje zdravila proti boleinam, ki blaijo posledice pokodb, glavobole in kronine boleine. Da bi se izognili posledicam vsakodnevne uporabe zdravil, si boleine lajajmo z uporabo naravnih protiboleinskih sredstev. Boleino obiajno utimo zaradi vnetij, ki jih protiboleinska zdravila ustavljajo in

odpravljajo. A na alost za to plaamo tudi svoj davek, saj redna uporaba tovrstnih zdravil povzroa ir na elodcu, kapi, infarkte in pokodbe jeter. Na sreo je narava tudi tokrat poskrbela za nas in ustvarila odlina naravna protiboleinska sredstva.

Bosvelija
- to zelie odpravlja tako kronino kot trenutno boleino, saj vsebuje bosvelino kislino, ki odpravlja vnetja, do katerih prihaja na primer pri revmatoidnem artritisu. Poiimo tablete z vsaj 60 odstotki bosveline kisline in 750 mg dnevnega odmerka, ki ga razdelimo na tri odmerke dnevno.

Arnika
- ta rumena alpska roa vsebuje seskviterpen lakton, ki blai vnetja in okrepi imunski sistem. vicarska raziskava iz leta 2007 je dokazala, da je nanos gela iz arnike na sklepe prav tako uinkovit pri blaenju boleine kot ibuprofen. Gel, ki je uinkovit tudi pri pokodbah, nanaamo tri do tirikrat dnevno.

Kurkuma - neverjetna zaimba, ki ne le blai vnetja, temve tudi izbolja odpornost

telesa na vnetne procese. Kurkuma odpravlja kronino boleino pri revmatoidnem artritisu in drugih bolezenskih stanjih. Trikrat dnevno jemljemo 400 do 600 mg kurkumina, snovi, ki se nahaja v kurkumi.

Omega-3 maobne kisline

- so kljunega pomena za dolgorono lajanje

bolein, saj nae telo omega-3 maobne kisline razgradi v protivnetne snovi. Ko se spopadamo s kronino boleino, jemljimo 2000 do 4000 mg omega-3 maobnih kislin dnevno.

Ingver

- ta korenina vsebuje encime, ki izniijo delovanje snovi, ki povzroajo vnetja.

Na alost samo pitje ingverjevega aja ni dovolj, ko govorimo o kroninih boleinah, saj moramo dnevno zauiti 2 grama mletega ingverja v treh odmerkih, da se spopademo z akutno in 1 gram dnevno za kronino boleino.

Bela vrba - bela vrba zaradi salicina, ki ga vsebuje, deluje podobno kot aspirin, saj
odpravlja vnetja, a je pri tem neneja od farmacevtske razliice. Za odpravljanje bolein jemljemo izvleek s 120 do 240mg salicina vsake tri do tiri ure.

Laneno seme za zdravljenje opeklin Sama imam z opeklinami dragocene izkunje, ki

jih ob vsaki prilonosti irim naprej ... in e mnogim so pomagale. Tu je torej navodilo, kako ravnati, saj se prej ali slej vsak kdaj opee, e ne zelo, pa vsaj malo! Pred 22 leti mi je eksplodiral ekonom lonec. Pljusk vrele juhe mi je brizgnil preko glave na zatilje, se razlil okrog vratu in naredili so se mi krvavi mehurji. Najprej sem se ohladila z vodo, potem pa iskala reitev v knjiici "Domaa lekarna" patra Simona Aia. Med konkretnimi primeri je bil naveden primer vojaka, ki je odprl pe, vanj je bunil plamen in ga mono opekel po vsem obrazu. Pater Ai mu je svetoval uporabo lanenega semena in z njim je odpravil posledice brez vidnih sledov, kakrne navadno ostanejo za opeklinami! Zame je bilo navodilo kot naroeno! K zdravniku sploh nisem la. V enem tednu mi je udeno zrasla nova koa brez kaknih brazgotin! Sama imam odtlej doma vedno na zalogi laneno seme (vzamem ga tudi na morje, saj tam pride v potev za sonne opekline, z njim pa smo e popolnoma odpravili tudi posledice opekline od meduze). Vzamem zvrhano lico lanenega semena in ga zavrem v 1-2 dl vode (koliina je odvisna od obsega opekline). Vre par minut, toliko, da postane voda sluzasta. Vroo laneno zmes, dokler je e redka, precedim, potem z ohlajanjem postaja vse bolj viskozna oz. elatinasta. Ker se navadno mudi, jo dam za kratek as kar v zamrzovalnik. Potem z zelo ohlajeno elatino obloim opeklino in jo prekrijem z gazo. Pri sebi sem pri odprtih ranah menjala oblogo vsakih nekaj ur, ve dni, sicer pa se menja pogosteje, vsaj dokler pee.

E NEKAJ MALEGA O AJIH ...

aji so vedno bolj popularni. Za njih pravijo, da izboljujejo zdravje in podaljujejo ivljenje. aj je poznan kot naravno 'udeno zdravilo'. Njegove prednosti za zdravje so e od nekdaj znane v mnogih delih sveta, posebej na Kitajskem, Japonskem, Indiji in Angliji. aj je napitek, ki se ga poleg vode najve spije. Je sestavni del vsakodnevnega druabnega ivljenja v mnogih delih sveta. Po legendi je aj odkril kitajski cesar Shen-Nung 2737 p.n.. Bil je dober vladar, kreativen znanstvenik in ljubitelj umetnosti. Pazljiv, dalekoviden, zdravstveno podkovan (prvi je zahteval, da se vsa voda za pitje prej prekuha). Na poti po podeelju je v kipeo vodo padlo nekaj posuenih listiev iz sosednjega grma in jih rjavo obarvalo, poleg tega je tekoina e lepo zadiala. In ker je bil znanstvenik, se ni mogel upreti, da ne bi poskusil tudi okusa, ki ga je navduil. Zeleni aj: v 12. stoletju so rastlino Camellia Sinensis uvozili iz Kitajske na Japonsko ter prieli s proizvodnjo zelenega aja. Zeleni aj se obdeluje le s paro, da se ne unii encimov. Nato ga posuijo na zraku. S takno metodo ne pride do oksidacije in fermentacije, aj pa zadri svojo zeleno barvo in dragocene sestavine. Na Japonskem se zeleni aj pije prav vsak dan, zato morda ni nenavadno, da imajo najmanji odstotek rakavih obolenj na svetu. Zanimivo je, da Japonci svojih ajev ne fermentirajo. Zeleni aj vsebuje vitamine A1, B2, B12, C in E kot tudi mnogo elementov v sledeh. Razstruplja telo,

zmanjuje boleino pri teavah z elodcem in revesje, zmanjuje maobo v krvi, dober je za srce, prepreuje arteriosklerozo, pomaga pri vnetjih, deluje proti depresiji Po najnovejih raziskavah zeleni aj vsebuje EGCG (EpiGalloCatechin Gallate), ki zmanjuje celice raka ter se uspeno bori proti raku in virusu hepatitisa. portniki ga oboujejo, ker pospeuje telesno aktivnost, koncentracijo, motivacijo in vzdrljivost. Odkrili so tudi njegov uinek na izgubljanje maobnih zalog: zeleni aj pospeuje metabolizem in stimulira razgradnjo maob - tako pa telo oisti toksinov. rni aj: Najbolj razirjena vrsta aja je prav rni aj. Vsebuje velik dele kofeina in je zato primeren kot zamenjava kavi. Po obiranju listie suijo na zraku 12 do 18 ur. Tako omehani listi se zavijejo in s tem procesom membrane listnih celic popokajo, sokovi in eterina olja pa se pocedijo iz njih. Tako jih pustijo, da fermentirajo in s fermentacijo izgubijo svojo prvotno trpkost in razvijejo svojo karakteristino barvo in aromo. Proces fermentacije se ustavi s praenjem. Tako sokove in eterina olja posuijo na povrini listiev. Tam ostanejo, dokler jih ne potopimo v vrelo vodo. Na koncu aj e sortirajo po kvaliteti in pakirajo. Osebe, ki pijejo rni aj imajo 50% manjo verjetnost, da zbolijo za srnimi boleznimi. rni aj je moan antioksidant, flavonoidi iz aja pa poveujejo raztegljivost ilnega sistema. Z rednim uivanjem rnega aja se zmanjuje holesterol v krvi in verjetnost nastanka krvnih strdkov. portniki ga s pridom uporabljajo, ker stimulira organizem. Beli aj: Stoletja poznan kot arobna sestavina mladosti. Smatra se celo kot ena izmed sestavin eliksirja mladosti, danes pa ga s pridom uporabljajo v kozmetini industriji. Za beli aj se izbirajo le najbolji primerkih popkov in listiev, ki so prekriti z belimi dlaicami in vsebujejo veji odstotek eterinih olj. Ko se ti listii posuijo, zaradi dlaic dobijo srebrno barvo in tako se je tega aja prijelo ime 'Beli aj'. Nene listie minimalno obdelujejo, jih le poparijo in osuijo proces fermentacije pa izpustijo. Zaradi obdelave in kvalitete je beli aj resnino bogat z antioksidanti, okus pa ima malenkost trpek. Dobljeni napitek ima rahlo zlato barvo in je zelo osveujo. Rumeni aj: Zelo redek in eden izmed najdrajih kitajskih ajev. Ta ajevec je redek in zahteva specifino proizvodnjo in obdelavo. Zgodaj spomladi, ko ajevec prine brsteti, se poberejo le prvi listi in popki, ki jih obdelajo takoj po obiranju - zaradi tega pride do minimalne fermentacije. Nato ga suijo, da izgubi travnat okus. Sledi suenje na visokih temperaturah, po nekaj minutah pa ga zavijejo v poseben papir, kjer se nato do konca posui. Tako pridobljen zlati aj je blagega orekasto-sladkega okusa. Rumeni aj vsebuje obilje antioksidantov, ki itijo telo pred svobodnimi radikali in fluoridi, ki uniujejo bakterije. Glede na as fermentacije bi ta aj lahko uvrstili med zelenega in Oolog aj, ki ga

priporoajo za hujanje. Rumeni aj vsebuje encim, ki pomaga pri prebavljanju hrane ter dodatnem izgorevanju maobe v telesu. Oolong aj: Nekje na pol poti med zelenim ajem in rnim ajem je Oolong aj. Ta polfermentiran aj se proizvaja v glavnem na Kitajskem in Tajvanu. Listii aja ne smejo biti premladi niti prestari in se takoj po obiranju izpostavijo sonni svetlobi, da ovenijo. Tako oveneli listi se denejo v posebne koare iz bambusa, da se deloma posuijo. Nato se aj sui v hladnem prostoru - temu sledi fermentacija, da aj dobi svojo znailno barvo centralni del listiev pa mora ohraniti zeleno barvo. Postopek ponavljajo dokler ne fermentira okoli 20% povrine listiev. Nato ga hitro posuijo pri visokih temperaturah. Oolong aj ima ugodne vplive na metabolizem in je znan pod imenom 'aromatien ubijalec maob'. Rooibos aj: ali 'materino udo' je e preko 300 let znan po junem delu Afrike. Njegovo slavo je v svet poneslo dejstvo, da zelo ugodno vpliva na dojenkov trebuek, prepreuje kre, pomaga pri normalni prebavi in pomirja. Rooibos je rastlina, ki lahko raste le v Afriki, saj potrebuje temperaturo med 40 in 45 stopinjami Celzija, zahteva pa tudi ist zrak brez prahu in industrijskih delcev. aj vsebuje: kalij, natrij, kalcij, baker, cink, magnezij, fluor in mangan in posebej veliko eleza - vse to so osnovni minerali, ki jih loveko telo potrebuje. Ne vsebuje pa taninov, kofeina ali teina. Pomaga pri prepreevanju alergij, teavah pri spanju, stresu, napetosti, elodnih teavah, slabostih. Dokazano deluje pri majhnih otrocih proti krem in kolikam. Rooibos se uporablja tudi na koi proti mozoljem, ekcemom, sonnim opeklinam ter pri vnetju zob. Ker je Rooibos bogat z vitaminom C, je primeren pri prehladih in gripi. Denimo ga v vroo vodo za 10 minut in ga nato spijmo. Pu erh aj: udeni aj, pri katerem ne gre nateti vseh pozitivnih vplivov na zdravje. Uravnovea in uravnava telesno presnovo, spodbuja razstrupljevalno delovanje jeter in izgorevanje maob v telesu, isti oilje ter razbremenjuje srce. Pospeuje odvajanje vode, isti seila, prepreuje nastajanje ledvinih kamnov. Odpravlja tudi menstrualne kre. Kamilini aj: vsebuje veliko antioksidantov, ki prepreijo zaplete zaradi diabetesa, kot so izguba vida ter pokodbe ledvic in ivnega sistema. Upoasnjuje rast rakavih celic. Odlino pomirja vnetne procese v telesu in uravnava prebavo. Ameriki slamnik odlien v boju proti prehladom. Hibiskus aj: tri skodelice hibiskusovega aja dnevno uinkovito zniajo krvni pritisk. ZELENI AJ ... ... je lovec na proste radikale, ki povzroajo raka in infarkte, laja sonne opekline, zniuje krvni tlak, krepi imunski sistem, blai preobilje elodne kisline, odpravlja zadah iz ust, varuje pred nastankom ledvinih kamnov, obnavlja moi po telesnih naporih, prenavlja mladostnost koe, dviguje koncentracijo. Skratka, zdravilni napoj v vseh pogledih!

1. Zeleni aj in rak Zeleni aj pomaga zmanjati tveganje za nastanek raka. Vsebuje 100-krat bolj uinkovit antioksidant kot je vitamin C, in 25- krat uinkovitejega kot vitamin E. Telesu pomaga ititi celice pred pokodbami, za katere menijo, da so povezane z nastankom raka. 2. Zeleni aj in bolezni srca Zeleni aj prepreuje bolezni srca in kapi, saj zniuje nivo holesterola. Tudi po srnem napadu prepreuje odmiranje celic in pospeuje njihovo obnavljanje. 3. Zeleni aj in mladost Zeleni aj vsebuje antioksidante, poznane kot polifenole, ki se borijo proti prostim radikalom. Kar pomeni, da pomaga pri ohranjanju mladostnega videza in spodbuja vitalnost. 4. Zeleni aj in hujanje Zeleni aj pomaga pri izgub telesne tee. Topi maobe in spodbuja metabolizem k naravnemu delovanju. S pitjem aja bomo pokurili 70 kalorij dnevno, kar v enem letu pomeni kar 7 kg. 5. Zeleni aj in zaita koe Zeleni aj varuje koo pred kodljivimi vplivi prostih radikalov, ki povzroajo gube in staranje koe. Pomaga pa tudi pri prepreevanju konega raka. 6. Zeleni aj in artritis Zeleni aj pomaga prepreevati in zmanjati tveganje za revmatoidni artritis. Je zelo koristen za zdravje, saj varuje hrustanec tako da blokira encim, ki ga uniuje. 7. Zeleni aj in kosti Kljunega pomena za korist kosti je visoka vsebnost fluorida, ki ga najdemo v zelenem aju. Le ta pomaga ohranjati nae kosti mone. e bomo zeleni aj uivali vsak dan, nam bo pomagal ohraniti kostno gostoto. 8. Zeleni aj in holesterol Zeleni aj nam lahko pomaga zmanjati raven holesterola. Prav tako pa izboljuje razmerje dobrega in slabega holesterola z nianjem ravni slabega. 9. Zeleni aj in debelost ????? ha ha ha Zeleni aj prepreuje debelost z zaustavitvijo pretoka glukoze v maobnih celicah. e se bomo zdravo prehranjevali, redno telovadili in uivali zeleni aj, je malo monosti da bomo predebeli. 10. Zeleni aj in diabetes Zeleni aj izbolja raven lipidov in glukoze v metabolizmu, prepreuje zvianje ravni sladkorja v krvi in uravnava stanje metabolizma. 11. Zeleni aj in Alzheimerjeva bolezen Zeleni aj pomaga pri utrjevanju in ohranjanju spomina. In eprav za bolezen e ne obstajajo zdravila, pomaga zeleni aj upoasniti proces delovanja acetilholina v moganih, kar povzroa Alzheimerjevo bolezen. 12. Zeleni aj in Parkinsonova bolezen

Zeleni aj pomaga prepreevati pokodbe celic v moganih, kar bi lahko povzroilo Parkinsonovo bolezen. S pitjem aja znatno zmanjamo monost za nastanek te bolezni. 13. Zeleni aj in jetrne bolezni Zeleni aj pomaga pri transplantaciji jeter in ljudem z jetrno odpovedjo. Raziskave so pokazale, da uniuje kodljive proste radikale v zamaenih jetrih. 14. Zeleni aj in visok krvni tlak S pitjem zelenega aja lahko prepreimo visok krvi pritisk. Pomaga ohranjati normalno raven krvnega pritiska. 15. Zeleni aj in zastrupitev s hrano Catechin, najden v zelenem aju, uniuje bakterije, ki lahko povzroijo zastrupitev s hrano in ubija toksine, ki jih te bakterije proizvajajo. 16. Zeleni aj in sladkor v krvi Raven sladkorja v krvi se vea s starostjo. Polifenoli in polisaharidi v zelenem aju pa pomagajo na krvi sladkor znievati. 17. Zeleni aj in imunski sistem Polifenoli in flavonoidi v zelenem aju pomagajo h krepitvi imunskega sistema, zaradi esar je tudi nae zdravje moneje v boju proti okubam. 18. Zeleni aj in prehlad ali gripa Zeleni aj prepreuje, da bi se nas lotila prehlad in/ali gripa. Vitamin C v aju nam pomaga pri hitrem zdravljenju bolezni. 19. Zeleni aj in astma Zeleni aj sproa miice, ki podpirajo bronhialne poti in zmanjuje monosti za nastanek astme. 20. Zeleni aj in vnetje uesa Zeleni aj pomaga pri problemu vnetega uesa. Za naravno ienje ues namakajmo bombano palko v zelenem aju in z njo nato oistimo vneto uho. 21. Zeleni aj in herpes Zeleni aj povea uinkovitost zdravljenja herpesa. Nanaamo ga na prizadeto mesto in poakamo, da se posui. 22. Zeleni aj in zobna gniloba Zeleni aj uniuje bakterije in viruse, ki povzroajo tevilne zobne bolezni. Prav tako zavira rast bakterij, ki povzroajo slab zadah. 23. Zeleni aj in stres L - theanine, ki je vrsta aminokisline v zelenem aju, pripomore k razbremenitvi organizma pod stresom. 24. Zeleni aj in alergije EGCG, najden v zelenem aju, preverjeno laja alergije in prepreuje nastanek le teh. 25. Zeleni aj in HIV Znanstveniki na Japonskem so odkrili, da EGCG v zelenem aju prepreuje virusu HIV, da bi napadal zdrave imunske celice. Kar pomeni, da lahko zeleni aj pomaga upoasniti irjenje virusa.

Z GOBO NAD RAKA

Ganoderma lucidum svetlikava sploenka Narava zna zelo dobro poskrbeti za nas. Najdemo lahko najrazlineje zdravilne rastline in celo gobe, s katerimi si pomagamo, ko z naim zdravjem ni vse tako, kot bi moralo biti. Medicinske gobe so postale silno popularne po vsem svetu in v Sloveniji. V Aziji e dolga desetletja uporabljajo gobe pri zdravljenju razlinih oblik raka. V zadnjem desetletju, so klinine tudije pripeljale celo do tega, da jih na Japonskem uvrajo na uradno listo zdravil, spremljajoih pri kemoterapiji. V sistem zdravljenja raka jih je vkljuil tudi Onkoloki intitut. Po svetu in pri nas je med medicinskimi gobami dobro poznana drevesna goba. Gre za SVETLIKAVO POLOENKO (Ganoderma lucidum), znano tudi pod kitajskim imenom ling zhi in japonskim REII. Je ena izmed najpomembnejih zdravilnih gob. Informacije o njej so prile z daljnega Vzhoda. Te gobe je mogoe najti tudi pri nas, in sicer v Beli krajini in na Primorskem. V zadnjem asu tudi na Dolenjskem in Gorenjskem. Njeno kitajsko ime ling zhi pomeni duhovno mo in goba nesmrtnosti Pri Kitajcih je cenjena kot zdravilo kraljev, imenujejo tudi "udeni kralj med zelii". Prva kitajska knjiga o zeliih, ki je bila napisana pred priblino 2400 leti, jo opredeljuje kot vrhunsko zelie, ki s svojim delovanjem krepi zdravje in ohranja vitalnost. Tudi po dolgotrajnem jemanju ne povzroa neelenih uinkov. Na Kitajskem e od nekdaj velja za pravi nacionalni zaklad. e ve kot 4000 let se namre goba reishi uporablja v tradicionalni kitajski medicini v medicinske namene. Japonska knjiga Shinnoh Honzohkyo, ki je izvorni ubenik orientalske medicine, vsebuje opise in razvrstitev 365 razlinih vrst zeli. Podrobno opisuje tudi est vrst gobe reishi (modro, rdeo, rumeno, belo, rno in krlatno). Najbolj cenjena med njimi je rdea reii. Slovensko ime svetlikava poloenka je dobila zaradi svetlee povrine klobuka. Znanstveniki so v gobi odkrili tevilne zdravilne substance. Klinine tudije so pokazale, da reii uinkuje na srno-ilni sistem. Dobri uinki so se pokazali tudi pri pacientih s hepatitisom B ter pri akutnem in kroninem hepatitisu. Opredeljujejo jo kot vrhunsko zelie: Deluje v petih kljunih organih izbolja srce, pljua, jetra, vranico in ledvice. Pomaga pri boleznih v razlinih lovekih organskih sistemih vkljuno z respiratornim, obtoilnim, prebavnim, ivnim, endokrinim, lokomotornim itd. Harmonizira telesne funkcije. Vidni so uspehi pri lajanju bolein, diabetesu, kroninem bronhitisu s spodbujanjem regeneracije bronhialnega epitelija in bronhialne astme, alergijah, proti bakterijam in virusom. Pomaga uravnavati previsok krvni tlak. Uinkuje pri vnetnih spremembah.

Uinkuje na vse organe. Ima tevilne uinke na imunski sistem. Zavira vnetne procese in staranje. Zniuje nivo holesterola. Izbolja delovanje srca. Blai kre gladkih miic. Zmanjuje nivo kodljivega holesterola v krvi. Pomaga pri terapijah pri bolnikih, kateri imajo AIDS. Zavira nastajanje rakavih tvorb. Izredne uinke ima pri jemanju ob kemoterapiji. Nima nezaelenih uinkov. Neodvisno od tega, kdaj gobo zauijete, pred ali po kemoterapiji, se tevilo levkocitov, eritrocitov in trombocitov izredno hitro povrne v prvotno stanje, zato jo e zelo dolgo uporabljajo kot alternativno zdravilo proti raku in za zdravljenje raka, saj uinkovito vzpodbuja in krepi imunski sistem in ker delujejo proti rakavim celicam. Vsebuje polisaharide, triterpene, organski germanij, adenozin, manitol, vitamine, nenasiene maobne kisline in beljakovine, mineralne (elezo, magnezij, cink, baker, mangan, germanij ...) in vitamine (A, B2, B3, B6, biotin, folno kislino ). Tudi, e nismo zboleli, nam uivanje te gobe lahko koristi zaradi tega, ker: - oskrbuje telo s kisikom, - zagotavlja ve energije in moi, - razstruplja organizem, - pomaga pri spanju, - pospeuje cirkulacijo, - podpira in izboljuje imunski sistem, - spodbuja zdravje in vitalnost, - vsebuje tevilne vitamine A, B2, B3, B6, biotin, folno kislino, mineralne snovi, elezo, magnezij, cink, baker, mangan in germanij. Uivamo jo lahko v obliki ve vrst kave, praka, vroe okolade ali aja in kapsul. Olje pridobljeno iz spor gobe reshi vsebuje 20 krat ve uinkovin kot kapsula iste tee gobe reishi v prahu. Kapsule lahko kupite v lekarnah. Gobo pa si lahko pridelate tudi doma. Pri proizvajalcih kupite kozarce s substratom za gojenje. Po estih mesecih je goba zrela in primerna za suenje, saj jo zelo redko uivamo sveo. Dobre rezultate daje tudi kot pomo otrokom, ko imajo oslabljen imunski sistem, kaljajo ali so pod stresom. Res, ta goba je udena! Pie: Tanja Tomi v novi Hani www.revija-hana.com Pa e en link: zanaravo.com kjer dobite vse o tej gobi http://24ur.com/specialno/vizita/ganoderma-lucidum-kraljica-med-zelisci.html ESEN

No, jaz pa imam zelooo rada esen. Zato sem iz radovednosti e nekaj asa nazaj malo raziskovala po internetu, da sem videla, za kaj vse je dober... Danes so redke rastline, ki so vsesplono poznane in tako zelo uporabne kot esen, ki se e tisoletja uporablja v zdravilne namene. Dolgo so ga namre uporabljali le kot zdravilo in ne kot zaimbo. Tako esen e od pradavnine velja za eno najuinkovitejih naravnih zdravil za odpravljanje revesnih zajedavcev ter lajanje teav z dihanjem in prebavo. esen je znailnega vonja, sladkastega in pekoega okusa. Njegov irok spekter delovanja pripisujejo ve kot 200 bioloko aktivnim uinkovinam, med katerimi sta najpomembneji alicin in eterino olje. Zaradi veplovih sestavin v eterinem olju ima neprijeten vonj, a brez njih ni zdravilen. Pripravki brez vonja so zelo uinkoviti, saj je vonj le prikrit, kar se dosee z ustrezno tehnoloko obliko. esen, med drugim, vsebuje e kalij, kalcij, fosfor, selen, precej velike koliine vitaminov B in C ter beljakovine. esen je bolj uinkovit kot taventroa esen je diaforetik, ekspektorans, spazmolitik, antiseptik, bakteriostatik, antimikotik, antivirotik, hipotenziv in antihelmintik. Znanstveniki so v tevilnih raziskavah ugotovili, da so sestavine v esnu koristne za srce, ker zniujejo krvni tlak, prepreujejo nastajanje holesterola v jetrih, zniujejo raven kodljivega holesterola in dvigujejo ravni koristnih lipoproteinov velike gostote krvi. esen zniuje povian krvni tlak, saj kot diuretik spodbuja izloanje urina in iri krvne ile. Visok holesterol pa zniuje priblino tako uspeno kot zdravila na recept. e polovica esnovega stroka na dan lahko znia visok holesterol za 9%. Glede holesterola strokovnjaki domnevajo, da je ob uivanju esna zavrto njegovo nastajanje v telesu, hkrati pa naj bi bilo pospeeno tudi njegovo izloanje z olem. esen zavira nastajanje krvnih strdkov in poveuje hitrost, s katero se le-ti razkrajajo. Ker esen pripomore k redkeji krvi, lahko preprei teave s krvnim obtokom, kap, bolezni srca in trombozo. Med znanimi rastlinskimi antibiotiki sodi esen zagotovo med najuinkoviteje, saj pomaga proti streptokokom, tifusu in paratifusu ter proti razlinim glivicam in virusom. Primerjalne raziskave z antibiotiki so pokazale, da esen bolje uinkuje proti bacilom in stafilokokom. Tako ima antibiotino delovanje in uinkovanje proti bakterijam, virusnim ter glivinim okubam, kot so na primer vse vrste vnetij v prsnem kou, nahod, gripa, vnetje ues, vnetja ustne votline, ter blai tudi katar in herpes. Lahko ga uivamo presnega, da odmaimo zamaen nos in ublaimo druge simptome prehlada. Uinkovito blai tudi vnetja prebavil, kot so vnetje elodne in revesne sluznice ter gria. esen v revesju prepreuje gnitje, tako da olaja razmnoevanje mlenokislinskih bakterij, to pa pripomore k ravnoteju revesne flore. Takno delovanje esna prepreuje nastajanje revesnih plinov, raznih krev, drisk in irjenje kodljivih sestavin, ker prepreuje, da bi se absorbirale in s tem prodrle v kri, prek katere bi lahko povzroile motnje v organizmu.

Znanstveniki so dokazali vpliv esna na revesne parazite, zato ga lahko uporabljamo proti njim, ima pa tudi uinek detoksifikacije in isti kri. Opazili so, da pri rudarjih, ki so uivali veje koliine esna, ni prilo do zastrupitve s svincem. esen je zelo uinkovit pri slabokrvnosti, utrujenosti in onesnaenem okolju. Pomlajuje mogane in imunski sistem. Najnoveje japonske raziskave na ivalih kaejo, da uivanje esna lahko obnavlja moganske in imunske funkcije pri starih podganah, torej tiste funkcije, ki slabijo s staranjem. esen lahko celo pomaga prepreevati in zmanjevati Alzheimerjevo senilnost. Zavira tudi splono propadanje telesa, ki ga pospeujejo napadi prostih radikalov na celice. Ker ima esen antioksidativno lastnost, pomeni, da deluje tudi kot zaita pred rakom. To potrjuje tudi mnenje Amerikega intituta za raziskavo raka, kjer postavljajo esen na prvo mesto seznama tistih prehrambenih proizvodov, ki lahko prepreujejo nastanek nekaterih vrst raka. Na Kitajskem so statistike potrdile, da se na podrojih, kjer zauijejo velike koliine esna, rak na elodcu najmanj pojavlja, z raziskavami med ljudmi v Shandongu na Kitajskem, kjer je najve primerov elodnega raka na svetu, pa so ugotovili, da redno uivanje esna deloma varuje pred to boleznijo. Danes raziskave na ivalih kaejo, da sestavina esna, imenovana alidisulfid, prepreuje rast malignih tumorjev. esen tudi uravnava sladkor v krvi in tako blai starostno sladkorno bolezen. Pri teavah z aknami ali blagim konim vnetjem pa lahko svee stroke esna neposredno vtiramo v koo. Vasih tudi kakna teavica Sploni stranski uinki, ki se pojavijo ob uporabi esna, so lahko pri ljudeh gore obutek v ustih in elodcu, driska ter bruhanje. Pri nekaterih ljudeh izzove tudi alergije, pri obutljivih pa migrene. Lahko moti zdravljenje s hipoglikemiki, zdravili za znianje sladkorja v krvi in anti koagulansi ter zdravili zoper strjevanje krvi, stopnjuje proti strjevalni uinek protivnetnih zdravil ter zvea delovanje nenasienih maobnih kislin omega-3. V korist naega zdravja je esen priporoeno uivati predvsem v obliki raznih pripravkov, ki vsebujejo dragocena esnova olja, po zauitju pa za seboj ne puajo neprijetnega zadaha po esnu. Tako je proti okubam revesja in dihal ter za prepreevanje teav z oiljem priporoeno zauiti 40 do 50 kapljic tinkture na osnovi esna ali pa 1 do 3 tablete ali kapsule s esnom (300 mg, na voljo v obliki brez vonja) na dan. Proti revesnim zajedavcem pa je priporoljivo zauiti 100 do 250 mg suhega izvleka esna na dan. V primeru zdravljenja s esnom je namre potrebno zauiti velike koliine le-tega (deset ali ve strokov dnevno), in ker veplove spojine v esnu hitro izhlapevajo, nastane neprijeten zadah, ki ga sicer lahko preenemo z veenjem peterilja. Da se torej izognemo nezaelenim posledicam esna in veenju peterilja, ga raje uivajmo v obliki prehranskih dopolnil, vseeno pa vsak dan pojejmo vsaj en strok esna. Zgodovina uporabe esna: Ostanki esna so najdeni e v peinah izpred 10.000 let, sumerske ploice iz leta 3.000 pred naim tetjem pa e priporoajo njegovo uporabo.

Zanimivo je, da so Egipane imenovali smrdljivi narod, ker so v velikih koliinah uporabljali esen. Bil je tako zelo cenjen, da je sluil kot denarna valuta. Takrat so celo sunje vrednotili s esnom in tako je en zdrav suenj veljal 5 kg esna. Egipani so esen dobesedno astili, saj so glinene modele esnovih gomoljev postavili v Tutankamonovo grobnico. Sunji, ki so gradili piramide, so dobivali velike koliine esna, ker so njihovi lastniki ugotovili, da e jih hranijo s esnom, delajo ve in so bolj vzdrljivi, hkrati pa jih zaitijo pred raznimi nalezljivimi boleznimi, ki so takrat terjale smrt mnoice ljudi. Najstareji znani medicinski zapisi, Ebersovi papirusi, poudarjajo, da je esen dober proti glavobolu, pikom mresa, menstrualnim teavam, revesnim glistam, tumorjem in srnim teavam ter navajajo 22 receptov za zdravljenje s esnom. Grki so esen uporabljali v asu priprav na olimpijske igre, da bi si zagotovili dovolj moi. Tako so ga borci, tik pred konno borbo, zauili, da bi z njegovim vonjem prestraili svoje sovranike. Celo v Odiseji je navedeno, da je Odisej uival esen. Grki zdravnik Hipokrat pa predpisuje esen proti zaprtju, kopienju vode v organizmu, vnetju, raku, gobavosti, za celjenje ran in proti teavam s prebavo ter raku na maternici. Rimski zgodovinar Plinij stareji (1. st.) svetuje uivanje esna celo proti 61 razlinim boleznim, medtem ko ga Diskorides priporoa le proti poapnenju il in srnim teavam. Indijanci so esen uporabljali proti raku in gobavosti, v srednjem veku pa je menihom sluil kot zaita pred kugo. V asu prve svetovne vojne, ko e niso poznali penicilina, so ruski vojaki uporabljali esen za celjenje ran. V drugi svetovni vojni, ko je bil penicilin e v uporabi, vendar ga ni bilo dovolj, pa so esen masovno uporabljali proti infekcijam in zastrupitvi. Zato ga imenujejo tudi ruski penicilin. Sicer pa je esen skozi zgodovino dobil e mnogo drugih imen, kot na primer madarska limona. Ljudje so kmalu spoznali, da je esen izredno uinkovito sredstvo proti infekcijam, katerih izzivalci so amebe in paraziti, ki se lahko najdejo v vodah iz okuenih vodnjakov. Do leta 1940 esna v Ameriki niso sprejemali, nael se je le v poganskih jedeh delavskega razreda. Kasneje so spoznali njegove vrednote in ga umestili v svoje recepte kot pomembno sestavino, ne le kot manjo zaimbo. Danes pa se Italijani trudijo, da bi ga umaknili iz mediteranskih jedi. Vir: http://www.bodieko.si/cesen-za-dobro-zdravje (revija zdravje in prehrana)

MARELINA JEDRCA
Grenka marelina jedrca iz Himalaje ... izjemna grenka jedrca marelic, ki rastejo med 1800 m in 3000 m nadmorske viine, so po okusu podobna mandeljnom in marcipanu. So eden najboljih virov vitamina B17, zato jih plemena, kot so Hunzi, Hopi in Karakorum redno dodajajo svoji prehrani in ne poznajo obiajnih zahodnjakih bolezni. Marelina jedrca lahko odstranijo iz telesa mutirane celice z majhnimi vrednostmi cianida, zdrave celice pa vsebujejo encime, ki cianid nevtralizirajo in zato ostanejo nedotaknjene. Imajo prijetno aromo po mandeljnih, a so zelo grenke. Lahko jih uivate skupaj z Goji jagodami, da se grenkoba porazgubi.

Vitamin B17 Uinek vitamina B17 na raka je e vedno opisan samo teoretino, eprav so rezultati njegovega jemanja precej temeljito raziskani. e leta 1902 je John Beard, profesor embriologije na Univerzi v Edinburghu, predlagal zdravstveni javnosti, da bi maligne tumorje in raka zdravili z uinkovito uporabo navadnih encimov in ne z operacijami, kemoterapijo in obsevanji. Vitamin B17 najdemo v naravni hrani, ki vsebuje nitroloside (zlasti v koicah marelic, breskev, jabolk, eenj ...). eprav so ga izolirali ele pred petdesetimi leti, so ga na Zahodu v naravni obliki prvi uporabili za zdravljenje raka e vsaj leta 1843. Na Kitajskem naj bi e pred tri tiso leti zdravili tumorje z grenkimi mandlji, ki imajo precej visoko vsebnost tega vitamina. Kot reeno, to je naravna sestavina koic sadeev iz rodu Prunus rosacea, najbolj bogata z vitaminom B17 pa so jedrca koic marelic (vsebujejo ga od 2 do 3 odstotke), sledijo grenki mandeljni, jedrca koic breskev, nektarin, eenj, sliv in jabolk. Vitamin B17 je sestavljen iz dveh molekul glukoze, mono vezanih z molekulama benzaldehida in hidrogencianida. Zaradi vsebnosti dveh zelo strupenih sestavin ga ima uradna medicina za strupenega in je v obliki tablet marsikje po svetu prepovedan. Poleg tega uradna medicina trdi, da mu je zmotno rei vitamin, saj nima enakih lastnosti kot drugi vitamini. S trditvijo, da B17 nima enakih lastnosti kot drugi vitamini, bi se tehnino strinjala tudi dr. Krebs in njegov sin, toda na drugi strani imata zelo tehten argument, zakaj si laetril vseeno zaslui ime vitamin. Dr. Krebs ugotavlja, da je rak bolezen presnove in ne nastane zaradi virusa, bakterije ali zastrupitve, poleg tega ni nalezljiv; takne bolezni so vedno povezane s prehrano, ali bolje reeno, z doloenim prehrambnim primanjkljajem. Po Dr. Krebsu "v zgodovini medicine ni bilo nobene kronine ali presnovne bolezni, ki bi jo lahko prepreili ali ozdravili drugae kot s snovmi, ki jih najdemo v prehrani ali nastanejo pri presnovi". Snovem, ki zdravijo bolezni ali napake v presnovi oziroma skrbijo za njegovo brezhibno delovanje, pravimo vitamini. Uinek vitamina B17 Zakaj lovek dobi raka? Zaradi cigaretnega dima, razlinih sevanj, toksinih dodatkov k prehrani, izpostavljenosti soncu ali morda zaradi netetih drugih dejavnikov tveganja? Dr. Krebs meni, da je dejanski vzrok preprosto pomanjkanje vitamina B17, ki ga v rafinirani zahodnjaki prehrani ni e veliko let. Kancerogeni dejavniki naj bi samo sproili bolezen, ki se je sicer e dolgo razvijala zaradi pomanjkanja vitamina B17. V rakastih celicah je encim beta-glukozidaza, ki deluje tako, da sprosti trdno vez dveh molekul glukoze, benzaldehida in hidrogencianida. Sproeni strupeni sestavini uniita rakasto celico. Beta-glukozidaze je v rakastih celicah tudi do stokrat ve kot v normalnih celicah, ki jo obdajajo, zato vitamin B17 sprosti strupene sestavine samo v rakastih celicah. Drug zelo pomemben encim, rhodanese, pa je prisoten izkljuno v zdravih celicah, kjer deaktivira cianid in benzaldehid ter ju v trenutku spremeni v zdrave in koristne stranske produkte (tiocianat in benzojevo kislino). Mehanizem omenjenih encimov naj bi

skrbel za to, da vitamin B17 selektivno uniuje rakaste celice. Tej razlagi nekateri zdravniki nasprotujejo, e da je nezadostno dokazana in neutemeljena. Prednosti vitamina B17 Vitamin B17 ni arobna paliica, s katero bi lahko z malo truda ozdravili vse vrste raka. Koristil ne bo prav veliko, e bolnik ne spremeni naina ivljenja, zlasti ko gre za prehrano, telesno dejavnost in ivljenjsko okolje, e ne zmanja stresa in pesimizma ter e ne povea volje do ivljenja. Najuinkoviteji je kot preventivno sredstvo, za kar je dovolj, e im ve sadja uijemo skupaj z jedrci iz razbitih koic, peke jabolk pa lahko kar zgrizemo. Priporoeno je zauiti do sedem jedrc marelinih koic na dan ali ustrezno koliino vitamina B17 iz koic drugega sadja. Ker vitamin B17 v zmernih koliinah nima stranskih uinkov, velja poskusiti. Po mnenju neodvisnih raziskovalcev lahko na dan zauijemo priblino 6-10 jederc, po mnenju FSA (Food Standards Agency) pa najve 2 na dan. Te informacije so namenjene samo izobraevanju in jih ne priporoamo za ugotavljanje ali zdravljenje bolezni. Ne svetujemo, da bi kdorkoli zamenjal tradicionalno zdravniko oskrbo s katerim koli izdelkom. CAMU CAMU

... izvira iz podroij amazonskega deevnega gozda, kjer se ta ivahno zeleno-rdea jagoda e tisoletja uporablja v prehrani in medicini. Camu Camu v prahu je bogat z antioksidanti, aminokislinami, fitokemikalijami, vitamini in minerali, kar naredi to zanimivo jagodo odlino hrano za izboljanje imunskega sistema. Na vrhu deevne sezone se prebivalci amazonskega deevnega gozda po rekah in movirjih prevaajo s kanuji, polnimi (za nas) nenavadnih sadeev. Kot oliva velike jagode, obarvane zelenkasto-rdee, se e tisoletja uporabljajo v medicini domorodcev poreja Amazonke. Grmiasta drevesa, ki rastejo tik ob in v vodi, obrodijo ele po ve letih rasti. Ker je bila zdravilna mo njihovih plodov dolgo skrita, razen tamkajnjim prebivalcem, je tevilo dreves v naravi zadostovalo za potrebe ljudi. Z novodobnimi raziskavami, ki so razkrile neverjetne hranilne lastnosti camu camu sadeev tudi ostalemu svetu, pa so mnog divji predeli s temi drevesi postali ogroeni. Na sreo se edalje bolj spodbujajo umetni nasadi te zanimive rastline, ki hkrati ne zahtevajo umetnega gnojenja in kropljenja, poleg tega pa omogoajo domainom, da ivijo od dela z rastlino, ki jo poznajo mnogo bolje kot mi. Nikakor torej ni vseeno, za kateri izdelek se odloimo izbirajmo tiste, ki prihajajo z bioloko certificiranih nasadov in po monosti nosijo fair trade oznako!

Vitamin C In zakaj je camu camu vzbudil tako pozornost po vsem svetu? Predvsem zaradi svoje neverjetno visoke vsebnosti vitamina C. Nekateri viri navajajo, da ga vsebujejo kar 30- krat ve kot pomarane, vsekakor pa je camu camu nedvomni zmagovalec po vsebnosti tega vitamina. eprav se po obiranju in suenju del koliine vitamina C izgubi, ga je v plodovih in prahu, ki se iz njih pridobiva, e vedno veliko ve kot v katerikoli drugi rastlini. Vitamin C deluje kot moan antioksidant in kot tak varuje nae celice pred kodljivimi prostimi radikali. Je vitamin, ki ga najpogosteje povezujemo s prehladi in ostalimi zimskimi tegobami, oziroma z njihovim prepreevanjem. In vitamin C pri tem v resnici pomaga, saj krepi imunski sistem in tako zagotavlja obrambo pred neugodnimi zunanjimi vplivi. Aktivira tudi levkocite, ki so odgovorni za obrambo v primeru infekcij, in spodbuja tvorbo limfocitov, ki proizvajajo protitelesa. Vitamin C sodeluje e pri tvorbi kolagena, ki gradi vezivno tkivo v naem telesu. Zaradi tega so zadostne koliine vitamina C nujno potrebne za zdravo koo, hitro celjenje ran in drugih pokodb kateregakoli tkiva, ter za ustrezno regeneracijo miic po fizini aktivnosti. Pomemben je tudi zato, ker izbolja absorbcijo eleza v tankem revesju za kar 85 odstotkov in lahko tako pozitivno vpliva proti slabokrvnosti. Raziskave kaejo, da Slovenci ne zauijemo dovolj vitamina C, poleg tega pa predoziranje praktino ni mogoe, saj se preseek izloi skupaj z urinom. eprav umetno sintetizirane tablete vitamina C vsebujejo veje koliine vitamina kot naraven prah iz camu camu sadeev, pa o izbiri ne bi smelo biti dvoma. Le naravni viri hranil so tisti, ki jih nae telo najbolj uinkovito absorbira, predvsem pa ima v kombinaciji s e drugimi hranili veliko dolgotrajneje in bolje uinke. in ostali Praktino vse sodobne raziskave camu camu sadeev se osredotoajo le na njihovo vsebnost vitamina C. A v teh kiselkastih sadeih najdemo e vitamine B1, B2 in B3, kalcij, fosfor, kalij in elezo. Bogati so tudi z barvnimi antocianini, ki deluje antioksidativno, bioflavonoidi in aminokislinami. Vsestranski sade S svojo bogato hranilno sestavo krepijo moganske funkcije, oi in vid, srce, jetra in koo. V obseni raziskavi, ki je primerjala zdravilno uporabnost in efektivnost razlinih rastlinskih virov, je bil camu camu oznaen kot sade, ki blai vsa sledea stanja: - Astma, - Arterioskleroza - Prehlad, - virusna obolenja depresija paradontoza hepatitis neplodnost - migrena in glavoboli - boleine v glavi in zobobol - Parkinsova bolezen - bolezni, ki so posledica delovanja prostih radikalov. Uporaba Ker so svei sadei precej kiselkastega okusa, jih domaini niso pogosto uporabljali prehrani, temve so iz njih v zdravilne namene delali predvsem razline napitke ali pa so jih posuili in mleli v prah. Prav uporaba v obliki prahu je najbolj prirona in uinkovita, saj se izgubi del trpkega okusa, pa tudi hranilne sestavine so bolj koncentrirane. Prah lahko vmeamo v sadne in zelenjavne sokove ter smoothije in jim tako, poleg dodatne hranilne vrednosti, dodamo osveilen sadni okus. Najbolje se camu camu obnese v sadnih napitkih, sicer pa je njegova uporaba neomejena. Te informacije so namenjene samo izobraevanju in jih ne priporoamo za

ugotavljanje ali zdravljenje bolezni. Ne svetujemo, da bi kdorkoli zamenjal tradicionalno zdravniko oskrbo s katerim koli izdelkom.

NONI SOK - UDENO ZDRAVILO

MORINDO CITRIFOLIO in iz tega sadea ustvarjen naraven sok imenovan Noni sok. Noni (latinsko Morinda Citrifolija), ki je med primitivnimi ljudstvi Polinezije, Azije in Avstralije e od pradavnine bila smatrana za udeno rastlino, celo sveto, pridobiva vse vejo kredibilnost kot izvor lajanja bolezni moderne dobe. e pred 2000 leti se je Noni uporabljal v Polineziji, na Kitajskem in v Indiji ter tudi drugod kot sredstvo za barvanje, hrano ter zdravilo. Uporabljeni so bili vsi deli rastline, od cveta, sadea, pek, listja, lubja do korenin. Z njimi so zdravili vsakrne teave od motenj reproduktivnega organa do preloma kosti, od infekcij do vnetij, od teav s teo do teav z lasmi in koo. Na Tahitiju je bil poznan za ienje revesja, skupaj z listi in lubjem pa za diabetes, srne teave, visok pritisk (v odvisnosti od tipa bolezni tudi v razlinem razmerju in razlini deli rastline) V Indiji so ga v sanskrtu imenovali Ach in ga prav tako uporabljali v medicinske namene. Ve stoletij je bil pomemben del indijske medicine imenovane Ayurveda. To medicinsko tradicijo naj bi razvili tako imenovani Aryani v severozahodnem delu Indije, kateri so bili smatrani za nekakno kozmino civilizacijo. Na Filipinih sade uporabljen za ienje prebavnega trakta, posebno proti parazitom, saj vsebuje Antraquinone, ki imajo antiseptine (antibakterijske) uinke na bolezni prebavnega trakta povzroenih s strani bakterij (npr. salmonele). V Maleziji proti prehladu, motnjah v menstruacijskih ciklih in boleinam, diabetesu in elodnim teavam. Na Havajih kot poglaviten sestavni del sestavin v boju proti rakastim obolenjem, teavam pri dihanju, tudi pri opeklinah. In-vitro tudija zelo uglednega japonskega laboratorija v Yokohami na Kao univerzi je leta 1993 pokazala, da doloena substanca Nonija - Damnacantal - uinkuje na celice tumorja tako, da izklopi signal reproduciranja teh celic. (Japonci so na podlagi tega spoznali, da od vseh rastlin Noni vsebuje najvejo koliino Damnacantala.) V soku je najdenih preko 150 elementov - noben drug naravni sok ne vsebuje take koliine razlinih snovi. Poleg kopice vitaminov prav tako najdemo vitamin B12, ki sicer obstaja v zelo redkih rastlinah. Nekaj pomembnejih aktivnih snovi; Scopoletin - anti histaminiski in anti bakterijski uinek, sproa krvne ile, jih naredi bolj elastine (zato deluje kot pomono sredstvo proti visokemu pritisku), skupaj s serotoninom pomaga uravnavati spanje, apetit in temperaturo; damnacantal zaustavlja razvoj nekaterih rakastih celic; olje eugenol pomaga lajati boleine; Pro-Xeronin pomaga pri revitalizaciji celega telesa, ohranja

elastine stene celic, deluje protivnetno in krepi imunski sistem organizma; Terpeni skrbijo, da se telesne celice obnovijo; Antraquinoni imajo antiseptine (antibakterijske) uinke na bolezni prebavnega trakta povzroenih s strani bakterij; 17 aminokislin od 20 znanih (od tega vsebuje vseh 9 esencialnih aminokislin); Tu so e Caratenoidi, Rastlinski Steroli, Sitisterol, Glokozidi, Alizorin, Glukopiranoza PA, Encimi, Multireceptorji aktivatorji, Metionin, Isoleucin, Litin, Fenilalanin, Threonin, Triptofan, Valin, Histadin,Olja Morindadov, Rubiadin, Magnezij, Karbonati, Proteini, elezo, Morindon, Soranjidol, Fosfati, Rubiadnin MME, Acetin GlucoP, MM-MA-R GlucoP, Koprilne kisline, Asperulozidi, Alkaloidi, Klororubin, Alenin, Arginin, Aspartati, Cistein, Glicin, Glutamati, Tirozin, Prolin, Serin ... PROXERONIN in PROXERONASA so pomembni, ker se v jetrih spremenijo v XERONIN, ki ga celice nujno potrebujejo za rast, delitev in jaanje odpornosti. Teh encimov je v naravi zelo malo. Za primer povejmo, da je v 0,3 dcl noni soka iz Tahitija toliko Proxeronina kot v 12 kg ananasa ali 32 kg banan! e noni sok vsebuje vse te za telo potrebne sestavine in vpliva na izboljanje poutja pri mnogih boleznih, zakaj je tako pozno priel na svetovni trg? Kot e reeno, prebivalci krajev, kjer noni uspeva, so ga uporabljali e stoletja in ga uporabljajo tudi danes. Problem je, ker sade sam smrdi in tudi okus ima moan, zato so ga lokalni vrai in zdravilci dajali po veini obolelim, za prehrano pa je sluil, ko je zmanjkalo druge vsakodnevne hrane. Pripomniti velja, da ko sade dozori, kmalu pade na tla in zgnije v dveh dneh (pri emer zadeva iri moanj vonj), zato ga je nemogoe dobiti na trgu v obliki sadea. Prvi kontakt s 'civilizacijo' je noni dobil med drugo svetovno vojno, ko so se ameriki vojaki sreali s tem sadeem. Analize amerike vojske so uvrstile noni sade kot varen za uporabo. ele leta 1993 sta John Wadsworth in Stephen Story, ugledna prehrambena strokovnjaka, preko prijatelja izvedela za sade Noni. Da sta izpopolnila celoten postopek obiranja sadea, procesiranja in usteklenienja, brez unienja naravnih elementov, sta potrebovala kar tri leta. Tako ele noveja tehnologija, ki je bila razvita samo v namen raziskave in proizvodnje Noni soka, omogoa, da se vsi encimi, ki v naravi zelo hitro razpadejo, ohranijo brez keminih dodatkov in konzervansov! S temi postopki se tudi okus, ki je sicer zelo moan, drastino popravi. Na kratko, noni je udovito preventivno sredstvo, ki ga lahko uiva skoraj vsakdo in pomaga pri veini tegob moderne dobe. Vendar pa obstojajo trije tipi bolezni, pri katerih nonija NE smemo dajati: 1. ljudem, ki imajo v sebi tuj organ (transplantacija), saj zaradi poveanja odpornosti organizma lahko pride do zavrnitve organa 2. ljudem, ki so alergini na citruse (torej tisti, ki ne smejo uivati limon,pomaran, grenivk ...) 3. Ljudem, ki hodijo na dializo Pijemo ga na tee, najbolje takoj zjutraj, e ga pijemo ez dan potem 2 uri pred pitjem ne jemo. Po pitju ne jemo cca 20 minut, da se vsrka v telo. e bi jedli takoj,

potem v elodec pridejo prebavni sokovi, ki lahko izniijo delovanje soka. Normalno pijemo 0.3 dcl na dan, to znese skupno 1 liter na mesec. Obvezno je pitje tekoine ez dan, najbolje vode, saj voda oisti telo in dobesedno spere strupe iz telesa. Kakna koliina vode se priporoa piti ez dan? Odvisno od vae tee, cca 2 litra. To se na prvi pogled slii veliko, toda ob pitju nonija sasoma postanete ejni in 2 litra ni noben problem, etudi ste do sedaj pili samo en kozarec na dan. Te informacije so namenjene samo izobraevanju in jih ne priporoamo za ugotavljanje ali zdravljenje bolezni. Ne svetujemo, da bi kdorkoli zamenjal tradicionalno zdravniko oskrbo s katerim koli izdelkom.

KOKOS
Kokosovi orehi rastejo na palmah, ki doseejo v viino do 30 metrov in imajo 5 metrov dolge liste. Od cvetenja do konne kalitve kokosovega oreha vasih traja tudi do 2 leti in pol. Doaka lahko tudi do 100 let, najbolj pa obrodi med 10 in 50 letom. Na enkrat lahko obrobi 75 orehov, ki so veliki kot otroka glava in tehtajo do 2-2,5kg. Preden pridemo do pravega oreha, se moramo najprej prebiti skozi zelenkasto do svetlorjavo, vodoodporno in voskasto vrhnjo plast, pod katero se nahaja porozna vlaknasta plast in ele pod slednjo se nahaja kokosov oreh. Kosmata rjava lupina je debela nekaj centimetrov. Pod to lupino se nahaja plast kokosa, v votlini na sredi sadea pa se nahaja kokosovo mleko, ki bi se pravzaprav moralo imenovati kokosova voda, saj je tekoina skoraj prozorna. Kokosov oreh najlaje odpremo takole: na lupini se nahajajo tri oesa. Dva od teh oes sta ojaana, tretje pa je prevleeno le s tanko koico, ki jo s konico noa z lahkoto predremo. Skozi to odprtino iztoimo kokosovo mleko, nato pa lahko sade razbijemo s kladivom. Oreh zavijemo v kuhinjsko krpo, da deli lupine ne odletijo vstran. Kokosov oreh lahko praimo v peici, pri emer na lupini nastanejo razpoke, zato potem sade z lahkoto odpremo. Meso sadea kljub temu ostane svee in sono. Kokosovo olje spodbuja delovanje metabolizma Je eno najbogatejih virov srednjeverinih maobnih kislin trigliceridov, katere oivijo lenobni metabolizem. Znanstvene raziskave so potrdile, da trigliceridi pospeijo presnovo za skoraj 50 odstotkov, njihov uinek pa traja skozi ves dan. Torej, v kolikor vae presnova ne deluje kot bi morala zaradi vseh e preizkuenih diet in vsakodnevnega stresa, vam svetujemo da dnevno uivate kokosovo olje in se pripravite na korenite spremembe v vaem metabolizmu. Uravna sladkor v krvi Poleg uinka, ki ga ima olje na nao presnovo pa uinkovito vpliva tudi na delovanje inzulina. Kokosovo olje telesu podaja energijo, katera je podobna tisti pridobljeni iz glukoze in nima nikakrnega negativnega uinka na inzulin in krvni sladkor. Redno uivanje kokosovega olja zniuje tudi glikemini indeks zauite hrane in s tem posledino prepreuje nihanja krvnega sladkorja.

Uspeno zdravi kandido in prepreuje razmnoevanje glivic Omenili smo e zdrave maobne kisline v kokosovem olju, ki pospeijo metabolizem. Naj e dodamo, da lavrina in kaprilna kislina, ki se med ostalim tudi nahajata v olju, na organizem varujeta pred kandido in glivinimi obolenji. Kandida je pogosto tudi tisti skriti krivec za debelost. V kolikor se omenjene glivice v naem telesu preve razmnoijo obstaja minimalna monost, da bomo shujali. Kandida posledino s seboj prinese tudi ostale teave, kot so utrujenost, teave s koncentracijo, vnetje sinusov redne ponavljajoe glivine okube, itd. Prej omenjen skriti krivec, ki onemogoa hujanje pa je neustavljiva elja po ogljikovih hidratih in sladkem. Kako pride do tega? Glivice se v telesu hranijo s sladkorjem in zato v nas spodbudijo eljo po hrani. Zato priporoamo uporabo kokosovega olja, saj odlino deluje v boju proti omenjenim teavam. Vasih je njegovo delovanje tako uspeno in mono, da se to kae v glavobolu, mrazenju, nastajajo teave z razmiljanjem. Vendar naj vas to ne prestrai, to ni ni slabega ampak predvsem nekaj dobrega, saj vsi ti simptomi kaejo na to, da glivice v telesu odmirajo. Zato prinite imprej uivati ta organski ude narave! Torej poenostavljeno povedano, kokosovo olje premore tevilne zdravilne uinke na nae telo: - zmanjuje vnetja in deluje protivirusno; - pomaga pri boju z glivinimi obolenji; - uravnava holesterol v krvi; - deluje kot odlien NARAVNI antioksidant; - koo in telo iti pred nevarnimi prostimi radikali, ki povzroajo pokodbe koe in njeno staranje; - obnavlja lasie in dokazano deluje proti prhljaju; - zmanjuje monosti za nastanek sladkorne bolezni in pomaga - zmanjati morebitne simptome bolezni; - uspeen v boju proti boleznim srca in oilja; - odpravlja tudi razlina rakava obolenja; - pomaga pri izgubljanju telesne tee; - spodbuja metabolizem in nenehno uravnava prebavo Kokosovo olje je uporabno za: - zdravo prehrano; - kot olje za pripravo hrane; - kot vlailno in masano olje za telo; - za nego otrok; - za nego las Deset razlogov, zakaj uivati kokosovo maslo 1. - Kokosovo maslo oziroma olje je edina maoba, ki koristi pri diabetesu; pomaga namre uravnavati raven sladkorja v krvi in zmanjuje sekundarne posledice bolezni. Pri prebavi kokosove maobe je potrebnih manj encimov, torej ne obremenjuje trebune

slinavke. Poleg tega kokosova maoba dobavlja energijo v celice neposredno in pri tem ne potrebuje inzulina. Dokazano izboljuje izloanje inzulina in resorpcijo glukoze. 2. - Kokosovo maslo, v nasprotju s preprianjem, pospeuje presnovo in izgorevanje maob v celicah ter pomaga znievati raven holesterola v krvi. 3. - Kokosovo maslo odlino celi rane in brazgotine. 4. - Kokosovo maslo pomaga premagovati utrujenost. e celice zaradi preseka nenasienih rastlinskih olj ne morejo sprejeti dovolj glukoze, to obutimo kot kronino utrujenost. 5. - Kokosove maobe ne redijo. Nasprotno, raziskave kaejo, da maobne kisline potujejo naravnost v jetra, kjer se pretvarjajo v energijo in se ne nalagajo kot maoba v tkivih. Kokosovo maslo je ena od redkih maob, ki spodbuja pospeeno izgorevanje maob in tako pripomore k hujanju. 6. - Kako mono je protivirusno delovanje kokosovih maob, potrjujejo tudi raziskave dr. Conrata S. Dayrita Emertiusa, profesorja farmakologije z Univerze na Filipinih. Ob pomoi kokosovih maob mu je uspelo zniati obremenjenost z virusi pri bolnikih, obolelih za aidsom. 7.- Dr. Mary Enig, znana biokemiarka in nutricionistka, poroa o primerih, ko je pri HIV-pozitivnih otrocih prilo do tega, da so bili po doloenem asu spet HIV-negativni. Pri prehrani so uporabljali visok odstotek kokosovih maob, ki so po mnenju te znanstvenice pomagale, da je v telesu nastajalo dovolj monolavrina, za katerega je znailno protivirusno delovanje. 8. - Kokosove maobe so pokazale izredne rezultate tudi pri zdravljenju herpesa, luskavice in glivice kandide. 9. - Ali ste prepriani, da v svojem telesu ne gostite zajedavcev? Protozoe, gliste in druge nezaelene organizme "gosti" od 20 do 30 odstotkov ljudi. e imate psa, kako drugo domao ival ali dojenka, ki je e vedno v plenikah, obstaja precejnje tveganje, da se bo tudi v vaem telesu naselil kateri od zajedavcev. V Indiji uporabljajo terapijo s suhim kokosom in magnezijevim sulfatom (kot odvajalom), ki v dvanajstih urah spravi iz telesa 90 odstotkov zajedavcev. Zelo dobre rezultate so dosegli tudi pri odpravljanju zajedavcev pri hinih ljubljenkih. Redno uivanje kokosovih maob, bogatih s srednje dolgimi verigami maobnih kislin, zelo uspeno uniuje zajedavce ali vsaj omejuje njihovo rast. 10. - Kokosovo maslo je odlina krema za obraz, a tudi primerno sredstvo za nego stopal, zlasti e imate teave z glivicami. Uporabljajo ga tudi kot regenerativno masko za lase: lase namaete, maslo pustite delovati nekaj ur in ga nato sperete z blagim naravnim amponom. Vse nateto seveda velja le za hladno stiskane, nerafinirane maobe. Kokosovo olje je eno redkih olj, ki ostane stabilno pri pregrevanju (ne prihaja do tvorbe kodljivih trans maobnih kislin) in z njim lahko pripravite tudi zdravo cvrtje. Uporabljate ga lahko celo 2 leti oz. ga ponovno pregrejete do 60-krat, ob emer ne izgublja svojih dobrodejnih lastnosti.

Kokosova moka zdravje se zane z zdravo prebavo Kokosova moka vsebuje preko 60% balastnih snovi, kar je dvakrat ve kot penini otrobi ali laneno seme. Vsebuje 20% beljakovin, od tega vseh 8 esencialnih beljakovin. Vsebuje zelo malo, samo 4% ogljikovih hidratov. Na 100 g vsebuje le 187 Kcal, kar je 40-50% manj od ostalih vrst moke. Brez fitinske kisline, brez ostankov cianida in brez glutena. Moko lahko preprosto potresete po svojih jedeh; v omako, k jogurtu, ez kosmie. Lahko jo dodate v napitke vodo, sok, skahe, smoothie, vroo okolado, kavo, aj Seveda pa kokosovo moko lahko uporabljate tudi za peko in pripravite izvrsten kruh, pecivo, prigrizke (15% kokosovo moke poleg klasine moke). Da si zagotovite dobro delovanje revesja, bi morali z vsakim obrokom zauiti 10 g vlaknin. Veina ljudi ne dosee te vrednosti, zaradi tega pogosto trpijo elodne boleine in imajo teave z odvajanjem, kar je zelo nezdravo. Redno uivanje kokosove moke ob obrokih, uredi vao prebavo in odpravi obutek napetosti v trebuhu. Kokosova moka vamo isti revesje in tako zagotavlja vejo odpornost in vitalnost. Poskrbi, da holesterol in toksini hitreje zapustijo telo ter tako zagotavlja bolje zdravje. V eni liki se skriva le 30 kalorij.

JANE
Snov, kateri gre zasluga za veino njegovih uinkov, je fitoestrogen anetol. Po kemini strukturi je podoben kateholaminom, ki v naem telesu skrbijo za prenaanje ivnih sporoil po telesu. Anetol: - ima pomirjevalne uinke, - blai menstrualne kre, - deluje razkuevalno. Janeeva semena (oziroma njihov poparek) pomagajo - pri slabi prebavi, napenjanju, revesnih krih, vetrovih, - slabem zadahu, - zaprtju, - pomanjkanju apetita, - olajajo izkaljevanje in pomagajo pri teavah z dihali (bronhitis, vneto grlo, astma, oslovski kaelj ), saj uinkovito razkuuje dihalne poti. - nasploh delujejo antiseptino, - zatirajo revesne parazite, ob zunanji uporabi pa ui in garje. Na Blinjem vzhodu aj iz janeevih semen ponudijo dojeim materam, ker spodbuja tvorbo mleka in lajo prebavljivost za dojenka. Uporaben je tudi za druge enske zadeve, saj ureja menstrualne teave, olaja porod in blai simptome menopavze. e rimski pisec Plinij stareji je jane omenjal v povezavi z odpravljanjem nespenosti, e semena zauijemo s toplim mlekom. Priporoa ga tudi za sve dah: v ta namen nekaj semen vsako jutro preveimo skupaj z medom.

Zdravilne zaimbe: V zadnjem asu je vse ve govora o nevarnosti prostih radikalov in koristnosti antioksidantov. Mnogi za tovrstna prehranska dopolnila odtejejo zajeten kupek denarja. e bi le vedeli, da epec zaimb odtehta ve kot marsikateri umetni pripravek, lahko pa je tudi pomembneji kot pol kilograma zelenjave. Marsikatero okrasno roo bi lahko zamenjali za zaimbnice, ljudje pa bi si jih lahko podarjali namesto lepih ro brez vonja. Zaimbe zdravijo bolj modro, bolj celostno in se ne obnaajo v telesu kot slon v trgovini s porcelanom. V kuhinji so dragocene pomonice za vsakdanje iskanje ravnovesja in sprotno odpravljanje teav. Ob tem nam povrnejo obutek, kako ljubljeni, varni in preskrbljeni smo na vsakem koraku. e primerjamo uradne meritve antioksidativnih potencialov razlinih ivil, spoznamo, da zaimbe mono prekaajo vse znano sadje in zelenjavo. Za primerjavo: Dva grama klinkov ima ve antioksidantov kot 300 g svee solate ali 200 g duenega brokolija. Gram origana na pici v telo prinese ve antioksidantov kot 700 g sveega korenka. Pol like cimeta (3 g) ima ve antioksidantov kot 400 g pomarane. Gram kurkume, ki ga dodamo riu, je enakovreden kot e bi ob tem riu zauili 100 g surove pinae. Deset gramov svee bazilike vsebuje ve antioksidantov kot 250 g sveih kumar. Premislimo, kaj je bolj vredno gojiti. Ve o zdravilnih lastnostih zaimb pa preberimo v knjigi epec reitve Zamolane zdravilne moi zaimb (avtorice uspenic Resnice in zmote o kandidi, Resnice in zmote o osteoporozi in Vojna ali mir z bakterijami oz Kako zmanjati porabo antibiotikov ... Sanje