Zakonodajno-pravna sluba je na podlagi prvega odstavka 153.

lena Poslovnika dravnega zbora pripravila neuradno preieno besedilo Zakona o pravdnem postopku, ki obsega: Zakon o pravdnem postopku ZPP (Uradni list RS, t. 26/99 z dne 15. 4. 1999), Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku ZPP-A (Uradni list RS, t. 96/02 z dne 14. 11. 2002), Odlobo Ustavnega sodia Republike Slovenije o razveljavitvi estega odstavka 168. lena Zakona o pravdnem postopku, kolikor gre za sodne takse za vloitev tobe, t. U-I255/99-28 (Uradni list RS, t. 58/03 z dne 18. 6. 2003), Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku ZPP-B (Uradni list RS, t. 2/04 z dne 15. 1. 2004), Zakon o delovnih in socialnih sodiih ZDSS-1 (Uradni list RS, t. 2/04 z dne 15. 1. 2004 in 10/04 popravek z dne 5. 2. 2004), Odlobo Ustavnega sodia Republike Slovenije o delni razveljavitvi 11. lena Zakona o pravdnem postopku, t. U-I-145/03-9 (Uradni list RS, t. 69/05 z dne 22. 7. 2005), Odlobo Ustavnega sodia Republike Slovenije o razveljavitvi prvega odstavka 105.a lena Zakona o pravdnem postopku, t. U-I-74/05 (Uradni list RS, t. 90/05 z dne 10. 10. 2005), kolikor doloa, da je treba vlogi, ki vsebuje napoved pritobe, v postopkih za izdajo plailnega naloga v gospodarskih sporih priloiti dokazilo o plailu sodne takse, Odlobo Ustavnega sodia Republike Slovenije o delni razveljavitvi 366. lena Zakona o pravdnem postopku, t. U-I-55/04-10 (Uradni list RS, t. 43/06 z dne 21. 4. 2006), Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku ZPP-C (Uradni list RS, t. 52/07 z dne 12.6.2007), Zakon o arbitrai ZArbit (Uradni list RS, t. 45/08 z dne 9. 5. 2008), Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku ZPP-D (Uradni list RS, t. 45/08 z dne 9. 5. 2008), Odlobo Ustavnega sodia Republike Slovenije o ugotovitvi neskladja Zakona o pravdnem postopku z Ustavo in o nainu izvritve odlobe do odprave ugotovljenega neskladja, t. U-I-146/07-34 (Uradni list RS, t. 111/08 z dne 25.11. 2008), Odlobo Ustavnega sodia Republike Slovenije o razveljavitvi etrtega, petega in estega odstavka 143. lena Zakona o pravdnem postopku, t. U-I-279/08-14 (Uradni list RS, t. 57/09 z dne 24.7.2009) in o nainu izvritve odlobe do drugane zakonske ureditve, Odlobo Ustavnega sodia Republike Slovenije o razveljavitvi drugega odstavka 282. lena Zakona o pravdnem postopku, t. U-I-164/09-13 (Uradni list RS, t. 12/10 z dne 19.2.2010),

2
Odlobo Ustavnega sodia Republike Slovenije o razveljavitvi drugega odstavka 108. lena Zakona o pravdnem postopku, t. U-I-200/09-14 (Uradni list RS, t. 50/10 z dne 24.6.2010), Odlobo Ustavnega sodia Republike Slovenije o razveljavitvi prvega odstavka 282. lena Zakona o pravdnem postopku, t. U-I-161/10-12 (Uradni list RS, t. 107/10 z dne 29.12.2010), Odlobo Ustavnega sodia Republike Slovenije o delni razveljavitvi petega odstavka 98. lena Zakona o pravdnem postopku, t. U-I-74/12-6 (Uradni list RS, t. 75/10 z dne 5. 10. 2012), Odlobo Ustavnega sodia Republike Slovenije o razveljavitvi etrtega odstavka 282. lena Zakona o pravdnem postopku, t. U-I-290/12-9 (Uradni list RS, t. 40/13 z dne 10. 5. 2013).

tevilka: 710-01/13-3/1 Datum: 30. 5. 2013 EPA 1182-VI Boo Strle vodja Zakonodajno-pravne slube

Z AKO N O PR AVD NEM PO STO PKU NEURADNO PREIENO BESEDILO (ZPP-NPB9)

Prvi del SPLONE DOLOBE Prvo poglavje TEMELJNE DOLOBE 1. len Ta zakon doloa pravila postopka, po katerih sodie obravnava in odloa v sporih iz osebnih in druinskih razmerij, ter v sporih iz premoenjskih in drugih civilnopravnih razmerij fizinih in pravnih oseb, razen e so kateri od navedenih sporov po posebnem zakonu v pristojnosti specializiranega sodia ali drugega organa. 2. len V pravdnem postopku odloa sodie v mejah postavljenih zahtevkov. Sodie ne sme odrei odloitve o zahtevku, za katerega je pristojno sodie. 3. len Stranke lahko prosto razpolagajo z zahtevki, ki so jih postavile v postopku. Stranke se lahko odpovejo svojemu zahtevku, pripoznajo nasprotnikov zahtevek in se poravnajo. Sodie ne prizna razpolaganja strank: 1. ki nasprotuje prisilnim predpisom; 2. ki nasprotuje moralnim pravilom. 4. len Sodie odloi o tobenem zahtevku na podlagi ustnega, neposrednega in javnega obravnavanja. e zakon tako doloa, odloi sodie o tobenem zahtevku na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj in na podlagi posredno izvedenih dokazov. 5. len Sodie mora dati vsaki stranki monost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke.

4
Samo tedaj, e ta zakon tako doloa, sme sodie odloiti o zahtevku, o katerem nasprotni stranki ni bila dana monost, da se izjavi. 6. len Pravdni postopek tee v jeziku, ki je pri sodiu v uradni rabi. Stranke in drugi udeleenci v postopku imajo pravico, da uporabljajo svoj jezik v skladu z zakonom. 7. len Stranke morajo navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Sodie sme ugotoviti dejstva, ki jih stranke niso navajale, in izvajati dokaze, ki jih stranke niso predlagale, e izhaja iz obravnave in dokazovanja, da imajo stranke namen razpolagati z zahtevki, s katerimi ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. lena), vendar svoje odlobe ne sme opreti na dejstva, glede katerih strankam ni bila dana monost, da se o njih izjavijo. 8. len Katera dejstva se tejejo za dokazana, odloi sodie po svojem preprianju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. 9. len Stranke, njihovi zakoniti zastopniki in pooblaenci morajo pred sodiem govoriti resnico in poteno uporabljati pravice, ki jih imajo po tem zakonu. 10. len Dravni organi, organi lokalnih skupnosti, nosilci javnih pooblastil ter druge osebe in organizacije, ki razpolagajo s podatki, potrebnimi za odloitev, so dolni, ne glede na dolobe o varstvu osebnih in drugih podatkov, na zahtevo sodia brezplano posredovati zahtevane podatke. 11. len Sodie si mora prizadevati, da se opravi postopek brez zavlaevanja in s im manjimi stroki, in onemogoiti vsako zlorabo pravic, ki jih imajo stranke v postopku. e stranke, intervenienti, njihovi zakoniti zastopniki in pooblaenci z namenom kodovati drugemu ali s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi obiaji, vestnostjo in potenjem, zlorabljajo pravice, ki jih imajo po tem zakonu, jim sodie lahko izree denarno kazen ali druge ukrepe, doloene s tem zakonom.

5
Sodie lahko ob zlorabi pravic izree denarno kazen do 1.300 eurov. Sodie izree denarno kazen s sklepom. V sklepu doloi rok, v katerem je treba kazen plaati. Rok za plailo kazni ne sme biti kraji od 15 dni in ne dalji od treh mesecev. 12. len Stranko, ki nima pooblaenca in ki iz nevednosti ne uporablja procesnih pravic, ki jih ima po tem zakonu, opozori sodie, katera pravdna dejanja lahko opravi. 13. len Kadar je odloba sodia odvisna od predhodne reitve vpraanja, ali obstaja kakna pravica ali pravno razmerje (predhodno vpraanje), pa o njem e ni odloilo sodie ali kaken drug pristojen organ, lahko sodie samo rei to vpraanje, e ni s posebnimi predpisi drugae doloeno. Reitev predhodnega vpraanja ima pravni uinek samo v pravdi, v kateri je bilo vpraanje reeno. 14. len Kadar temelji tobeni zahtevek na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je e bilo odloeno v kazenskem postopku, je sodie vezano na pravnomono obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, samo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. 15. len V pravdnem postopku sodi sodnik posameznik. Zakon doloa, v katerih primerih sodi senat. Strokovni sodelavec opravlja v pravdnem postopku tista procesna dejanja, za katera je tako doloeno z zakonom. Pooblastila, ki jih ima sodnik, ima v postopku, v katerem sodi senat, predsednik senata, e ta zakon ne doloa drugae. 16. len e za posamezna pravdna dejanja ni z zakonom doloeno, v kakni obliki se lahko opravijo, jih opravijo stranke zunaj naroka pisno, na naroku pa ustno. 16.a len Kjer ta zakon doloa pisno obliko se teje, da je elektronska oblika enakovredna pisni, e so podatki v elektronski obliki primerni za obdelavo na sodiu, dosegljivi in primerni za poznejo uporabo.

Podatkom v elektronski obliki se ne sme odrei dokazne vrednosti samo zato, ker so v elektronski obliki. Drugo poglavje PRISTOJNOST IN SESTAVA SODIA 1. Skupne dolobe 17. len Sodie presodi po uradni dolnosti takoj po prejemu tobe, ali je sodie pristojno in v kakni sestavi je pristojno. znana. Pristojnost se presodi na podlagi navedb v tobi in na podlagi dejstev, ki so sodiu

e se med postopkom spremenijo okoliine, na katere se opira pristojnost sodia, ali e toea stranka zmanja tobeni zahtevek, ostane sodie, ki je bilo pristojno ob vloitvi tobe, pristojno e naprej, eprav bi bilo zaradi teh sprememb pristojno drugo sodie iste vrste. 18. len Sodie mora med postopkom ves as po uradni dolnosti paziti, ali spada odloitev o sporu v sodno pristojnost. e sodie med postopkom ugotovi, da za odloitev o sporu ni pristojno sodie, temve kaken drug organ, se izree za nepristojno, razveljavi opravljena pravdna dejanja in zavre tobo. e sodie med postopkom ugotovi, da za odloitev o sporu ni pristojno sodie Republike Slovenije, se po uradni dolnosti izree za nepristojno, razveljavi opravljena pravdna dejanja in zavre tobo, razen v primerih, ko je pristojnost sodia Republike Slovenije odvisna od privolitve toene stranke, ona pa je v to privolila. 19. len Vsako sodie mora med postopkom ves as po uradni dolnosti paziti na svojo stvarno pristojnost. Okrono sodie se lahko po uradni dolnosti izree za stvarno nepristojno za zadeve iz pristojnosti okrajnega sodia ob predhodnem preizkusu tobe, na ugovor toene stranke, ki ga lahko ta poda najkasneje v odgovoru na tobo, pa do razpisa glavne obravnave. pritobe. Zoper sklep okronega sodia, s katerim se je izreklo za stvarno pristojno, ni

20. len

7
Kadar senat med postopkom po uradni dolnosti ali na ugovor strank ugotovi, da gre za spor, ki bi ga moral razsoditi sodnik posameznik tega sodia, se nadaljuje postopek po pravnomonosti sklepa pred sodnikom posameznikom, in sicer, e je mogoe, pred predsednikom tega senata kot sodnikom posameznikom. Sodnik posameznik je vezan na pravnomono odlobo, s katero se mu zadeva odstopi. V primeru iz prvega odstavka tega lena lahko senat glede na stanje postopka odloi, da ne odstopi zadeve sodniku posamezniku, temve da sam opravi postopek. Zoper tako odlobo senata ni pritobe. e je odloil senat o sporu, ki bi ga bil moral razsoditi sodnik posameznik, se taka odloba ne more izpodbijati zaradi tega, ker je ni izdal sodnik posameznik. e sodnik posameznik med postopkom po uradni dolnosti ali na ugovor strank spozna, da bi moral spor razsoditi senat tega sodia, se postopek nadaljuje pred senatom. Zoper tak sklep sodnika posameznika ni pritobe. 21. len Kadar sodie ugotovi, da bi bilo treba opraviti postopek po pravilih nepravdnega postopka, ustavi s sklepom pravdni postopek, e e ni izdana odloba o glavni stvari. Po pravnomonosti sklepa se postopek nadaljuje po pravilih nepravdnega postopka pred pristojnim sodiem. Dejanja, ki jih je opravilo pravdno sodie, ter izdane odlobe niso brez veljave samo zaradi tega, ker so bila opravljena oziroma izdane v pravdnem postopku. 22. len Sodie se lahko izree za krajevno nepristojno na ugovor toene stranke, ki ga lahko ta poda najkasneje v odgovoru na tobo, do razpisa glavne obravnave. Sodie se lahko po uradni dolnosti izree za krajevno nepristojno le, kadar je kakno drugo sodie izkljuno krajevno pristojno, in sicer ob predhodnem preizkusu tobe. 23. len Po pravnomonosti sklepa, s katerim je izreklo, da ni pristojno (19. in 22. len), odstopi sodie zadevo pristojnemu sodiu. Pri spisu v elektronski obliki, se to opravi po elektronski poti. Preden odstopi zadevo pristojnemu sodiu, zahteva po potrebi izjavo toee stranke. Sodie, ki mu je bila zadeva odstopljena kot pristojnemu sodiu, nadaljuje postopek, kot da bi se bil zael pred njim. Pravdna dejanja nepristojnega sodia niso brez veljave samo zaradi tega, ker jih je opravilo nepristojno sodie. 24. len

8
e sodie, ki mu je bila zadeva odstopljena kot pristojnemu sodiu, misli, da je pristojno tisto sodie, ki mu je zadevo odstopilo, ali kakno drugo sodie, polje zadevo sodiu, ki naj rei spor o pristojnosti, razen e spozna, da mu je bila zadeva odstopljena oitno pomotoma, ker bi morala biti odstopljena kaknemu drugemu sodiu; v tem primeru odstopi zadevo drugemu sodiu in obvesti o tem sodie, ki mu jo je odstopilo. e je na pritobo zoper odlobo sodia prve stopnje, s katero je to izreklo, da ni krajevno pristojno, izdalo odlobo sodie druge stopnje, je na to odlobo glede pristojnosti vezano tudi sodie, ki mu je zadeva odstopljena, e je bilo sodie druge stopnje, ki je izdalo odlobo, pristojno za odloitev v sporu o pristojnosti med tema dvema sodiema. Odloba sodia druge stopnje o stvarni nepristojnosti sodia prve stopnje vee vsako sodie, ki mu je pozneje odstopljena ista zadeva, e je sodie druge stopnje pristojno za odloitev v sporu o pristojnosti med tema dvema sodiema. 25. len V sporu o pristojnosti med okrajnimi in okronimi sodii s svojega obmoja odloa vije sodie. V sporu o pristojnosti med okrajnimi in okronimi sodii z obmoja razlinih vijih sodi ter v sporih o pristojnosti med sodii razne vrste odloa vrhovno sodie. 26. len V sporu o pristojnosti se sme odloiti tudi tedaj, ko se stranke pred tem niso izjavile o pristojnosti. Dokler se ne odloi v sporu o pristojnosti, je sodie, ki mu je zadeva odstopljena, dolno opravljati tista pravdna dejanja, ki bi jih bilo nevarno odlaati. Zoper sklep, s katerim se odloi v sporu o pristojnosti, ni pritobe. 27. len Vsako sodie opravlja pravdna dejanja na svojem obmoju; e pa bi bilo nevarno odlaati, opravi posamezna dejanja tudi na obmoju sosednjega sodia. To mora sporoiti sodiu, na obmoju katerega je bilo dejanje opravljeno. 28. len Glede pristojnosti sodi Republike Slovenije za sojenje tujcem, ki uivajo v Republiki Sloveniji imuniteto, in za sojenje tujim dravam in mednarodnim organizacijam veljajo pravila mednarodnega prava. e nastane dvom o obstoju in obsegu imunitetne pravice, da pojasnilo ministrstvo, pristojno za pravosodje. 2. Pristojnost sodi v sporih z mednarodnim elementom

9
29. len Sodie Republike Slovenije je pristojno za sojenje, kadar je njegova pristojnost v sporu z mednarodnim elementom izrecno doloena z zakonom ali z mednarodno pogodbo. e v zakonu ali mednarodni pogodbi ni izrecne dolobe o mednarodni pristojnosti za doloeno vrsto spora, je sodie Republike Slovenije pristojno za sojenje v tovrstnem sporu tudi tedaj, kadar njegova pristojnost izvira iz dolob o krajevni pristojnosti. 3. Stvarna pristojnost Okrajna sodia 30. len Okrajna sodia so pristojna za sojenje v sporih o premoenjskopravnih zahtevkih, e vrednost spornega predmeta ne presega 20.000 eurov. Ne glede na vrednost spornega predmeta so okrajna sodia pristojna, da sodijo: 1. v sporih zaradi motenja posesti; 2. v sporih o slunostih in realnih bremenih; 3. v sporih iz najemnih in zakupnih razmerij. V pristojnost okrajnih sodi spadajo tudi spori, za katere niso po tem ali po kaknem drugem zakonu pristojna okrona sodia. Okrajna sodia opravljajo tudi zadeve pravne pomoi, za katere ni po zakonu pristojno drugo sodie, ter druge zadeve, ki jih doloa zakon. 31. len (rtan) Okrona sodia 32. len Okrona sodia so pristojna za sojenje v sporih o premoenjskopravnih zahtevkih, e vrednost spornega predmeta presega 20.000 eurov. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. Ne glede na vrednost spornega predmeta so okrona sodia pristojna, da sodijo: v sporih o ugotovitvi ali izpodbijanju oetovstva ali materinstva; v zakonskih sporih; v sporih o zakonitem preivljanju; v sporih o varstvu in vzgoji otrok; v sporih o stikih otrok s stari in z drugimi osebami, kadar se reujejo skupaj s spori iz 4. toke; v sporih iz avtorske pravice in sporih, ki se nanaajo na varstvo ali uporabo izumov in znakov razlikovanja ali pravico do uporabe firme, ter spore v zvezi z varstvom konkurence; v gospodarskih sporih; v sporih, ki nastanejo v zvezi s steajnim postopkom.

10
Okrona sodia so pristojna tudi za opravljanje zadev pravne pomoi za odloanje o priznanju tujih sodnih odlob v zadevah, ki spadajo v njihovo pristojnost, ter za opravljanje zadev mednarodne pravne pomoi. Okrona sodia opravljajo tudi druge zadeve, ki jih doloa zakon. 33. len (rtan) 34. len (rtan) Vija sodia 35. len Vija sodia so pristojna: 1. za odloanje o pritobah zoper odlobe okrajnih in okronih sodi; 2. za opravljanje drugih zadev, ki jih doloa zakon. 36. len Vije sodie odloa v senatu treh sodnikov, razen e je v tem zakonu doloeno, da odloa sodnik posameznik. Vrhovno sodie 37. len Vrhovno sodie je pristojno: 1. za odloanje o pritobah zoper odlobe vijih sodi; 2. za odloanje o predlogu za dopustitev revizije, reviziji in zahtevi za varstvo zakonitosti; 3. za opravljanje drugih zadev, ki jih doloa zakon. 38. len Vrhovno sodie odloa o pritobah zoper odlobe vijih sodi in o predlogih za dopustitev revizije v senatu treh sodnikov. Kadar odloa vrhovno sodie o reviziji ali zahtevi za varstvo zakonitosti zoper pravnomono odlobo sodia nije stopnje, odloa v senatu petih sodnikov. Ugotovitev vrednosti spornega predmeta 39. len

11
e je za ugotovitev stvarne pristojnosti, pravice do revizije in v drugih primerih, ki so doloeni v tem zakonu, odloilna vrednost spornega predmeta, se vzame kot vrednost spornega predmeta samo vrednost glavnega zahtevka. Obresti, pravdni stroki, pogodbena kazen in druge postranske terjatve se ne upotevajo, e se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek. 40. len e se zahtevek nanaa na bodoe dajatve, ki se ponavljajo, se vzame kot vrednost spornega predmeta setevek dajatev, toda najve znesek, ki ustreza setevku dajatev za dobo petih let. 41. len e uveljavlja toea stranka v tobi zoper isto toeno stranko ve zahtevkov, ki se opirajo na isto dejansko in pravno podlago, se doloi pristojnost po setevku vrednosti vseh zahtevkov. e imajo zahtevki v tobi razlino podlago ali e se uveljavljajo zoper ve toencev, se doloi pristojnost po vrednosti vsakega posameznega zahtevka. 42. len e gre za spor o obstoju najemnega ali zakupnega razmerja, se vzame kot vrednost spornega predmeta enoletna najemnina oziroma zakupnina, razen e gre za najemno ali zakupno razmerje, sklenjeno za kraji as. 43. len e se zahteva s tobo samo zavarovanje za doloeno terjatev ali ustanovitev zastavne pravice, se doloi vrednost spornega predmeta po znesku terjatve, ki naj se zavaruje. e pa ima zastavni predmet manjo vrednost kot terjatev, ki naj se zavaruje, se vzame kot vrednost spornega predmeta vrednost zastavnega predmeta. 44. len e se tobeni zahtevek ne nanaa na denarni znesek, pa toea stranka v tobi navede, da je pripravljena namesto izpolnitve zahtevka sprejeti doloen denarni znesek, se vzame kot vrednost spornega predmeta ta znesek. V drugih primerih, ko se tobeni zahtevek ne nanaa na denarni znesek, je odloilna vrednost spornega predmeta, ki jo je toea stranka navedla v tobi. e v primeru iz drugega odstavka tega lena toea stranka navede oitno previsoko ali prenizko vrednost ali e toea stranka navede le skupno vrednost spornega predmeta, eprav uveljavlja s tobo zoper isto toeno stranko ve zahtevkov, pa niso podani pogoji iz prvega odstavka 41. lena tega zakona, tako da nastane vpraanje o stvarni pristojnosti ali pravici do revizije, se mora sodie najpozneje na glavni obravnavi pred

12
zaetkom obravnavanja glavne stvari na hiter in primeren nain prepriati o pravilnosti navedene vrednosti. O tem takoj odloi s sklepom, zoper katerega ni posebne pritobe. 45. len e se tobeni zahtevek ne nanaa na denarni znesek in je pristojnost ali pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, toea stranka pa v tobi ne navede vrednosti spornega predmeta, ravna sodie po dolobah 108. lena tega zakona, ki veljajo za nepopolne vloge. 4. Krajevna pristojnost a) Splona krajevna pristojnost 46. len e ni z zakonom doloena izkljuna krajevna pristojnost kaknega drugega sodia, je za sojenje pristojno sodie, ki je splono krajevno pristojno za toeno stranko. V primerih, ki so doloeni v tem zakonu, je poleg sodia splone krajevne pristojnosti pristojno za sojenje tudi drugo doloeno sodie. 47. len Za sojenje je splono krajevno pristojno sodie, na obmoju katerega ima toena stranka stalno prebivalie. e je sodie Republike Slovenije pristojno za sojenje, zato ker ima toena stranka v Republiki Sloveniji zaasno prebivalie, je splono krajevno pristojno sodie, na obmoju katerega ima toena stranka zaasno prebivalie. e ima toena stranka poleg stalnega prebivalia tudi zaasno prebivalie v kaknem drugem kraju in se da po okoliinah domnevati, da bo tam prebivala dalji as, je splono krajevno pristojno tudi sodie zaasnega prebivalia toene stranke. 48. len Za sojenje v sporih zoper pravne osebe je splono krajevno pristojno sodie, na obmoju katerega je njihov sede. e nastane dvom, velja za sede kraj, kjer so njihovi organi upravljanja. b) Posebna krajevna pristojnost Pristojnost za sospornike 49. len e je z isto tobo toenih ve oseb (1. toka prvega odstavka 191. lena), pa zanje ni krajevno pristojno isto sodie, je pristojno sodie, ki je krajevno pristojno za enega

13
izmed toencev; e so med njimi glavni in stranski zavezanci, pa sodie, ki je krajevno pristojno za kaknega glavnega zavezanca. Pristojnost v sporih za zakonito preivljanje 50. len e je v sporih za zakonito preivljanje toea stranka oseba, ki zahteva preivljanje, je za sojenje poleg sodia splone krajevne pristojnosti pristojno tudi sodie, na obmoju katerega ima toea stranka stalno oziroma zaasno prebivalie. e je v sporih za zakonito preivljanje z mednarodnim elementom pristojno sodie Republike Slovenije, zato ker je toea stranka otrok, ki ima stalno prebivalie v Republiki Sloveniji, je krajevno pristojno tisto sodie, na obmoju katerega ima toea stranka stalno prebivalie. e je v sporih za zakonito preivljanje pristojno sodie Republike Slovenije, zato ker ima toena stranka v Republiki Sloveniji premoenje, iz katerega se lahko poplaa preivljanje, je krajevno pristojno tisto sodie, na obmoju katerega je to premoenje. Pristojnost v sporih iz pogodbenih razmerij 51. len e je v sporih iz pogodbenih razmerij pristojno sodie Republike Slovenije, zato ker je v Republiki Sloveniji kraj izpolnitve obveznosti, je krajevno pristojno sodie, na obmoju katerega bi bilo treba izpolniti obveznost, ki je predmet spora. Pristojnost v odkodninskih sporih 52. len Za sojenje v sporih o nepogodbeni odgovornosti za kodo je poleg sodia splone krajevne pristojnosti pristojno tudi sodie, na obmoju katerega je bilo storjeno kodno dejanje, ali sodie, na obmoju katerega je nastala kodljiva posledica. e je nastala koda zaradi smrti ali hude telesne pokodbe, je pristojno poleg sodia iz prvega odstavka tega lena tudi sodie, na obmoju katerega ima toea stranka stalno oziroma zaasno prebivalie. Dolobe prvega in drugega odstavka tega lena veljajo tudi v sporih zoper zavarovalnico za povrailo kode tretjim osebam po predpisih o neposredni odgovornosti zavarovalnice, doloba prvega odstavka tega lena pa tudi v sporih o regresnih odkodninskih zahtevkih proti regresnim dolnikom. Pristojnost v sporih za varstvo pravice na podlagi proizvajaleve garancije 53. len Za sojenje v sporih za varstvo pravice na podlagi pisne garancije proti proizvajalcu, ki je dal garancijo, je poleg sodia, ki je splono krajevno pristojno za toeno stranko,

14
pristojno tudi sodie, ki je splono krajevno pristojno za prodajalca, ki je ob prodaji stvari izroil kupcu pisno garancijo proizvajalca. Pristojnost v zakonskih sporih 54. len Za sojenje v zakonskih sporih je pristojno poleg sodia splone krajevne pristojnosti tudi sodie, na obmoju katerega sta imela zakonca svoje zadnje skupno stalno prebivalie. e je v zakonskih sporih pristojno sodie Republike Slovenije, zato ker sta imela zakonca zadnje skupno stalno prebivalie v Republiki Sloveniji oziroma zato, ker ima toea stranka stalno prebivalie v Republiki Sloveniji, je krajevno pristojno tisto sodie, na obmoju katerega sta imela zakonca zadnje skupno stalno prebivalie, oziroma sodie, na obmoju katerega ima toea stranka stalno prebivalie. 55. len e je v sporih o premoenjskih razmerjih med zakoncema pristojno sodie Republike Slovenije, zato ker je premoenje zakoncev v Republiki Sloveniji ali zato, ker ima toea stranka ob vloitvi tobe stalno ali zaasno prebivalie v Republiki Sloveniji, je krajevno pristojno tisto sodie, na obmoju katerega ima toea stranka ob vloitvi tobe stalno ali zaasno prebivalie. Pristojnost v sporih o ugotovitvi ali izpodbijanju oetovstva ali materinstva 56. len V sporih za ugotovitev ali izpodbijanje oetovstva ali materinstva lahko vloi otrok tobo tudi pri sodiu, na obmoju katerega ima stalno oziroma zaasno prebivalie. e je v sporih za ugotovitev ali izpodbijanje oetovstva ali materinstva pristojno sodie Republike Slovenije, zato ker ima toea stranka stalno prebivalie v Republiki Sloveniji, je krajevno pristojno tisto sodie, na obmoju katerega ima toea stranka stalno prebivalie. Pristojnost v sporih o nepremininah ali zaradi motenja posesti 57. len Za sojenje v sporih o stvarnih pravicah na nepremininah, v sporih zaradi motenja posesti nepreminin ter v sporih iz zakupa ali najema nepreminin je izkljuno krajevno pristojno sodie, na obmoju katerega lei nepreminina. e lei nepreminina na obmoju ve sodi, je pristojno vsako od teh sodi. Za spore zaradi motenja posesti preminih stvari je poleg sodia splone krajevne pristojnosti pristojno tudi sodie, na obmoju katerega je bila posest motena.

15
Pristojnost v sporih o letalu in ladji 58. len e je za sojenje v sporih o stvarnih pravicah na ladjah oziroma letalih ter v sporih iz zakupa ladje ali letala pristojno sodie Republike Slovenije, je izkljuno krajevno pristojno sodie, na obmoju katerega se vodi vpisnik, v katerega je vpisana ladja oziroma letalo. e je za sojenje v sporih zaradi motenja posesti na ladjah oziroma letalih iz prvega odstavka tega lena pristojno sodie Republike Slovenije, je poleg sodia, na obmoju katerega se vodi vpisnik, v katerega je vpisana ladja oziroma letalo, krajevno pristojno tudi sodie, na obmoju katerega je bila posest motena. Pristojnost za osebe, za katere ni splone krajevne pristojnosti v Republiki Sloveniji 59. len e je za sojenje pristojno sodie Republike Slovenije, zato ker je na obmoju Republike Slovenije predmet, na katerega se nanaa toba, oziroma kakno premoenje toene stranke, je krajevno pristojno tisto sodie, na obmoju katerega je ta predmet oziroma premoenje toene stranke. Pristojnost po kraju, v katerem je podrunica pravne osebe 60. len Za sojenje v sporih zoper pravno osebo, ki ima podrunico zunaj svojega sedea, je poleg sodia splone krajevne pristojnosti pristojno tudi sodie, na obmoju katerega je ta podrunica, e izvira spor iz pravnega razmerja s to podrunico. Pristojnost za tuje osebe, ki poslujejo v Republiki Sloveniji 61. len Za sojenje v sporih zoper tujo fizino ali pravno osebo, ki izvirajo iz njenega poslovanja v Republiki Sloveniji, je krajevno pristojno sodie, na obmoju katerega je v Republiki Sloveniji njena podrunica ali prebivalie oziroma sede osebe, ki ji je zaupano opravljanje njenih poslov. Pristojnost v sporih iz dednopravnih razmerij 62. len Dokler zapuinski postopek ni pravnomono konan, je za sojenje v sporih iz dednopravnih razmerij in v sporih o terjatvah upnika proti zapustniku poleg sodia splone krajevne pristojnosti krajevno pristojno tudi sodie, ki vodi zapuinski postopek, oziroma sodie, na obmoju katerega je sodie, ki vodi zapuinski postopek. Pristojnost za spore v izvrilnem in steajnem postopku

16
63. len Za sojenje v sporih, ki nastanejo med sodnim ali upravnim izvrilnim postopkom oziroma zaradi sodnega ali upravnega izvrilnega postopka oziroma med steajnim postopkom ali v zvezi s steajnim postopkom, je izkljuno krajevno pristojno sodie, ki vodi izvrilni ali steajni postopek, oziroma sodie, na obmoju katerega je sodie, ki vodi izvrilni postopek, oziroma sodie, na obmoju katerega se opravlja upravna izvrba. Pristojnost po plailnem kraju 64. len Za sojenje v sporih imetnika menice ali eka zoper podpisnika je pristojno poleg sodia splone krajevne pristojnosti tudi sodie plailnega kraja. Vzajemna pristojnost za tobe zoper tuje dravljane 65. len e je v tuji dravi dravljan Republike Slovenije lahko toen pri sodiu, ki po dolobah tega zakona ne bi bilo krajevno pristojno za sojenje v tisti civilnopravni zadevi, velja enaka pristojnost tudi za sojenje dravljanu te tuje drave pred sodiem Republike Slovenije. c) Doloitev krajevne pristojnosti po vijem sodiu 66. len e zaradi izloitve sodnika sodie ne more postopati, sporoi okrajno ali okrono sodie to vijemu sodiu, vije sodie pa vrhovnemu sodiu, ki odloi, da naj postopa v zadevi drugo stvarno pristojno sodie z njegovega obmoja. 67. len Vrhovno sodie lahko na predlog stranke ali pristojnega sodia doloi drugo stvarno pristojno sodie, da postopa v zadevi, e je oitno, da se bo tako lae opravil postopek, ali e so za to drugi tehtni razlogi. 68. len e je po pravilih o mednarodni pristojnosti za sojenje pristojno sodie Republike Slovenije, vendar se po tem zakonu ne da dognati, katero sodie je krajevno pristojno, odloi vrhovno sodie na predlog stranke, katero stvarno pristojno sodie naj bo krajevno pristojno. d) Sporazum o krajevni pristojnosti 69. len

17
e zakon ne doloa izkljune krajevne pristojnosti kaknega sodia, se stranki lahko sporazumeta, da jima sodi na prvi stopnji sodie, ki ni krajevno pristojno, toda le, e je to sodie stvarno pristojno. e zakon doloa, da je za sojenje v doloenem sporu krajevno pristojnih dvoje ali ve sodi, se stranki lahko sporazumeta, da jima sodi na prvi stopnji eno teh sodi ali katero drugo stvarno pristojno sodie. Sporazum strank velja le tedaj, kadar je v pisni obliki in se nanaa na doloen spor ali bodoe spore, ki bi morebiti nastali iz doloenega pravnega razmerja. Listino o sporazumu mora toea stranka priloiti tobi. Tretje poglavje IZLOITEV 70. len Sodnik ali sodnik porotnik ne sme opravljati sodnike funkcije: 1. e je sam stranka, njen zakoniti zastopnik ali pooblaenec, e je s stranko v razmerju soupravienca, sozavezanca ali regresnega zavezanca ali e je bil v isti zadevi zaslian kot pria ali izvedenec; 2. e je stalno ali zaasno zaposlen pri stranki ali e je drubenik v drubi z neomejeno odgovornostjo, komanditni drubi ali drubi z omejeno odgovornostjo ali tihi drubenik v tihi drubi, ki je stranka v postopku; 3. e je stranka ali njen zakoniti zastopnik ali pooblaenec z njim v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do katerega koli kolena, v stranski vrsti pa do etrtega kolena, ali e je z njim v zakonu ali v svatvu do drugega kolena, ne glede na to, ali je zakonska zveza prenehala ali ne; 4. e je skrbnik, posvojitelj ali posvojenec stranke, njenega zakonitega zastopnika ali pooblaenca; 5. e je v isti zadevi sodeloval v postopku pred nijim sodiem, arbitrao ali drugim organom; 6. e so podane druge okoliine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. 71. len Takoj ko sodnik ali sodnik porotnik izve za kaken razlog izloitve iz 1. do 5. toke 70. lena tega zakona, mora prenehati s kakrnim koli delom v tej zadevi in to sporoiti predsedniku sodia, ki mu doloi namestnika. e gre za izloitev predsednika sodia, si ta doloi namestnika med sodniki tega sodia, e to ni mogoe, pa ravna po 66. lenu tega zakona. e sodnik ali sodnik porotnik misli, da so podane kakne druge okoliine, ki spravljajo v dvom njegovo nepristranskost (6. toka 70. lena), sporoi to predsedniku sodia, ki odloi o izloitvi. Do odloitve predsednika sodia lahko sodnik opravlja nadaljnja pravdna dejanja, razen izdaje odlobe, s katero se postopek pred tem sodiem kona. e je sodnik izloen iz razloga po 6. toki 70. lena tega zakona, pravdna dejanja, ki jih je opravil, odkar je zvedel, da je podan ta izloitveni razlog, nimajo pravnega uinka.

18
72. len Izloitev lahko zahtevajo tudi stranke. Stranka mora zahtevati izloitev sodnika oziroma sodnika porotnika, takoj ko izve, da je podan razlog za izloitev, vendar najpozneje do konca obravnave pred pristojnim sodiem, e ni bilo obravnave, pa do izdaje odlobe. Stranka lahko zahteva izloitev le poimensko doloenega sodnika ali sodnika porotnika, ki postopa v zadevi. izloitev. Stranka mora v zahtevi navesti okoliine, na katere opira svojo zahtevo za

Za zahtevo za izloitev se ne uporabljajo dolobe 108. lena tega zakona o vraanju nerazumljivih in nepopolnih vlog v popravo oziroma dopolnitev. Prepozno, nerazumljivo, nepopolno ali nedovoljeno zahtevo za izloitev zavre s sklepom predsednik senata. Zoper sklep iz prejnjega odstavka ni posebne pritobe. 73. len O zahtevi stranke za izloitev odloa predsednik sodia. e zahteva stranka izloitev predsednika sodia, odloi o izloitvi predsednik neposredno vijega sodia. O zahtevi strank za izloitev predsednika vrhovnega sodia odloa obna seja tega sodia. Preden se izda sklep o izloitvi, je treba dobiti izjavo sodnika ali sodnika porotnika, igar izloitev se zahteva; e je treba, se opravijo tudi druge poizvedbe. Zoper sklep, s katerim se zahtevi za izloitev ugodi, ni pritobe, zoper sklep, s katerim se zahteva zavrne, pa ni posebne pritobe. Kadar se zavrne zahteva za izloitev vijega sodnika, je zoper sklep posebna pritoba.

74. len Ko sodnik ali sodnik porotnik izve, da se zahteva njegova izloitev, mora takoj prenehati z vsakim nadaljnjim delom v tej zadevi. e gre za izloitev po 6. toki 70. lena tega zakona ali e oceni, da je zahteva za izloitev po 1. do 5. toki 70. lena tega zakona oitno neutemeljena, lahko opravlja nadaljnja dejanja, razen izdaje odlobe, s katero se postopek pred tem sodiem kona. Pravdna dejanja, ki jih je opravil izloen sodnik ali sodnik porotnik na podlagi drugega stavka prejnjega odstavka, od vloitve zahteve za njegovo izloitev nimajo pravnega uinka.

19
75. len Dolobe o izloitvi sodnikov in sodnikov porotnikov veljajo smiselno tudi za strokovne sodelavce in zapisnikarje. O izloitvi strokovnega sodelavca in zapisnikarja odloa sodnik. etrto poglavje STRANKE IN NJIHOVI ZAKONITI ZASTOPNIKI 76. len Pravdna stranka je lahko vsaka fizina in pravna oseba. stranka. S posebnimi predpisi se doloa, kdo je poleg fizinih in pravnih oseb lahko pravdna

Pravdno sodie sme izjemoma, s pravnim uinkom v doloeni pravdi, priznati lastnost stranke tudi tistim oblikam zdruevanja, ki nimajo sposobnosti biti stranka po prvem in drugem odstavku tega lena, e ugotovi, da glede na sporno zadevo v bistvu izpolnjujejo glavne pogoje za pridobitev sposobnosti biti stranka, zlasti e imajo premoenje, na katero je mogoe sei z izvrbo. Zoper sklep iz tretjega odstavka tega lena, s katerim se prizna lastnost stranke v pravdi, ni posebne pritobe. 77. len Stranka, ki je poslovno popolnoma sposobna, lahko sama opravlja pravdna dejanja (pravdna sposobnost). Polnoletna oseba, ki ji je delno omejena poslovna sposobnost, je pravdno sposobna v mejah svoje poslovne sposobnosti. Mladoletnik, ki ni pridobil popolne poslovne sposobnosti, je pravdno sposoben v mejah, v katerih mu je priznana poslovna sposobnost. 78. len Stranko, ki nima pravdne sposobnosti, zastopa njen zakoniti zastopnik. Zakoniti zastopnik je doloen z zakonom ali z aktom, ki ga izda organ, pristojen za socialne zadeve, na podlagi zakona. 79. len Zakoniti zastopnik lahko opravlja v imenu stranke sam, ali e je tako doloeno s tem zakonom, po pooblaencu vsa pravdna dejanja; e je za vloitev ali umik tobe, za pripoznanje tobenega zahtevka oziroma za odpoved tobenemu zahtevku, za sklenitev sodne poravnave ali za druga pravdna dejanja v posebnih predpisih doloeno, da mora imeti zastopnik posebno dovoljenje, sme to storiti le tedaj, e ima tako dovoljenje.

20

Kdor nastopi kot zakoniti zastopnik, mora na zahtevo sodia dokazati, da je zakoniti zastopnik. e se zahteva za doloena pravdna dejanja posebno dovoljenje, mora zakoniti zastopnik dokazati, da ima tako dovoljenje. Kadar sodie ugotovi, da zakoniti zastopnik osebe, ki je pod skrbnitvom, ne kae potrebne skrbnosti pri zastopanju, sporoi to organu, pristojnemu za socialne zadeve. e bi zaradi opustitve zastopnika lahko nastala koda za tistega, ki je pod skrbnitvom, poaka sodie s postopkom in predlaga, naj se doloi drug zakoniti zastopnik. 80. len Sodie mora med postopkom ves as po uradni dolnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben, ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik, in ali ima zakoniti zastopnik posebno dovoljenje, kadar je to potrebno, in ali stranko zastopa pooblaenec, doloen v tretjem odstavku 86. lena tega zakona oziroma v tretjem odstavku 87. lena tega zakona. 81. len e sodie ugotovi, da tisti, ki nastopa kot stranka, ne more biti pravdna stranka, pa se da ta pomanjkljivost odpraviti, zahteva od toee stranke, naj popravi v tobi, kar je treba, ali ukrene kaj drugega, da se postopek lahko nadaljuje z osebo, ki je lahko pravdna stranka. Prav tako sodie zahteva, kadar ugotovi, da stranka nima zakonitega zastopnika ali da zakoniti zastopnik nima posebnega dovoljenja, e je to potrebno, da organ, pristojen za socialne zadeve, postavi skrbnika pravdno nesposobni osebi, oziroma zahteva od zakonitega zastopnika, naj si priskrbi posebno dovoljenje, ali pa ukrene, kar je potrebno, da bi bila pravdno nesposobna stranka pravilno zastopana. Sodie lahko da stranki rok za odpravo pomanjkljivosti iz prvega in drugega odstavka tega lena. Dokler se ne odpravijo te pomanjkljivosti, se smejo opravljati samo tista pravdna dejanja, zaradi katerih bi lahko nastale za stranko kodljive posledice, e bi se odloila. e se omenjene pomanjkljivosti ne dajo odpraviti ali e brez uspeha pretee dani rok, razveljavi sodie s sklepom pravdna dejanja, ki jih je opravilo v postopku, kolikor jih zadenejo te pomanjkljivosti; e pa so pomanjkljivosti take, da onemogoajo nadaljnjo pravdo, zavre tobo. Zoper sklep, s katerim se odredijo ukrepi za odpravo pomanjkljivosti, ni pritobe. 82. len e se med postopkom pred sodiem prve stopnje pokae, da bi redni postopek s postavitvijo zakonitega zastopnika toeni stranki predolgo trajal, tako da bi lahko zaradi tega nastale kodljive posledice za eno ali za obe stranki, postavi sodie na predlog toee stranke toeni stranki zaasnega zastopnika. Ob pogoju iz prvega odstavka tega lena postavi sodie toeni stranki zaasnega zastopnika zlasti v tehle primerih:

21
1. 2. 3. 4. e toena stranka ni pravdno sposobna, pa nima zakonitega zastopnika; e si koristi toene stranke in njenega zakonitega zastopnika nasprotujejo; e imata obe stranki istega zakonitega zastopnika; e je prebivalie ali sede toene stranke neznan, pa toena stranka nima pooblaenca; 5. e je toena stranka ali njen zakoniti zastopnik, ki nima pooblaenca v Republiki Sloveniji, v tujini in se ni mogla opraviti vroitev. O postavitvi zaasnega zastopnika obvesti sodie brez odlaanja organ, pristojen za socialne zadeve, e je to mogoe, pa tudi stranke. Zaasnega zastopnika postavi sodie med notarji, odvetniki ali drugimi strokovno usposobljenimi osebami. Stroke za postavitev zaasnega zastopnika zaloi toea stranka. e toea stranka ne zaloi strokov za zaasnega zastopnika, sodie tobo zavre. e po vloitvi tobe nastanejo okoliine iz drugega odstavka tega lena na strani toee stranke, lahko sodie na predlog in stroke toene stranke postavi zaasnega zastopnika tudi toei stranki. 83. len Zaasni zastopnik ima v postopku, za katerega je postavljen, vse pravice in dolnosti zakonitega zastopnika. Te pravice in dolnosti ima zaasni zastopnik od dneva postavitve in vse do takrat, dokler toena stranka ali njen pooblaenec ali toea stranka ali njen pooblaenec ne nastopi pred sodiem oziroma dokler organ, pristojen za socialne zadeve, ne sporoi sodiu, da je postavil skrbnika. 84. len e je postavljen toeni stranki ali toei stranki zaasni zastopnik iz razlogov, ki so navedeni v 4. in 5. toki drugega odstavka 82. lena tega zakona, izda sodie oglas, ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na sodni deski, e je treba, pa tudi na drug primeren nain. Oglas mora obsegati: navedbo sodia, ki je postavilo zaasnega zastopnika, zakonito podlago, ime toene stranke ali toee stranke, ki se ji postavlja zastopnik, sporni predmet, ime zastopnika ter njegov poklic in prebivalie in pa opozorilo, da bo zastopnik zastopal toeno stranko ali toeo stranko v postopku vse do takrat, dokler toena stranka ali toea stranka ali njen pooblaenec ne nastopi pred sodiem oziroma dokler organ, pristojen za socialne zadeve, ne sporoi, da je postavil skrbnika. 85. len Tuj dravljan, ki ni pravdno sposoben po zakonu svoje drave, pa pa je pravdno sposoben po zakonu Republike Slovenije, lahko sam opravlja pravdna dejanja. Zakoniti zastopnik sme opravljati dejanja samo toliko asa, dokler tuj dravljan ne izjavi, da bo sam nastopal v pravdi.

22

Peto poglavje POOBLAENCI 86. len Stranke smejo opravljati pravdna dejanja osebno ali po pooblaencu, vendar pa lahko sodie zahteva od stranke, ki ima pooblaenca, naj se pred sodiem sama izjavi o dejstvih, ki jih je treba ugotoviti v pravdi. Stranka, ki jo zastopa pooblaenec, sme vselej priti pred sodie in dajati izjave poleg svojega pooblaenca. V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaencu, ki je odvetnik. Doloba prejnjega odstavka ne velja v primerih, e ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniki dravni izpit. 87. len V postopku pred okrajnim sodiem je lahko pooblaenec vsak, kdor je popolnoma poslovno sposoben. e sodie ugotovi, da pooblaenec, ki ni odvetnik, ni sposoben za zastopanje, opozori stranko na kodljive posledice, ki lahko nastanejo zaradi nepravilnega zastopanja. V postopku pred okronim, vijim in vrhovnim sodiem je pooblaenec lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniki dravni izpit. Za zastopanje pred sodiem se lahko pooblasti tudi odvetnika druba. 88. len e toea stranka pri okronem sodiu vloi tobo po pooblaencu, ki ni oseba iz tretjega odstavka 87. lena tega zakona, ji sodie s sklepom naloi, da v roku, ki ne sme biti dalji kot 15 dni, imenuje pooblaenca v skladu z navedeno dolobo ali izjavi, da se bo zastopala sama. V sklepu jo opozori na pravne posledice, e ne ravna po nalogu sodia. Zoper sklep iz prejnjega odstavka ni pritobe. e toea stranka ne ravna v skladu s sklepom iz prvega odstavka tega lena, sodie tobo kot nedovoljeno zavre. e toea stranka med postopkom pred okronim sodiem opravlja pravdna dejanja po pooblaencu, ki ni oseba iz tretjega odstavka 87. lena tega zakona, se teje, da ta dejanja niso opravljena. 89. len

23
V pravnem pouku zoper sodno odlobo, ki jo izda okrajno sodie, mora sodie pravdni stranki opozoriti, da mora biti v primeru, e pritobo vloita po pooblaencu, pooblaenec oseba iz tretjega odstavka 87. lena tega zakona. e je pritoba vloena po pooblaencu, ki ni oseba iz tretjega odstavka 87. lena tega zakona, jo sodie kot nedovoljeno zavre. 90. len V postopku pred okronim sodiem sodie ob vroitvi tobe opozori toeno stranko, da mora biti v primeru, e bo pravdna dejanja opravljala po pooblaencu, pooblaenec oseba iz tretjega odstavka 87. lena tega zakona. e toena stranka pred okronim sodiem pravdna dejanja opravlja po pooblaencu, ki ni oseba iz tretjega odstavka 87. lena tega zakona, se teje, da ta dejanja niso opravljena. 91. len Sodie zavre kot nedovoljeno izredno pravno sredstvo, vloeno po pooblaencu, ki ni oseba, doloena v tretjem odstavku 86. lena tega zakona in izredno pravno sredstvo, ki ga vloi stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, e ne izkae izpolnitve pogojev iz etrtega odstavka 86. lena tega zakona. e v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi nasprotnik vlagatelja ne opravlja pravdnih dejanj po pooblaencu, ki je oseba iz tretjega odstavka 86. lena tega zakona, oziroma e sam ali njegov zakoniti zastopnik opravlja pravdna dejanja, pa niso izpolnjeni pogoji iz etrtega odstavka 86. lena tega zakona, se teje, da ta dejanja niso opravljena. 92. len Pravdna dejanja, ki jih opravi pooblaenec v mejah pooblastila, imajo enak pravni uinek, kakor e bi jih opravila sama stranka. 93. len Stranka lahko spremeni ali preklie izjavo svojega pooblaenca na naroku, na katerem je bila dana. e je pooblaenec priznal kakno dejstvo na naroku, na katerem stranka ni bila navzoa, ali ga je priznal v vlogi, pa stranka to priznanje pozneje spremeni ali preklie, presodi sodie obe izjavi v smislu drugega odstavka 214. lena tega zakona. 94. len Obseg pooblastila doloi stranka. Stranka lahko pooblasti pooblaenca samo za doloena dejanja ali pa za vsa pravdna dejanja.

24

95. len e da stranka odvetniku pooblastilo za pravdo, ne da bi v pooblastilu natanneje doloila njegove pravice, ima odvetnik na podlagi takega pooblastila pravico: 1. opravljati vsa pravdna dejanja, zlasti pa vloiti tobo, jo umakniti, pripoznati tobeni zahtevek ali se mu odpovedati, skleniti sodno poravnavo, vloiti redno pravno sredstvo, se mu odpovedati ali ga umakniti ter predlagati zaasne odredbe; 2. zahtevati izvrbo ali zavarovanje in opravljati vsa dejanja, ki so potrebna v tem postopku; 3. sprejeti od nasprotne stranke prisojene stroke; 4. prenesti pooblastilo na drugega odvetnika ali pooblastiti drugega odvetnika za posamezna pravdna dejanja. Za vloitev izrednih pravnih sredstev mora odvetnik predloiti novo pooblastilo. Odvetnika lahko nadomea v primerih iz tretjega odstavka 87. lena tega zakona odvetniki kandidat, ki je pri njem zaposlen, pred okrajnim sodiem in v gospodarskih sporih pred okronim sodiem do vrednosti 20.000 eurov pa tudi odvetniki pripravnik, ki dela v njegovi pisarni. 96. len e stranka v pooblastilu ni natanneje doloila pravice pooblaenca, sme opravljati pooblaenec, ki ni odvetnik, s takim pooblastilom vsa pravdna dejanja, vendar pa mora imeti vselej izrecno pooblastilo za umik tobe, za pripoznanje tobenega zahtevka ali za odpoved tobenemu zahtevku, za sodno poravnavo, za odpoved ali umik pravnega sredstva, ter za prenos pooblastila na drugega. 97. len Stranka da pooblastilo pisno. Stranka, ki ne zna pisati ali se ne more podpisati, pritisne na pisno pooblastilo namesto podpisa odtis kazalca. e se da v takem primeru pooblastilo osebi, ki ni odvetnik, morata biti navzoi dve prii, ki se na pooblastilu podpieta. e sodie dvomi o pristnosti pisnega pooblastila, lahko s sklepom odredi, naj se predloi overjeno pooblastilo. Zoper tak sklep ni pritobe. 98. len Pooblaenec mora predloiti pooblastilo ali izkazati pooblastilo, dano pravni osebi, pri prvem pravdnem dejanju. Sodie lahko dovoli, da opravlja pravdna dejanja za stranko zaasno oseba, ki ni predloila pooblastila, vendar pa ji hkrati naloi, da v doloenem roku predloi pooblastilo ali izkae odobritev stranke za opravljena pravdna dejanja. Dokler ne potee rok za predloitev pooblastila, odloi sodie izdajo odlobe; e pa pretee ta rok brez uspeha, nadaljuje postopek, ne da bi upotevalo dejanja, ki jih je opravila oseba brez pooblastila.

25
e pooblaenec v roku, ki ga je doloilo sodie, ne predloi pooblastila za vloitev tobe ali pravnega sredstva, sodie tobo oziroma pravno sredstvo zavre. Ne glede na dolobe prejnjih odstavkov sodie ne dovoli odvetniku, da zaasno opravlja pravdna dejanja za stranko, e vlogi ni predloil pooblastila, ampak pravno sredstvo zavre. Sodie mora med postopkom ves as paziti, ali je tisti, ki nastopa kot pooblaenec, upravien za zastopanje. e ugotovi, da tisti, ki nastopa kot pooblaenec, ni upravien za zastopanje, razveljavi opravljena pravdna dejanja, razen e jih je stranka pozneje odobrila. 99. len odpove. Stranka lahko pooblastilo kadar koli preklie, pooblaenec pa ga lahko kadar koli

Preklic oziroma odpoved pooblastila se mora naznaniti sodiu, pred katerim tee postopek, bodisi pisno ali ustno na zapisnik. naznani. Preklic oziroma odpoved pooblastila velja za nasprotno stranko od trenutka, ko se ji

Po odpovedi pooblastila je pooblaenec dolan e en mesec opravljati dejanja za tistega, ki mu je pooblastilo dal, e je treba odvrniti kakno kodo, ki bi lahko nastala zanj v tem asu. 100. len e je pooblaencu dana pravica, da opravlja vsa pravdna dejanja, pa stranka oziroma njen zakoniti zastopnik umre ali postane poslovno nesposoben, ali e je zakoniti zastopnik razreen, ima pooblaenec e naprej pravico opravljati pravdna dejanja, vendar pa lahko dedi oziroma novi zakoniti zastopnik preklie pooblastilo. V primerih iz prvega odstavka tega lena prenehajo pooblaencu, ki ni odvetnik, vselej pravice, ki se morajo v pooblastilu izrecno navesti (96. len). 101. len S prenehanjem pravne osebe preneha tudi pooblastilo, ki ga je dala. Pooblastilo, ki ga je dal steajni dolnik, preneha, ko nastanejo pravne posledice zaetka steajnega postopka. Ne glede na dolobe prvega in drugega odstavka tega lena je pooblaenec dolan e en mesec opravljati pravdna dejanja, e je treba odvrniti kodo za stranko. esto poglavje JEZIK V POSTOPKU 102. len

26

Stranke in drugi udeleenci v postopku smejo na narokih in ob drugih ustnih procesnih dejanjih pred sodiem uporabljati svoj jezik. e postopek ne tee v jeziku stranke oziroma v jeziku drugih udeleencev v postopku, se jim na njihov predlog, ali e sodie ugotovi, da ne razumejo slovenskega jezika, zagotovi ustno prevajanje tistega, kar se navaja na naroku, v njihov jezik ter ustno prevajanje listin, ki se uporabljajo na naroku za dokazovanje. Stranke in drugi udeleenci morajo biti poueni o tem, da imajo pravico spremljati ustni postopek pred sodiem v svojem jeziku po tolmau. Pravici do prevajanja se lahko odpovedo, e izjavijo, da znajo jezik, v katerem tee postopek. V zapisnik se zapie, da so bili poueni in kaj so glede tega izjavili. Prevajajo tolmai. 103. len Vabila, odlobe in druga sodna pisanja se poiljajo strankam in drugim udeleencem v postopku v jeziku, ki je v uradni rabi pri sodiu. 104. len Stranke in drugi udeleenci v postopku vlagajo sodiu tobe, pritobe in druge vloge v slovenskem jeziku ali v jeziku narodne skupnosti, ki je pri sodiu v uradni rabi. e vloi stranka vlogo v jeziku, ki pri sodiu ni v uradni rabi, ravna sodie po dolobah 108. lena tega zakona, ki veljajo za nerazumljive vloge. Sedmo poglavje VLOGE 105. len Z vlogo po tem zakonu so miljeni toba, odgovor na tobo, pravno sredstvo in druge izjave, predlogi ali sporoila, ki se vlagajo zunaj obravnave. Vloge morajo biti razumljive in obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnavajo. Predvsem morajo obsegati: navedbo sodia, ime ter stalno oziroma zaasno prebivalie oziroma sede strank, morebitnih njihovih zakonitih zastopnikov in pooblaencev, sporni predmet in vsebino izjave. Vlonik mora vlogo podpisati, razen e to zaradi oblike vloge ni mogoe. Za izviren podpis vlonika se teje njegov lastnoroni podpis kot tudi podpis z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom. e vlonik ne zna pisati ali se ne more podpisati, pritisne na vlogo namesto podpisa odtis kazalca. e sodie dvomi o pristnosti take vloge, lahko s sklepom odredi, naj se predloi vloga z overjenim podpisom. Zoper tak sklep ni pritobe. e vsebuje izjava kakno zahtevo, mora stranka v vlogi navesti dejstva, na katera jo opira, in dokaze, kadar je to potrebno.

27
105.a len Ob vloitvi tobe, nasprotne tobe, predloga za sporazumno razvezo, tobe, ki vsebuje predlog za izdajo plailnega naloga, predloga za obnovo postopka, predloga za zavarovanje dokazov pred zaetkom pravdnega postopka, predloga za poskus poravnave, vloge, ki vsebuje napoved pritobe, pritobe, predloga za dopustitev revizije in revizije mora biti plaana sodna taksa. Sodna taksa mora biti plaana najkasneje v roku, ki ga doloi sodie v nalogu za plailo sodne takse. V nalogu sodie stranko opozori na posledice neplaila sodne takse iz tretjega odstavka tega lena. e v roku iz prejnjega odstavka sodna taksa za vlogo iz prvega odstavka tega lena ni plaana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obrono plailo sodnih taks, se teje, da je vloga umaknjena. 105.b len Vloga se vloi v pisni obliki. Pisna vloga je vloga, ki je napisana ali natisnjena in lastnorono podpisana (vloga v fizini obliki), ali vloga, ki je v elektronski obliki in je podpisana z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom. Pisna vloga se vloi tako, da se polje po poti, elektronski poti, z uporabo sredstev komunikacijske tehnologije, izroi neposredno organu ali po osebi, ki opravlja posredovanje vlog kot svojo dejavnost (poslovni ponudnik). Vloga v elektronski obliki se vloi tako, da se polje po elektronski poti informacijskemu sistemu. Informacijski sistem vloniku samodejno potrdi prejem vloge. Vloga se lahko vloi tudi na predpisanem ali drugae pripravljenem obrazcu. Ne glede na dolobe drugih predpisov se za obrazce v elektronski obliki zahteva, da imajo enako vsebino kot obrazci, predpisani zgolj v fizini obliki. Pristojni organ za sodia vzpostavi enotni informacijski sistem. Minister, pristojen za pravosodje, predpie pogoje in nain vloitve vlog v elektronski obliki oziroma po elektronski poti, obliko zapisa vloge v elektronski obliki ter organizacijo in delovanje informacijskega sistema. Ne glede na prvi in drugi odstavek tega lena lahko minister, pristojen za pravosodje, doloi vloge, ki se lahko vloijo tudi po telefonu ali po elektronski poti brez varnega elektronskega podpisa, overjenega s kvalificiranim potrdilom, in nain identifikacije strank v teh primerih. Overitelji, ki izdajajo kvalificirana potrdila, ki se navezujejo na uradno dodeljene identifikacijske oznake, lahko od dravnega organa, ki dodeljuje tako oznako, zahtevajo preveritev pravilnosti take oznake tako, da mu poljejo podatke o imetniku potrdila ali tretje osebe, na katero se nanaajo podatki v potrdilu in tako oznako ter zahtevajo odgovor organa o ujemanju poslanih podatkov s podatki v uradni evidenci. 106. len Vloge, ki jih je treba vroiti nasprotni stranki, se morajo izroiti sodiu v toliko izvodih, kolikor jih je treba za sodie in nasprotno stranko, ter v taki obliki, da jih sodie lahko vroi. To velja tudi za priloge.

28

Vloge in priloge, vloene po elektronski poti, ki jih je treba vroiti nasprotni stranki, se poljejo v enem izvodu. Sodie naredi toliko elektronskih kopij ali fotokopij, kolikor jih je treba za nasprotno stranko. e je na nasprotni strani ve oseb, ki imajo skupnega zakonitega zastopnika ali pooblaenca, se lahko izroijo vloge in priloge za vse skupaj v enem izvodu. 107. len Listine, ki se priloijo vlogi, so lahko v izvirniku ali prepisu. Kot prepis listine se v skladu z zakonom, ki ureja varstvo dokumentarnega gradiva, teje: zajeta in hranjena mikrofilmska ali elektronska (skenirana) kopija, reprodukcija te kopije ali overjen prepis, lahko pa tudi navaden prepis ali mikrofilmska, elektronska (skenirana) kopija, fotokopija ali reprodukcija te kopije. e priloi stranka listino v izvirniku, jo sodie obdri, nasprotni stranki pa dovoli, da jo pregleda. Ko sodiu listina ni ve potrebna, jo na zahtevo vrne vloniku, vendar pa lahko zahteva, da priloi spisom njen prepis. e je listina priloena v prepisu, zahteva sodie na predlog nasprotne stranke od vlonika, naj predloi listino v izvirniku, nasprotni stranki pa dovoli, da jo pregleda. e je treba, doloi sodie rok, v katerem je treba listino izroiti oziroma pregledati. Predloitev listine v izvirniku lahko zahteva sodie od vlonika tudi po uradni dolnosti. Zoper te sklepe ni pritobe. 108. len e je vloga nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, zahteva sodie od vlonika, da mora vlogo popraviti ali dopolniti. e vloga, vloena po elektronski poti, ni primerna za obdelavo na sodiu, sodie v zahtevi sporoi vloniku tudi predpisano obliko zapisa vloge v elektronski obliki. Kadar sodie zahteva od vlonika, da vlogo popravi ali dopolni, doloi rok za popravo ali dopolnitev. e je vloga vezana na rok in je popravljena oziroma dopolnjena in izroena sodiu v roku, ki je bil doloen za dopolnitev oziroma popravo, se teje, da je bila vloena pri sodiu tisti dan, ko je bila prvi vloena. e vlonik vloge ne popravi ali dopolni tako, da je primerna za obravnavo, jo sodie zavre. e vlonik ne vloi zadostnega tevila izvodov vloge ali prilog, mu sodie naloi, naj v doloenem roku to stori. e vlonik ne ravna po tem nalogu, sodie vlogo zavre. V zahtevi iz prvega odstavka tega lena mora sodie vlonika opozoriti na pravne posledice, e ne bo ravnal v skladu z zahtevo sodia. 109. len

29
Pravdno sodie kaznuje po dolobah tretjega do sedmega odstavka 11. lena tega zakona tistega, ki v vlogi ali sodie, stranko ali drugega udeleenca v postopku. Kazen, izreena po prvem odstavku tega lena, ni ovira za kaznovanje zaradi kaznivega dejanja. Osmo poglavje ROKI IN NAROKI Roki 110. len e roki niso doloeni z zakonom, jih doloa sodie glede na okoliine primera. Rok, ki ga doloi sodie, se na predlog prizadete osebe lahko podalja, e so za to opravieni razlogi. Podaljanje roka se mora predlagati, preden se rok iztee. Zoper sklep o podaljanju roka ni pritobe. 111. len Roki se raunajo po dnevih, mesecih in letih. e je rok doloen po dnevih, se ne vteje dan vroitve ali sporoitve oziroma dan dogodka, od katerega je treba teti rok, temve se vzame za zaetek roka prvi naslednji dan. Roki, ki so doloeni po mesecih oziroma po letih, se konajo s pretekom tistega dne v zadnjem mesecu oziroma letu, ki se po svoji tevilki ujema z dnem, ko je rok zael tei. e tega dneva v zadnjem mesecu ni, se kona rok zadnji dan v tem mesecu. e je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan, ki ga doloa zakon o praznikih, se iztee rok s pretekom prvega prihodnjega delavnika. 112. len e je vloga vezana na rok, se teje, da je vloena pravoasno, e je izroena pristojnemu sodiu, preden se rok iztee. e se polje vloga po poti priporoeno ali brzojavno, se teje dan oddaje na poto za dan izroitve sodiu, na katero je naslovljena. e se polje vloga po elektronski poti se teje as, ko jo je prejel informacijski sistem, za trenutek izroitve sodiu, na katero je naslovljena. e se vloga odda v sodni nabiralnik, se teje as, ko jo sodni nabiralnik prejme, za trenutek izroitve sodiu, na katerega je naslovljena. Za osebe, ki so v obvezni vojaki slubi, se teje dan izroitve vloge pristojnemu vojakemu poveljstvu za dan izroitve sodiu.

30

Doloba petega odstavka tega lena velja tudi za druge osebe, ki slubujejo v vojakih enotah oziroma v vojakih zavodih ali tabih v krajih, kjer ni redne pote. Za osebo, ki ji je odvzeta prostost, se teje dan, ko izroi vlogo upravi zapora ali drugega zavoda, v katerem prestaja kazen ali ukrep odvzema prostosti, za dan izroitve sodiu. e je bila vloga, ki je vezana na rok, izroena ali poslana nepristojnemu sodiu pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodiu po izteku roka, se teje, da je bila pravoasno vloena, e je mogoe vloitev pri nepristojnem sodiu pripisati nevednosti vlonika, ki nima pooblaenca iz tretjega odstavka 86. lena oziroma iz tretjega odstavka 87. lena tega zakona, ali oitni pomoti vlonika. Dolobe prvega do osmega odstavka tega lena veljajo tudi za rok, v katerem se mora po posebnih predpisih vloiti toba, in pa za rok zastaranja terjatve ali kakne druge pravice. Naroki 113. len Narok doloi sodie, e je to z zakonom predpisano ali e je za postopek potrebno. Zoper sklep o doloitvi naroka ni pritobe. Sodie mora na narok pravoasno povabiti stranke in druge osebe, za katere misli, da je potrebna njihova navzonost. Skupaj z vabilom polje stranki vlogo, ki je bila povod za doloitev naroka, v vabilu pa navede kraj, prostor in as naroka. e se vloga ne polje skupaj z vabilom, se v vabilu navedejo stranke, sporni predmet in dejanje, ki se bo opravilo na naroku. Sodie opozori v vabilu posebej na zakonite posledice izostanka. 114. len Narok se opravi praviloma v sodnem poslopju. Sodie lahko sklene, da se opravi narok zunaj sodnega poslopja, e spozna, da je to potrebno ali da se bo tako prihranilo pri asu ali pri strokih postopka. Zoper tak sklep ni pritobe. 114.a len S soglasjem strank lahko sodie strankam in njihovim pooblaencem dovoli, da se v asu naroka nahajajo na drugem mestu in tam opravljajo procesna dejanja, e je zagotovljen zvoni in slikovni prenos iz kraja, na katerem se opravlja narok, v kraj oziroma kraje, na katerem se nahaja oziroma se nahajajo stranke in pooblaenci ter obratno (videokonferenca). Pod pogoji iz prejnjega odstavka lahko sodie odloi, da se izvede tudi dokaz z zaslianjem strank in pri ter dokaz z izvedencem.

31
Zoper sklep sodia iz prvega in drugega odstavka tega lena ni pritobe. 115. len Sodie lahko preloi narok, e je to potrebno za izvedbo dokazov ali e so za to drugi upravieni razlogi. e stranka, zakoniti zastopnik, pooblaenec, pria ali izvedenec ne pride na narok zaradi zdravstvenih razlogov, lahko sodie narok preloi le, e je bolezen ali pokodba nenadna in nepredvidljiva ter ji onemogoa prihod na sodie ali sodelovanje na naroku. Oseba mora predloiti zdravniko opraviilo, izdano na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo. Sodie lahko zahteva presojo upravienosti izdaje zdravnikega opraviila pri imenovanem zdravniku Zavoda za zdravstveno zavarovanje v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo, e ista oseba dvakrat ali vekrat izostane z naroka zaradi zdravstvenih razlogov. Stroki, ki nastanejo zaradi presoje, v primeru upraviene izdaje zdravnikega opraviila bremenijo Zavod za zdravstveno zavarovanje, v primeru neupraviene izdaje pa gredo v breme osebe, za katero se je presojala upravienost izdaje zdravnikega opraviila. e sodie narok preloi, takoj naznani kraj in as novega naroka. Iz upravienih razlogov lahko sodie narok preloi za nedoloen as. V zapisniku o glavni obravnavi mora sodnik navesti razloge za preloitev naroka za glavno obravnavo. Zoper sklep o preloitvi naroka ni pritobe. Vrnitev v prejnje stanje 116. len e stranka zamudi narok ali rok za kakno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, ji sodie na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje (vrnitev v prejnje stanje), e spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravienega vzroka. e se dovoli vrnitev v prejnje stanje, se pravda vrne v tisto stanje, v katerem je bila pred zamudo, in razveljavijo vse odlobe, ki jih je sodie izdalo zaradi zamude. 117. len Predlog za vrnitev v prejnje stanje se poda pri sodiu, pri katerem bi bilo treba opraviti zamujeno dejanje. Predlog se mora vloiti v 15 dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila narok ali rok; e je stranka ele pozneje zvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to zvedela. stanje. Po estih mesecih od dneva zamude se ne more ve zahtevati vrnitev v prejnje

32
e se predlaga vrnitev v prejnje stanje zaradi zamude roka, mora predlagatelj obenem, ko vloi predlog, opraviti tudi zamujeno dejanje. 118. len Vrnitev v prejnje stanje se ne dovoli, e je bil zamujen rok za predlog, da se dovoli vrnitev v prejnje stanje, ali e je bil zamujen narok, doloen na predlog za vrnitev v prejnje stanje. 119. len Predlog za vrnitev v prejnje stanje praviloma ne vpliva na potek pravde, vendar pa sodie lahko odloi, da se postopek prekine do pravnomonosti sklepa o predlogu. e sodie sklene, da se postopek prekine, pred vijim sodiem pa tee postopek zaradi pritobe, mora to sporoiti vijemu sodiu. 120. len Prepozne in nedovoljene predloge za vrnitev v prejnje stanje zavre predsednik senata s sklepom. Na predlog za vrnitev v prejnje stanje razpie sodie narok, razen e so dejstva, na katera se opira predlog, splono znana ali e se vrnitev predlaga iz oitno neupravienega razloga. 121. len (rtan) Deveto poglavje ZAPISNIK 122. len Zapisnik se sestavi o dejanjih, ki so bila opravljena na naroku. Zapisnik se sestavi tudi o pomembnejih izjavah ali sporoilih, ki jih dajo stranke ali drugi udeleenci zunaj naroka. O manj pomembnih izjavah ali sporoilih se ne sestavi zapisnik, temve se naredi v spisu samo uradni zaznamek. Zapisnik pie zapisnikar. 123. len V zapisnik se vpiejo: naslov in sestava sodia, kraj, dan in ura dejanja, sporni predmet in imena navzoih strank ali drugih oseb ter njihovih zakonitih zastopnikov ali pooblaencev.

33
Zapisnik mora obsegati bistvene podatke o vsebini dejanja. V zapisnik o glavni obravnavi se vpiejo zlasti: ali je bila obravnava javna ali pa je bila javnost izkljuena, izjave strank, njihovi predlogi, dokazi, ki so jih ponudile, dokazi, ki so bili izvedeni, z navedbo izpovedb pri in izvedencev ter odlobe sodia na naroku. Zapisnik se mora pisati v redu; ne sme se ni izbrisati, dodati ali spremeniti. Prertana mesta morajo ostati itljiva. 124. len Zapisnik se sestavlja tako, da predsednik senata ali z njegovim dovoljenjem stranka ali njen pooblaenec glasno narekuje zapisnikarju, kaj naj zapie v zapisnik. Stranke imajo pravico prebrati zapisnik ali zahtevati, naj se jim prebere, in ugovarjati zoper vsebino zapisnika. To pravico imajo tudi druge osebe, katerih izjava je vpisana v zapisnik, vendar samo glede tistega dela zapisnika, v katerem je njihova izjava. Kar je treba v zapisniku popraviti ali dodati glede na ugovore strank ali drugih oseb ali po uradni dolnosti, se zapie na koncu zapisnika. Na zahtevo teh oseb se vpiejo v zapisnik tudi ugovori, ki jim ni bilo ugodeno. 125. len Predsednik senata lahko odredi, da se zapisnik vodi s pomojo ustreznih tehninih sredstev ali da se stenografira. Glede ugovorov v zvezi z vsebino zapisnika se smiselno uporabljajo dolobe drugega do etrtega odstavka 124. lena tega zakona. e zapisnik ni bil voden v pisni obliki, mora biti prepis zapisnika izdelan v treh dneh. Stranka ima v nadaljnjih treh dneh pravico do vpogleda v prepis zapisa in ugovarjati zoper morebitno nepravilnost prepisa. O ugovoru iz prejnjega odstavka odloi predsednik senata brez naroka. Zvoni zapis zapisnika se lahko izbrie po preteku roka za ugovor, e je stranka ugovarjala tonosti prepisa, pa po pravnomonosti odlobe o glavni stvari. 125.a len Predsednik senata lahko odredi zvono ali slikovno snemanje naroka. O tem obvesti stranke in druge udeleence na naroku. Posnetek mora vsebovati naslednje podatke: naslov in sestavo sodia, kraj, datum in ura naroka, sporni predmet ter imena navzoih strank ali drugih oseb, njihovih zakonitih zastopnikov ali pooblaencev. Poleg tega vsebuje posnetek podatke za identifikacijo tistega, igar izjava se snema, in podatek, v kakni lastnosti daje to izjavo. e se snema izjave ve oseb, se mora iz posnetka jasno razpoznati, kdo je dal izjavo.

34
V zapisniku o naroku je treba zapisati, da je bil narok posnet z napravo za zvono ali slikovno snemanje in kdo je odredil snemanje, da so bile stranke in drugi udeleenci na naroku obveeni o snemanju, da je bil posnetek na zahtevo stranke reproduciran in kraj hrambe posnetka, e ni priloen zapisniku. Zapisnik o naroku se vodi v elektronski obliki. Prepis zvonega posnetka se izdela v treh dneh po njegovem nastanku. Prepis mora predsednik senata pregledati, potrditi in prikljuiti zapisniku o naroku. Stranka ima v treh dneh po izdelavi prepisa pravico do vpogleda v prepis in ugovora zoper morebitno nepravilnost prepisa. O ugovoru odloi predsednik senata brez naroka. Zvone in slikovne posnetke hrani sodie, dokler se hrani spis. Obstoj in vsebina zapisnika se samodejno evidentira v informacijskem sistemu. 126. len Zapisnik podpieta predsednik senata in zapisnikar. Podpisa nista obvezna, e se podatki o asu in kraju zapisnika v elektronski obliki ter podatki o zapisnikarju, ki ga je sestavil, in o sodniku, ki je vodil zapisnik s pomojo ustreznih tehninih sredstev, samodejno evidentirajo v informacijskem sistemu. 127. len O posvetovanju in glasovanju se sestavi poseben zapisnik. e je vije sodie v postopku o pravnem sredstvu odloilo soglasno, se ne sestavi zapisnik, temve se na izvirniku odlobe naredi zaznamek o posvetovanju in glasovanju. V spisu, ki se vodi v elektronski obliki, se zaznamek o posvetovanju in glasovanju naredi v elektronski obliki v posebnem dokumentu, ki se neloljivo povee z odlobo. odlobo. Zapisnik o posvetovanju in glasovanju obsega potek glasovanja in sprejeto

Posebna mnenja se priloijo zapisniku o posvetovanju in glasovanju, e niso vpisana v sam zapisnik. Zapisnik oziroma zaznamek o glasovanju, ki se izda v fizini obliki, podpiejo vsi lani senata in zapisnikar z lastnoronim podpisom. Zapisnik oziroma zaznamek o glasovanju, ki se izda v elektronski obliki, podpiejo vsi lani senata in zapisnikar s svojimi varnimi elektronskimi podpisi in varnim elektronskim podpisom sodia, overjenim s kvalificiranim potrdilom. e je varen elektronski podpis lana senata oziroma zapisnikarja overjen s kvalificiranim potrdilom, ki vsebuje tudi navedbo sodia, varen elektronski podpis sodia ni potreben. Zapisnik o posvetovanju in glasovanju, ki se izda v fizini obliki, se zapre v poseben ovitek. Zapisnik oziroma zaznamek o glasovanju, ki se izda v elektronski obliki, se v informacijskem sistemu v posebni mapi vodi tako, da je dostopen v povezavi z obravnavano zadevo. Ta zapisnik sme pregledati samo vije sodie, ko odloa o pravnem sredstvu; v tem primeru mora vije sodie zapisnik spet zapreti v poseben ovitek oziroma shraniti v posebno mapo in na ovitku oziroma mapi oznaiti, da je zapisnik pregledalo. Minister, pristojen za pravosodje, predpie nain hrambe in sledljivost zapisnika oziroma zaznamka o glasovanju, ki se izda v elektronski obliki.

35
Deseto poglavje ODLOANJE 128. len Sodie izdaja odlobe v obliki sodbe ali sklepa. O tobenem zahtevku odloi sodie s sodbo, v postopku zaradi motenja posesti pa s sklepom. Kadar sodie ne odloi s sodbo, odloi s sklepom. V postopku za izdajo plailnega naloga se izda sklep, s katerim se ugodi tobenemu zahtevku, v obliki plailnega naloga. Odloba o strokih v sodbi se teje za sklep. 129. len Senat sprejema odlobe po posvetovanju z glasovanjem. Pri posvetovanju in glasovanju smejo biti navzoi samo lani senata in zapisnikar. Kadar je treba odloiti o enostavnejih vpraanjih, lahko odloi senat tudi na samem zasedanju. 130. len Predsednik senata vodi posvetovanje in glasovanje in glasuje zadnji. Njegova dolnost je skrbeti, da se vsa vpraanja vsestransko in popolnoma raziejo. Za vsako odlobo senata je potrebna veina glasov. lani senata ne smejo odkloniti glasovanja o vpraanjih, ki jih postavi predsednik senata. lan senata, ki je pri glasovanju o kaknem prejnjem vpraanju ostal v manjini, se ne sme vzdrati glasovanja o vpraanju, o katerem naj se odloi pozneje. e so glasovi glede posameznih vpraanj, o katerih se glasuje, porazdeljeni na ve razlinih mnenj, tako da nobeno od njih nima veine, se vpraanja loijo in glasovanje ponavlja, dokler se ne dosee veina. e se glede viine denarnega zneska ali koliine razdelijo glasovi na ve kot dve mnenji, se znova obravnavajo razlogi za vsako mnenje; e se niti tedaj ne dosee veina, se glasovi, oddani za najveji denarni znesek ali koliino, pritejejo glasovom, oddanim za najbliji manji denarni znesek ali koliino, dokler se ne dosee veina. 131. len Preden sodie odloi o glavni stvari, odloi o tem, ali je treba dopolniti postopek, in o drugih predhodnih vpraanjih. e je treba pri odloanju o glavni stvari odloiti o ve zahtevkih, se glasuje o vsakem zahtevku posebej.

36

Enajsto poglavje VROANJE PISANJ IN PREGLED SPISOV Nain vroanja 132. len Pisanja se vroajo po poti, po varni elektronski poti, po delavcu sodia, na sodiu ali na drug nain, doloen z zakonom. Sodie lahko na predlog nasprotne stranke odredi, da se vroitev opravi po pravni ali fizini osebi, ki opravlja vroanje pisanj v fizini obliki ali po varni elektronski poti kot registrirano dejavnost. Stroke vroitve iz prejnjega odstavka zaloi predlagatelj take vroitve. Stranka lahko sodiu sporoi, da eli vroitev pisanj po elektronski poti v varen potni predal, katerega naslov navede v vlogi. Navedeni naslov varnega potnega predala je enakovreden naslovu prebivalia oziroma sedeu stranke. e stranka pisanje polje po varni elektronski poti, se teje, dokler ne sporoi drugae, da eli vroanje po varni elektronski poti. e sodie ugotovi, da vroitev v varen potni predal ni mogoa, vroi pisanje v fizini obliki in navede razlog za tako vroitev. Minister, pristojen za pravosodje, predpie, kaj je varna elektronska pot in katere vloge se poiljajo in vroajo po varni elektronski poti. Ne glede na etrti odstavek tega lena se dravnim organom, odvetnikom, notarjem, izvriteljem, sodnim izvedencem, sodnim cenilcem, sodnim tolmaem, steajnim upraviteljem in drugim osebam oziroma organom, pri katerih se zaradi njihove narave dela lahko domneva veja zanesljivost, vedno vroa po elektronski poti v varen potni predal. Seznam oseb in organov iz prejnjega odstavka doloi in objavi Vrhovno sodie Republike Slovenije na svoji spletni strani. Osebe in organi iz seznama morajo odpreti varen potni predal in Vrhovnemu sodiu Republike Slovenije sporoiti naslov in vsakokratno spremembo naslova varnega potnega predala. Za uradni naslov varnega potnega predala iz prejnjega odstavka se teje naslov, ki je objavljen na seznamu. Minister, pristojen za pravosodje, doloi pravila za delovanje pravnih in fizinih oseb, ki opravljajo vroanje v pravdnem postopku. 133. len Dravnim organom, pravnim osebam in podjetnikom posameznikom se vroa tako, da se pisanje izroi osebi, ki je pooblaena za sprejem, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedeu. Po prvem odstavku tega lena se vroajo pisanja tudi, kadar so v tem odstavku navedene stranke doloile za svojega pooblaenca osebo, ki je njihov delavec.

37
134. len Vojakim osebam in policijskim uslubencem se lahko vroajo vabila tudi po njihovem poveljstvu oziroma neposrednem predstojniku; e je treba, se jim lahko vroajo na ta nain tudi druga pisanja. 135. len Kadar je treba kaj vroiti osebi ali ustanovi v tujini ali tujcu, ki uiva imunitetno pravico, se opravi vroitev po diplomatski poti, e ni v mednarodni pogodbi ali v tem zakonu (146. len) drugae doloeno. e naj se pisanje vroi dravljanu Republike Slovenije v tujini, se lahko opravi vroitev po pristojnem konzularnem predstavniku ali po diplomatskem predstavniku Republike Slovenije, ki opravlja konzularne zadeve v tisti tuji dravi. Taka vroitev je veljavna le tedaj, e je tisti, ki naj se mu pisanje vroi, pripravljen ga sprejeti. 136. len Osebi, ki ji je odvzeta prostost, se vroajo pisanja po upravi zapora ali drugega zavoda, v katerem prestaja kazen ali ukrep odvzema prostosti. 137. len Kadar ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaenca, se vroajo pisanja njemu, e ni v tem zakonu drugae doloeno. e ima stranka ve zakonitih zastopnikov ali pooblaencev, zadostuje, da se pisanje vroi enemu izmed njih. Dolobe prejnjih odstavkov veljajo tudi za pooblaenca za sprejem pisanj in za zaasnega zastopnika, upravienega za sprejem pisanj. teje se, da je vloga stranki vroena, ko je vroena pooblaencu za sprejem pisanj oziroma zaasnemu zastopniku, upravienemu za sprejem pisanj. 138. len Vroitev odvetniku kot pooblaencu se lahko opravi tudi tako, da se pisanje izroi osebi, ki je zaposlena v njegovi odvetniki pisarni. as in kraj vroanja 139. len Vroa se podnevi od 6. do 22. ure, po elektronski poti pa 24 ur na dan. Vroa se v stanovanju ali na delovnem mestu tistega, ki naj se mu vroi pisanje, na sodiu, e je naslovnik tam, ali pa v skladu s etrtim in sedmim odstavkom 132. lena tega zakona po elektronski poti na ustrezen elektronski naslov.

38
Subjektu vpisa v sodni register, samostojnemu podjetniku posamezniku ali pravni osebi, ki se vpisuje v register, se vroa na naslovu, ki je vpisan v register. e vroitev po prvem ali po drugem odstavku tega lena ni mogoa, sodie odloi, da se vroitev opravi v drugem asu ali na drugem kraju. pritobe. Odlobe o vroitvi iz prejnjega odstavka ni treba obrazloiti. Zoper to odlobo ni

Na kritev pravil o vroanju se ni mogoe sklicevati, e naslovnik kljub kritvi prejme pisanje. V tem primeru se teje, da je bila vroitev opravljena v trenutku, ko je naslovnik pisanje dejansko prejel. 139.a len e imajo vse stranke v postopku pooblaence, ki so odvetniki, se lahko med postopkom vloge in priloge vroajo neposredno med pooblaenci. Neposredno vroanje med pooblaenci se opravi priporoeno po poti s povratnico ali po elektronski poti v varen potni predal. Vroanje se po dogovoru lahko opravi tudi na drug nain. En izvod vloge in dokazilo o vroitvi je treba poslati tudi sodiu. S soglasjem strank se lahko vroanje opravi na nain iz tega lena tudi, e strank ne zastopajo pooblaenci, ki so odvetniki. Nain vroanja 140. len e se tisti, ki mu je treba pisanje vroiti, ne najde v stanovanju, se pisanje vroi tako, da se izroi kateremu od njegovih odraslih lanov gospodinjstva, ki so ga dolni sprejeti. e se vroa pisanje na delovnem mestu tistega, ki naj se mu vroi, pa tega ni najti tam oziroma se nahaja na delovnem mestu, do katerega vroevalci zaradi organiziranosti delovnega procesa nimajo dostopa, se vroi pisanje osebi, pooblaeni za sprejemanje pote, ki je pisanje dolna sprejeti, ali osebi, ki je zaposlena na tistem mestu, e v to privoli. e se naslovnik, ki stanuje v nastanitvenem objektu, namenjenem skupinski nastanitvi ali izvajanju dejavnosti, ki vkljuuje 24-urno bivanje (na primer dijaki ali tudentski domovi, domovi za ostarele, samski domovi, socialno-varstveni zavodi, bolninice) ne najde v takem objektu, in tudi nima samostojnega potnega predalnika na tem naslovu, se pisanje vroi osebi, ki je v tem objektu pooblaena za sprejemanje pote za stanovalce. Izroitev pisanja drugi osebi ni dovoljena, e je ta udeleena v pravdi kot nasprotnik tistega, ki naj se mu pisanje vroi. 141. len

39
e vroitev po 140. lenu tega zakona ni mona, se vroitev fizini osebi opravi tako, da vroevalec pisanje pusti v hinem ali izpostavljenem predalniku na naslovu stanovanja. teje se, da je bila vroitev opravljena na dan, ko je bilo pisanje pueno v predalniku, na kar je treba naslovnika na pisanju posebej opozoriti. Na vroilnici in na pisanju navede vroevalec vzrok za takno ravnanje in dan, ko je pisanje pustil naslovniku, ter se podpie. e naslovnik nima predalnika ali je ta neuporaben, se pisanje izroi sodiu, ki je vroitev odredilo, e gre za vroitev po poti, pa poti v kraju njegovega stanovanja, na vratih stanovanja pa pusti obvestilo o vroitvi, v katerem je navedeno, kje je pisanje. teje se, da je bila vroitev opravljena na dan, ko je bilo obvestilo o vroitvi pritrjeno na vratih, na kar je treba naslovnika na obvestilu o vroitvi posebej opozoriti. Na obvestilu o vroitvi in na pisanju, ki bi ga moral vroiti, navede vroevalec vzrok za takno ravnanje in dan, ko je obvestilo o vroitvi pustil naslovniku, ter se podpie. Pota hrani pisanje 30 dni. e v tem roku naslovnik pisanja ne dvigne, se pisanje vrne sodiu. O vroitvi, ki je bila opravljena na nain iz tega lena, se takoj obvesti sodie, ki je vroitev odredilo. e subjektu iz tretjega odstavka 139. lena tega zakona ni mono vroiti pisanja na naslovu, ki je vpisan v register, se vroitev opravi na nain iz tega lena, s tem da se pisanje iz prvega odstavka tega lena oziroma obvestilo o vroitvi iz drugega odstavka tega lena pusti na naslovu, ki je vpisan v register. 141.a len Vroitev pisanja v elektronski obliki se lahko opravi z vroitvijo pisanja v fizini obliki ali po varni elektronski poti. V fizini obliki se vroitev overjenega prepisa pisanja opravi v skladu z dolobami tega zakona, ki urejajo vroanje pisanj v fizini obliki. Po varni elektronski poti se vroitev pisanja opravi po informacijskem sistemu, s posredovanjem organizacije, ki opravlja dejavnost elektronskega vroanja. Informacijski sistem samodejno polje naslovniku v njegov varni potni predal pisanje, ki ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh, sicer nastopijo posledice iz sedmega odstavka tega lena. Informacijski sistem istoasno z vroitvijo pisanja po prejnjem odstavku naslovniku, ki je sodiu sporoil elektronski naslov, polje samodejno na elektronski naslov tudi informativno sporoilo, v katerem navede, da je v informacijskem sistemu pisanje, ki ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh od dne, ko mu je bilo poslano v njegov varni potni predal. V sporoilu se naslovnika izrecno opozori na pravne posledice iz sedmega odstavka tega lena. Naslovnik pisanje prevzame iz informacijskega sistema iz prvega odstavka tega lena tako, da z uporabo kvalificiranega potrdila za varen elektronski podpis dokae svojo istovetnost, vpogleda v varni potni predal in elektronsko podpie vroilnico. Vroitev po tretjem odstavku tega lena velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame pisanje. e pisanja ne prevzame v 15 dneh, velja vroitev za opravljeno z dnem poteka tega roka. Po poteku 15 dnevnega roka informacijski sistem pisanje izbrie in polje

40
naslovniku in sodiu elektronsko sporoilo, da je pisanje izbrisano iz informacijskega sistema in ga naslovnik lahko prevzame pri sodiu, ki je odredilo vroitev. Informacijski sistem o vroitvi obvesti sodie, ki je vroitev odredilo, z vroilnico v elektronski obliki. Na nain, doloen v tem lenu, se po varni elektronski poti lahko vroajo tudi tista pisanja, ki imajo izvirnike v fizini obliki, e je elektronski (skeniran) prepis, ki je izdelan na podlagi izvirnika v fizini obliki, opremljen z varnim elektronskim podpisom sodia, overjenim s kvalificiranim potrdilom. 142. len Toba, sodna odloba, zoper katero je dovoljena posebna pritoba, izredno pravno sredstvo in nalog za plailo sodne takse za vlogo iz prvega odstavka 105.a lena tega zakona in vabilo stranki na poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo, e poravnalni narok ni bil razpisan, se vroajo osebno stranki, pri emer se za osebno vroitev teje tudi vroitev v skladu s 141.a lenom tega zakona. Druga pisanja se vroajo osebno samo, e tako doloa zakon ali e sodie oceni, da je potrebna zaradi listin, ki so priloene v izvirniku, ali iz kaknega drugega razloga veja previdnost. e vroitev po 140. lenu tega zakona ni mona, se osebna vroitev fizini osebi opravi tako, da vroevalec pisanje izroi sodiu, ki je vroitev odredilo, e gre za vroitev po poti, pa poti v kraju njegovega stanovanja, v hinem ali izpostavljenem predalniku oziroma na vratih stanovanja pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Na obvestilu in na pisanju, ki bi ga moral vroiti, vroevalec navede vzrok za takno ravnanje in dan, ko je obvestilo pustil naslovniku, ter se podpie. Vroitev po prejnjem odstavku se teje za opravljeno z dnem, ko naslovnik pisanje dvigne. e naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se teje, da je bila vroitev opravljena po poteku tega roka, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejnjega odstavka opozoriti. Po preteku tega roka vroevalec pusti pisanje iz prejnjega odstavka v hinem oziroma izpostavljenem predalniku naslovnika. e naslovnik nima predalnika ali je ta neuporaben, se pisanje vrne sodiu, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejnjega odstavka opozoriti. O vroitvi, ki je bila opravljena na nain iz tega lena, se takoj obvesti sodie, ki je vroitev odredilo. e je treba vroiti pisanje iz prvega odstavka tega lena dravnim organom in subjektom iz tretjega odstavka 139. lena tega zakona, se opravi vroitev po 133. lenu tega zakona. teje se, da je vroitev opravljena osebno stranki, e je pisanje vroeno zakonitemu zastopniku ali pooblaencu. 143. len e se ugotovi, da je tisti, ki naj se mu vroi pisanje, zaasno odsoten in da mu osebe, navedene v prvem, drugem in tretjem odstavku 140. lena tega zakona, pisanja ne

41
morejo pravoasno izroiti oziroma da se ne bo mogel pravoasno seznaniti s pisanjem, ki se vroa v skladu s 141. in 142. lenom tega zakona, se pisanje vrne sodiu z navedbo, kje je naslovnik in kdaj se vrne. e se ugotovi, da tisti, ki naj se mu vroi pisanje, dejansko ne prebiva na naslovu, na katerem naj bi se opravila vroitev, oziroma je naslovnik neznan ali se je preselil ali odselil v tujino za ve kot tri mesece, se pisanje vrne sodiu z navedbo, da naslovnik dejansko ne ivi na naslovu, na katerem je bil opravljen poskus vroitve, oziroma da je neznan ali se je preselil ali odselil v tujino za ve kot tri mesece. Sodie pridobi podatke o tem, ali je naslov, na katerem je bil opravljen poskus vroitve, enak naslovu za vroanje, ki je prijavljen v skladu z zakonom, ki ureja prijavo prebivalia (v nadaljnjem besedilu: naslov za vroanje). Odklonitev sprejema 144. len Kadar tisti, na katerega je pisanje naslovljeno, oziroma tisti, ki bi bil pisanje zanj po tem zakonu dolan sprejeti brez zakonitega razloga noe sprejeti pisanja, ga vroevalec pusti v stanovanju ali v prostorih, kjer ta oseba dela, ali v njenem hinem oziroma izpostavljenem predalniku, e tega ni, pa pisanje pritrdi na vrata stanovanja oziroma prostorov. Na vroilnici zapie dan, uro in razlog odklonitve sprejema ter kraj, kjer je pustil pisanje; teje se, da je s tem vroitev opravljena. Sprememba naslova 145. len e stranka ali njen zakoniti zastopnik do vroitve odlobe druge stopnje, s katero se kona postopek, spremeni svoj naslov, mora to takoj sporoiti sodiu. e tega ne stori, odredi sodie, da naj se vse nadaljnje vroitve v pravdi za to stranko opravljajo tako, da se pisanje pritrdi na sodno desko. Vroitev velja za opravljeno po preteku osmih dni, odkar je bilo pisanje pritrjeno na sodno desko. e pooblaenec oziroma pooblaenec za sprejemanje pisanj do vroitve odlobe druge stopnje, s katero se kona postopek, spremeni svoje stalno prebivalie ali stanovanje, pa tega ne sporoi sodiu, se teje, kakor da pooblaenec sploh ne bi bil postavljen, e tako ravna zaasni zastopnik, upravien za sprejem pisanj, pa imenuje sodie novega zaasnega zastopnika, ki se mu opravljajo vroitve. Pooblaenec za sprejemanje pisanj 146. len Toea stranka ali njen zakoniti zastopnik, ki je v tujini, pa nima pooblaenca v Republiki Sloveniji, mora ob vloitvi tobe imenovati pooblaenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. e toea stranka ali njen zakoniti zastopnik ne imenuje pooblaenca ob vloitvi tobe, imenuje sodie na njegove stroke zaasnega zastopnika, upravienega

42
za sprejemanje pisanj, ter po njem naloi toei stranki ali njenemu zakonitemu zastopniku, da v doloenem roku imenuje pooblaenca za sprejemanje pisanj. e toea stranka ali njen zakoniti zastopnik v doloenem roku ne imenuje pooblaenca za sprejemanje pisanj, sodie tobo zavre. Sklep o zavrenju tobe se vroi toei stranki ali njenemu zakonitemu zastopniku po zaasnem zastopniku, upravienem za sprejemanje pisanj, ki ga je imenovalo sodie. Toeni stranki ali njenemu zakonitemu zastopniku, ki je v tujini, pa nima pooblaenca v Republiki Sloveniji, naloi sodie ob prvi vroitvi pisanj, da imenuje pooblaenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. e toena stranka ali njen zakoniti zastopnik ne imenuje pooblaenca za sprejemanje pisanj, imenuje sodie na njene stroke zaasnega zastopnika, upravienega za sprejemanje pisanj, ter toeno stranko ali njenega zakonitega zastopnika po imenovanem zaasnem zastopniku obvesti o tem imenovanju. e stranka pooblaencu za sprejemanje pisanj preklie pooblastilo in ne imenuje drugega pooblaenca za sprejemanje pisanj, se pisanja vroajo s pritrditvijo na sodno desko. e pooblaenec za sprejemanje pisanj odpove pooblastilo, pa stranka ne imenuje novega pooblaenca za sprejemanje pisanj v roku, ki ga doloi sodie, imenuje sodie zaasnega zastopnika, upravienega za sprejemanje pisanj, na njene stroke ter po tako imenovanem zaasnem zastopniku naloi stranki, da imenuje pooblaenca za sprejemanje pisanj. Dokler stranka ne imenuje pooblaenca, se vroitve opravljajo po zaasnem zastopniku, ki ga je imenovalo sodie. Stroki zaasnega zastopnika, upravienega za sprejemanje pisanj, imenovanega za toeo stranko, se zaloijo iz sredstev sodia, stroke zaasnega zastopnika, upravienega za sprejemanje pisanj, imenovanega za toeno stranko, pa mora zaloiti toea stranka. e toea stranka ne zaloi strokov, potrebnih za zaasnega zastopnika za sprejemanje pisanj, imenovanega za toeno stranko, sodie tobo zavre. Dolobe o imenovanju pooblaenca za sprejemanje pisanj za toeno stranko se smiselno uporabljajo za obvestilo drugega o pravdi in za imenovanje prednika. 146.a len e je treba vlogo vroiti v tujino v tujem jeziku, sodie pozove stranko, katere vloga se vroa, da zaloi stroke za prevod ali predloi overjeni prevod vloge v jezik, v katerem bo vloga lahko vroena. To velja tudi za priloge. e stranka ne ravna v skladu z navodilom iz prejnjega odstavka, se teje, da je vloga umaknjena. 147. len e ve oseb skupaj toi, pa nimajo skupnega zakonitega zastopnika oziroma pooblaenca, jim sodie lahko naloi, naj imenujejo v doloenem roku skupnega pooblaenca za sprejemanje pisanj. Obenem sporoi tonikom, katerega izmed njih bo telo za skupnega pooblaenca za sprejemanje pisanj, e ga ti ne imenujejo sami. Doloba prvega odstavka tega lena velja tudi tedaj, e je ve oseb toenih kot enotni sosporniki.

43

Ugotovitev naslova 148. len Upravljalec zbirke podatkov je dolan stranki, ki izkae pravni interes, sporoiti naslov osebe, ki ji je treba vroiti pisanje. Pravni interes se izkae s potrdilom sodia o vloitvi tobe ali o obstoju pravde. Vroilnica 149. len Potrdilo o vroitvi (vroilnico) podpieta prejemnik in vroevalec. Prejemnik zapie sam z besedo na vroilnici dan prejema. e prejemnik ne zna pisati ali e se ne more podpisati, zapie vroevalec njegovo ime in priimek in z besedo dan prejema, poleg tega pa opombo, zakaj se prejemnik ni podpisal. e prejemnik noe podpisati vroilnice, zapie vroevalec to na vroilnici in navede z besedami dan vroitve; teje se, da je s tem vroitev opravljena. e se vroitev opravi po tretjem odstavku 142. lena tega zakona, se na vroilnici navede dan, ko je bilo obvestilo pueno naslovniku, in dan, ko je bilo pisanje izroeno sodiu oziroma poti. e je bilo po dolobah tega zakona pisanje izroeno komu drugemu, ne pa tistemu, ki bi mu ga bilo treba vroiti, navede vroevalec na vroilnici njuno medsebojno razmerje. e je v vroilnici netono zapisan dan vroitve, se teje, da je bila vroitev opravljena tistega dne, ko je bilo pisanje izroeno. e se vroilnica izgubi, se vroitev lahko dokazuje tudi drugae. Minister, pristojen za pravosodje, predpie obliko in vsebino ovojnice in vroilnice za vroanje v fizini obliki ter podrobneje predpie obliko in nain vroanja po varni elektronski poti v pravdnem postopku. Pregledovanje in prepisovanje spisov ter spremljanje poteka postopka 150. len Stranke imajo pravico pregledovati in prepisovati spise pravde, v kateri so udeleene. Spis v elektronski obliki imajo stranke pravico pregledovati in prepisovati tudi v elektronski obliki v informacijskem sistemu, v katerem stranka svojo istovetnost dokae s svojim kvalificiranim potrdilom za elektronski podpis. Drugim osebam, ki imajo opravieno korist, se lahko dovoli ta pregled in prepis posameznih spisov. Dokler postopek tee, dovoli to predsednik senata, potem ko je konan, pa predsednik oziroma predstojnik sodia oziroma delavec na sodiu, ki ga ta doloi. Stranke imajo pravico v informacijskem sistemu spremljati potek postopka.

44

Dvanajsto poglavje STROKI POSTOPKA Pravdni stroki 151. len Pravdni stroki so izdatki, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka. Pravdni stroki obsegajo tudi nagrado za delo odvetnika in drugih oseb, ki jim zakon priznava pravico do nagrade. 152. len Vsaka stranka predhodno sama krije stroke, ki jih povzroi s svojimi dejanji. 153. len Kadar predlaga stranka izvedbo dokaza, mora po nalogu sodia zaloiti znesek, potreben za stroke, ki bodo nastali z izvedbo dokaza. e predlagata izvedbo dokaza obe stranki, sodie odloi, da naj za stroke potrebni znesek zaloita obe stranki po enakih delih. Sodie opusti izvedbo dokaza, e znesek, ki je potreben za stroke, ni zaloen v roku, ki ga je doloilo. V tem primeru sodie glede na vse okoliine po svojem preprianju presodi, kaken pomen ima to, da stranka ni v roku zaloila zneska, potrebnega za stroke. e odredi sodie po uradni dolnosti izvedbo dokaza za ugotovitev dejstev v zvezi z uporabo tretjega odstavka 3. lena tega zakona, pa stranki ne zaloita doloenega zneska, se izplaajo stroki za izvedbo dokaza kljub dolobi tretjega odstavka tega lena iz sredstev sodia. 154. len Stranka, ki v pravdi ne uspe, mora nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroke. e stranka deloma zmaga v pravdi, lahko sodie glede na doseeni uspeh odloi, da krije vsaka stranka svoje stroke, ali pa ob upotevanju vseh okoliin primera naloi eni stranki, naj povrne drugi stranki in intervenientu ustrezen del strokov. Sodie lahko odloi, da mora ena stranka povrniti vse stroke, ki sta jih imela nasprotna stranka in njen intervenient, e nasprotna stranka ni uspela samo s sorazmerno majhnim delom svojega zahtevka, pa zaradi tega dela niso nastali posebni stroki. Glede na uspeh dokazovanja odloi sodie, ali naj plaa stroke iz etrtega odstavka 153. lena tega zakona ena stranka ali obe ali pa naj se plaajo iz sredstev sodia.

45

155. len Pri odloanju o tem, kateri stroki naj se povrnejo stranki, upoteva sodie samo tiste stroke, ki so bili potrebni za pravdo. O tem, kateri stroki so bili potrebni in koliko znaajo, odloi sodie po skrbni presoji vseh okoliin. e je predpisana tarifa za nagrade odvetnikov ali za druge stroke, se taki stroki odmerijo po tarifi. 156. len Stranka mora ne glede na izid pravde povrniti nasprotni stranki stroke, ki jih je povzroila po svoji krivdi ali po nakljuju, ki se je njej primerilo. Sodie lahko odloi, da mora zakoniti zastopnik ali pooblaenec stranke povrniti nasprotni stranki stroke, ki jih je povzroil po svoji krivdi. Stranka, ki se ni udeleila poravnalnega naroka, mora nasprotni stranki povrniti stroke tega naroka. 157. len e toena stranka ni dala povoda za tobo in e je pripoznala tobeni zahtevek v odgovoru na tobo oziroma na glavni obravnavi, preden se je spustila v obravnavanje glavne stvari, mu mora tonik povrniti pravdne stroke. 158. len Toea stranka, ki umakne tobo, mora povrniti nasprotni stranki pravdne stroke, razen e jo je umaknila takoj, ko je toena stranka izpolnila zahtevek. Stranka, ki umakne pravno sredstvo, mora nasprotni stranki povrniti stroke, nastale zaradi pravnega sredstva. 159. len Vsaka stranka krije svoje stroke, e se pravda kona s sodno poravnavo, pa ni v poravnavi drugae dogovorjeno. Stroki poravnave, ki je bila poskuena (309. len), pa ni uspela, spadajo med pravdne stroke. 160. len e se v izloitveni pravdi ugodi tobenemu zahtevku za izloitev stvari, pa sodie ugotovi, da je toena stranka kot upnik v izvrilnem postopku utemeljeno mislila, da na teh stvareh ne obstajajo pravice drugih, odloi, da mora vsaka stranka kriti svoje stroke.

46
161. len Sosporniki krijejo stroke po enakih delih. e je med njimi precejnja razlika glede njihovega delea pri spornem predmetu, doloi sodie po tem sorazmerju, koliken del strokov naj povrne vsak izmed sospornikov. Sosporniki, ki so nerazdelno odgovorni glede glavne stvari, so nerazdelno odgovorni tudi za stroke, prisojene nasprotni stranki. Za stroke, ki jih povzroijo posamezni sosporniki s posebnimi pravdnimi dejanji, niso odgovorni drugi sosporniki. 162. len Kadar se dravni organ udeleuje postopka kot stranka, ima pravico do povraila strokov po dolobah tega zakona, nima pa pravice do nagrade. 163. len O povrnitvi strokov odloi sodie na doloeno zahtevo stranke brez obravnavanja. Stranka mora v zahtevi opredeljeno navesti stroke, za katere zahteva povrailo. Povrnitev strokov mora stranka zahtevati najpozneje do konca obravnave, ki je bila pred odloitvijo o strokih; e pa gre za odlobo brez poprejnjega obravnavanja, mora stranka zahtevati povrnitev strokov v predlogu, o katerem naj odloi sodie. O zahtevi za povrnitev strokov odloi sodie v sodbi ali v sklepu, s katerim se kona postopek pred njim. Kadar sodie ustno razglasi sodbo ali sklep, s katerim se nalaga povrnitev strokov, lahko odloi, da bo znesek strokov odmerilo v pisnem odpravku sodbe oziroma sklepa, e je treba sklep vroiti strankam. Med postopkom odloi sodie s posebnim sklepom o strokih le tedaj, kadar pravica do povraila strokov ni odvisna od odlobe o glavni stvari. e sodie izda sklep o ustavitvi postopka zaradi umika tobe, umika pravnega sredstva ali drugih okoliin, ki povzroijo konec postopka zunaj obravnave, se lahko zahteva povrnitev strokov v 15 dneh od prejema sklepa o ustavitvi postopka. Sklep o odmeri strokov iz prejnjega odstavka lahko izda strokovni sodelavec. 164. len V delni sodbi ali v vmesni sodbi lahko sodie izree, da se odloitev o strokih pridri za poznejo sodbo. 165. len

47

e sodie zavre ali zavrne pravno sredstvo, odloi tudi o strokih, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim. e sodie spremeni odlobo, zoper katero je bilo vloeno pravno sredstvo, ali e to odlobo razveljavi in tobo zavre, odloi o strokih vsega postopka. e sodie razveljavi odlobo, zoper katero je bilo vloeno pravno sredstvo, in zadevo vrne v novo sojenje, pridri odloitev o strokih postopka v zvezi s pravnim sredstvom za konno odlobo. Sodie lahko ravna po tretjem odstavku tega lena tudi tedaj, kadar le delno razveljavi odlobo, zoper katero je bilo vloeno pravno sredstvo. 166. len Izrek o strokih, ki je vsebovan v sodbi, se sme izpodbijati samo s pritobo zoper sklep, e se hkrati ne izpodbija tudi izrek o glavni stvari. e ena stranka izpodbija sodbo samo glede strokov, druga pa glede glavne stvari, odloi vije sodie z eno samo odlobo o obeh pravnih sredstvih. Stroki v postopku za zavarovanje dokazov 167. len Stroke postopka za zavarovanje dokazov krije stranka, ki je predlagala zavarovanje. Ta stranka mora povrniti stroke tudi nasprotni stranki oziroma postavljenemu zaasnemu zastopniku. Te stroke lahko stranka pozneje uveljavlja kot del pravdnih strokov glede na uspeh v pravdi. Oprostitev, odlog in obrono plailo sodne takse 168. len V pravdnem postopku se glede oprostitve, odloga ali obronega plaila taks uporabljajo dolobe zakona, ki ureja sodne takse. Takse, katerih plaila je bila stranka oproena, so del pravdnih strokov. Takse stranke, ki je bila oproena plaila taks in je v postopku uspela, mora plaati nasprotnik te stranke. Sodie prve stopnje po uradni dolnosti naloi plailo taks stranki iz prejnjega odstavka. e stranka, ki je bila oproena plaila taks, v postopku delno uspe in na podlagi pravnomonega izvrilnega naslova pridobi premoenje, ki presega del takse, ki bi jo morala plaati, e ne bi bila oproena plaila taks, mora plaati ta del takse. Plailo takse naloi stranki sodie prve stopnje.

48

169. len (rtan) 170. len (rtan) 171. len (rtan) 172. len (rtan) 173. len (rtan) 173.a len Povrnitev strokov pravdnega postopka podrobneje predpie minister, pristojen za pravosodje. Trinajsto poglavje PRAVNA POMO 174. len Sodia morajo dajati v pravdnem postopku druga drugim pravno pomo. e je mogoe, dajanje pravne pomoi poteka po elektronski poti. e zaproeno sodie ni pristojno za dejanje, za katero je zaproeno, odstopi pronjo pristojnemu sodiu oziroma drugemu dravnemu organu in sporoi to sodiu, od katerega je prejelo pronjo; e pa ne ve, katero sodie oziroma kateri dravni organ je pristojen, vrne pronjo. 175. len Sodia dajejo tujim sodiem pravno pomo v primerih, ki jih doloajo mednarodne pogodbe, in tedaj, e velja glede pravne pomoi vzajemnost. e se dvomi o vzajemnosti, daje pojasnila ministrstvo, pristojno za pravosodje. Sodie odkloni pravno pomo tujemu sodiu, e prosi za dejanje, ki nasprotuje javnemu redu Republike Slovenije. V tem primeru polje sodie, ki je pristojno za pravno pomo, po uradni dolnosti zadevo vrhovnemu sodiu v dokonno odloitev. Dolobe drugega odstavka 174. lena tega zakona veljajo tudi za postopek s pronjo tujega sodia.

49

176. len Sodia dajejo tujim sodiem pravno pomo na tak nain, kakor ga doloa domai zakon. Dejanje, za katero prosi tuje sodie, se lahko opravi na nain, ki ga eli tuje sodie, e tak postopek ne nasprotuje javnemu redu Republike Slovenije. 177. len e ni z mednarodno pogodbo drugae doloeno, vzame sodie v postopek pronjo tujega sodia za pravno pomo le tedaj, e je pronja poslana po diplomatski poti in e so pronja in priloge sestavljene v slovenskem jeziku ali je priloen overjen prevod v slovenskem jeziku. 178. len e ni z mednarodno pogodbo drugae doloeno, se poiljajo pronje domaih sodi za pravno pomo tujim sodiem po diplomatski poti. Pronje in priloge morajo biti sestavljene v jeziku zaproene drave ali pa mora biti priloen njihov overjen prevod v tem jeziku. Trinajsto a poglavje IZVREVANJE DENARNIH KAZNI 178.a len Denarne kazni, ki jih izree sodie na podlagi tega zakona, izvri na predlog sodia, ki je izreklo kazen, pristojni davni organ po dolobah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov. Sklep sodia o izreeni denarni kazni se teje za izvrilni naslov. Drugi del POTEK POSTOPKA A. Postopek pred sodiem prve stopnje tirinajsto poglavje TOBA 179. len Pravdni postopek se zane s tobo. Vsebina tobe 180. len Toba mora obsegati doloen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, dejstva, na katera tonik opira zahtevek, dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo, in druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga (105. len).

50
e je pristojnost sodia ali pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, pa predmet tobenega zahtevka ni denarni znesek, mora toea stranka v tobi navesti tudi vrednost spornega predmeta. Sodnik vzame tobo v postopek tudi tedaj, e toea stranka ni navedla pravne podlage tobenega zahtevka, e pa jo je navedla, sodnik ni vezan nanjo. e toea stranka ob vloitvi tobe predlaga oprostitev, odlog ali obrono plailo sodnih taks, sodnik o predlogu odloi takoj, najpozneje pa v 15 dneh. Ugotovitvena toba 181. len Toea stranka lahko s tobo zahteva, da sodie le ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakne pravice ali pravnega razmerja ali pa pristnost oziroma nepristnost kakne listine. Takna toba se lahko vloi, e je tako doloeno s posebnimi predpisi, e ima toea stranka pravno korist od tega, da se ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakne pravice ali pravnega razmerja ali pristnost oziroma nepristnost kakne listine, preden zapade dajatveni zahtevek iz takega razmerja, ali e ima toea stranka kakno drugo pravno korist od vloitve take tobe. e je odloitev o sporu odvisna od vpraanja, ali obstaja ali ne obstaja kakna pravica ali pravno razmerje, lahko toea stranka poleg obstojeega zahtevka uveljavlja tudi tobeni zahtevek, naj se ugotovi, da tako razmerje obstaja oziroma ne obstaja, e je sodie, pred katerim tee pravda, zanj stvarno pristojno in e je za odloanje o tem zahtevku predpisana ista vrsta postopka. Uveljavljanje ve tobenih zahtevkov v eni tobi 182. len V eni tobi lahko uveljavlja toea stranka ve zahtevkov zoper isto toeno stranko, kadar imajo vsi zahtevki isto dejansko in pravno podlago. e zahtevki nimajo iste dejanske in pravne podlage, se lahko uveljavljajo z eno tobo zoper isto toeno stranko samo tedaj, kadar je isto sodie stvarno pristojno za vsakega od teh zahtevkov in je za vse zahtevke predpisana ista vrsta postopka. e veljajo za enega od zahtevkov pravila o izkljuni krajevni pristojnosti, jih je mogoe uveljavljati z isto tobo samo pri sodiu, ki je pristojno po pravilih o izkljuni krajevni pristojnosti. Dva ali ve tobenih zahtevkov, ki so v medsebojni zvezi, lahko uveljavlja toea stranka z eno tobo tudi tako, da naj sodie ugodi naslednjemu zahtevku, e spozna, da tisti zahtevek, ki ga uveljavlja pred njim, ni utemeljen. Zahtevki se lahko uveljavljajo po tretjem odstavku tega lena z eno tobo le, e je sodie stvarno pristojno za vsakega od uveljavljanih zahtevkov in je za vse zahtevke predpisana ista vrsta postopka. e bi moral o nekaterih zahtevkih, ki se uveljavljajo z isto tobo, soditi senat, o drugih pa sodnik posameznik istega sodia, sodi o vseh zahtevkih senat.

51

Nasprotna toba 183. len Toena stranka lahko vloi do konca glavne obravnave pred sodiem pri istem sodiu nasprotno tobo: 1. e je zahtevek nasprotne tobe v zvezi s tobenim zahtevkom ali 2. e se zahtevek tobe in zahtevek nasprotne tobe lahko pobotata ali 3. e se z nasprotno tobo zahteva ugotovitev kakne pravice ali pravnega razmerja, od katerih obstoja ali neobstoja je v celoti ali deloma odvisna odloba o tobenem zahtevku. Nasprotna toba se ne more vloiti, e je za zahtevek iz nasprotne tobe stvarno pristojno drugo sodie ali e je za odloanje o zahtevku nasprotne tobe predpisana druga vrsta postopka. Nasprotna toba se lahko vloi tudi, e mora o zahtevku iz nasprotne tobe soditi isto sodie v drugi sestavi. Sprememba tobe 184. len Toea stranka lahko do konca glavne obravnave spremeni tobo. Sprememba tobe je sprememba istovetnosti zahtevka, poveanje obstojeega zahtevka ali uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstojeega. Toba ni spremenjena, e toea stranka spremeni pravno podlago tobenega zahtevka, e zmanja tobeni zahtevek ali e spremeni, dopolni ali popravi posamezne navedbe, tako da zaradi tega tobeni zahtevek ni spremenjen. 185. len Ko je toba vroena toeni stranki, je za spremembo potrebna njena privolitev; vendar pa lahko sodie dovoli spremembo, eprav se toena stranka temu upira, e misli, da bi bilo to smotrno za dokonno ureditev razmerja med strankama. teje se, da sprememba tobe ni smotrna za dokonno ureditev razmerja med strankama, e bi zaradi tega prilo do spremembe stvarne pristojnosti sodia. teje se, da je toena stranka privolila v spremembo tobe, e se spusti v obravnavanje o glavni stvari po spremenjeni tobi, ne da bi pred tem nasprotovala spremembi. e pravdno sodie za spremenjeno tobo ni stvarno pristojno, polje zadevo, potem ko je toenec privolil v spremembo, pristojnemu sodiu. Na nain, kakor je to doloeno v tretjem odstavku tega lena, ravna sodie tudi, e mora o spremenjeni tobi soditi isto sodie v drugi sestavi (20. len). Kadar sodie dovoli spremembo tobe, mora pustiti toeni stranki as, ki ji je potreben, da se lahko pripravi za obravnavanje o spremenjeni tobi, e za to ni imela dovolj

52
asa. Enako ravna sodie, e toena stranka, ki ne nasprotuje spremembi, zahteva, naj se ji pusti potreben as za pripravo. e toea stranka spremeni tobo na naroku, na katerem toena stranka ni navzoa, preloi sodie narok in polje toeni stranki prepis zapisnika o tem naroku. Zoper sklep, s katerim se ugodi spremembi tobe, ni posebne pritobe. 186. len Privolitev toene stranke ni potrebna, e toea stranka spremeni tobo tako, da zahteva zaradi okoliin, ki so nastale po vloitvi tobe, iz iste dejanske podlage drug predmet ali denarni znesek, ali e uveljavlja vmesni ugotovitveni zahtevek po tretjem odstavku 181. lena tega zakona. 187. len Toea stranka lahko vse do konca glavne obravnave spremeni svojo tobo tudi tako, da toi namesto prvotne toene stranke koga drugega. Za spremembo tobe v smislu prvega odstavka tega lena je potrebna privolitev tistega, ki naj stopi v pravdo namesto toene stranke. e pa se je toena stranka e spustila v obravnavanje glavne stvari, je potrebna tudi njena privolitev. Kdor stopi v pravdo namesto toene stranke, mora prevzeti pravdo v tistem stanju, v katerem je, ko stopi vanjo. Umik tobe 188. len Toea stranka lahko umakne tobo brez privolitve toene stranke, preden se toena stranka z vloitvijo odgovora na tobo spusti v obravnavanje glavne stvari. Tobo lahko umakne tudi pozneje, vse do konca glavne obravnave, e toena stranka v to privoli. e se toena stranka o tem ne izjavi v 15 dneh od dneva, ko je obveena o umiku tobe, se teje, da je privolila v umik. e je toba umaknjena, izda sodie sklep o ustavitvi postopka. Ta sklep se vroi toeni stranki samo, e ji je bila predhodno vroena toba. vloi. e je toba umaknjena, se teje, kakor da sploh ni bila vloena, in se lahko znova

Obstoj pravde 189. len Pravda zane tei z vroitvijo tobe toeni stranki.

53
O zahtevku, ki ga stranka postavi med postopkom, zane pravda tei od trenutka, ko je o njem obveena nasprotna stranka. Dokler pravda tee, se ne more o istem zahtevku zaeti nova pravda med istimi strankami; e se taka pravda zane, sodie zavre tobo. Sodie mora med postopkom ves as po uradni dolnosti paziti, ali ne tee morda med istimi strankami druga pravda o istem zahtevku. 190. len e katera od strank odtuji stvar ali pravico, o kateri tee pravda, to ni ovira, da se pravda med istima strankama ne dokona. Tisti, ki je pridobil stvar ali pravico, o kateri tee pravda, more stopiti v pravdo namesto toee stranke oziroma toene stranke samo tedaj, e v to privolita obe stranki. Petnajsto poglavje SOSPORNIKI 191. len Ve oseb lahko toi oziroma je lahko toenih z isto tobo (sosporniki): 1. e so glede na sporni predmet v pravni skupnosti ali e se opirajo njihove pravice oziroma obveznosti na isto dejansko in pravno podlago ter e gre za solidarne terjatve ali solidarne obveznosti; 2. e so predmet spora zahtevki oziroma obveznosti iste vrste, ki se opirajo na bistveno istovrstno dejansko in pravno podlago, in velja stvarna in krajevna pristojnost istega sodia za vsak zahtevek in za vsakega toenca; 3. e drug zakon tako doloa. Do konca glavne obravnave se lahko ob pogojih iz prvega odstavka tega lena pridrui toniku nov tonik ali se toba raziri na novega toenca, e v to privoli. Kdor se pridrui tobi oziroma na kogar se toba raziri, mora prevzeti pravdo v tistem stanju, v katerem je, ko stopi vanjo. 192. len Toea stranka lahko s tobo zajame dva ali ve toencev tudi tako, da zahteva, naj se ugodi tobenemu zahtevku proti naslednjemu toencu, e bi bil pravnomono zavrnjen zahtevek proti tistemu, ki je v tobi naveden pred njim. Na nain, ki je doloen v prvem odstavku tega lena, lahko zajame toea stranka s tobo dva ali ve toencev samo tedaj, e uveljavlja nasproti vsakemu od njih isti zahtevek ali e uveljavlja proti posameznim od njih razline zahtevke, ki so v medsebojni zvezi, in je isto sodie stvarno in krajevno pristojno za vsak zahtevek. 193. len

54
Kdor v celoti ali deloma zahteva stvar ali pravico, o kateri e tee pravda med drugimi, lahko toi pri sodiu, pri katerem tee pravda, obe stranki z eno tobo vse do takrat, dokler postopek ni pravnomono konan. 194. len Glavni dolnik in porok sta lahko skupaj toena, e to ne nasprotuje pogodbi o porotvu. 195. len Vsak sospornik je v pravdi samostojna stranka; njegova dejanja ali opustitve ne koristijo in ne kodujejo drugim sospornikom. 196. len e je mogoe po zakonu ali po naravi pravnega razmerja spor reiti samo na enak nain za vse sospornike (enotni sosporniki), se tejejo ti za enotno pravdno stranko, tako da se razteza, e zamudijo posamezni sosporniki kakno pravdno dejanje, tudi nanje uinek pravdnih dejanj, ki so jih opravili drugi sosporniki. 197. len e se izteejo roki za doloena pravdna dejanja za posamezne enotne sospornike ob razlinem asu, lahko opravi vsak sospornik to pravdno dejanje vse do takrat, dokler e tee rok za katerega koli izmed njih. 198. len Vsak sospornik ima pravico vlagati predloge, ki se nanaajo na potek pravde. estnajsto poglavje UDELEBA DRUGIH OSEB V PRAVDI Udeleba intervenienta 199. len Kdor ima pravni interes, da v pravdi, ki tee med drugimi, zmaga ena od strank, se lahko pridrui tej stranki. Intervenient lahko vstopi v pravdo ves as postopka vse do pravnomonosti odlobe o tobenem zahtevku ter ves as postopka, ki se nadaljuje, ker je bilo vloeno izredno pravno sredstvo. Izjavo o vstopu v pravdo lahko da intervenient na naroku ali s pisno vlogo.

55
Vloga intervenienta se vroi obema pravdnima strankama; e pa je dal intervenient izjavo na naroku, se vroi prepis zadevnega dela zapisnika samo tisti stranki, ki ni prila na narok. 200. len Vsaka stranka lahko oporeka intervenientu pravico do udelebe v postopku in predlaga, naj se intervencija zavrne; sodie pa lahko tudi brez izjave strank zavrne intervencijo, e ugotovi, da ni podan pravni interes intervenienta. Do pravnomonosti sklepa, s katerim se zavrne intervencija, se intervenient lahko udeleuje postopka in se njegova pravdna dejanja ne morejo izkljuiti. Zoper odlobo, s katero sodie dopusti intervencijo, ni posebne pritobe. 201. len Intervenient mora sprejeti pravdo v tistem stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo. V nadaljnjem teku pravde ima pravico dajati predloge in opravljati vsa druga pravdna dejanja v rokih, v katerih bi lahko to storila stranka, ki se ji je pridruil. e je intervenient vstopil v pravdo do pravnomonosti odlobe o tobenem zahtevku, ima pravico vloiti tudi izredno pravno sredstvo. e vloi intervenient pravno sredstvo, se izvod njegove vloge vroi tudi stranki, ki se ji je pridruil. Pravdna dejanja intervenienta imajo pravni uinek za stranko, ki se ji je pridruil, e niso v nasprotju z njenimi dejanji. S privolitvijo obeh pravdnih strank lahko vstopi intervenient v pravdo kot stranka namesto stranke, ki se ji je pridruil. 202. len Kot intervenient lahko vstopi v pravdo tudi oseba, na katero se sodna odloba neposredno nanaa. Ta oseba ima poloaj enotnega sospornika (196. len). Intervenient s poloajem enotnega sospornika lahko vloi izredno pravno sredstvo tudi v pravdi, ki se je do pravnomonosti odlobe o tobenem zahtevku ni udeleil kot intervenient. Imenovanje prednika 203. len Kdor je toen kot posestnik kakne stvari ali imetnik kakne pravice, pa trdi, da ima stvar v posesti ali da izvruje pravico v imenu koga drugega, lahko po sodiu pozove tega drugega (prednika) najpozneje na glavni obravnavi, preden se spusti v obravnavanje glavne stvari, naj vstopi namesto njega v pravdo kot stranka.

56
Privolitev toee stranke, da vstopi v pravdo namesto toene stranke prednik, je potrebna le, e uveljavlja toea stranka zoper toeno stranko tudi take zahtevke, ki niso odvisni od tega, ali ima toena stranka stvar v posesti oziroma ali izvruje pravico v prednikovem imenu. e prednik, ki je bil v redu povabljen, ne pride na narok ali noe vstopiti v pravdo, se toena stranka ne more ve upirati, da bi se spustila v pravdo. Obvestitev drugega o pravdi 204. len e mora toea ali toena stranka obvestiti koga drugega o zaeti pravdi, da si s tem zagotovi kaken civilnopravni uinek, lahko to stori po pravdnem sodiu z vlogo, v kateri navede razlog obvestitve in stanje, v katerem je pravda, vse do takrat, dokler se pravda pravnomono ne kona. Stranka, ki je drugega obvestila o pravdi, ne more zaradi tega zahtevati, da bi se prekinila zaeta pravda, podaljali roki ali preloil narok. Sedemnajsto poglavje PREKINITEV IN MIROVANJE POSTOPKA 205. len Postopek se prekine: 1. e stranka umre ali izgubi pravdno sposobnost, pa v pravdi nima pooblaenca; 2. e zakoniti zastopnik stranke umre ali preneha njegova pravica za zastopanje, pa stranka nima pooblaenca v pravdi; 3. e stranka, ki je pravna oseba, preneha obstajati oziroma e ji pristojni organ pravnomono prepove delovanje; 4. e nastanejo pravne posledice zaetka steajnega postopka; 5. e zaradi vojne ali iz drugih vzrokov sodie preneha delati; 6. e drug zakon tako doloa. Sklep o prekinitvi postopka izda sodie prve stopnje. 206. len Sodie odredi prekinitev postopka: 1. e sklene, da ne bo samo reevalo predhodnega vpraanja (13. len); 2. e ivi stranka na obmoju, ki je zaradi izrednih dogodkov (poplave in podobno) odrezano od sodia. Sodie lahko odredi prekinitev postopka, e je odloba o tobenem zahtevku odvisna od tega, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolnosti, kdo je storilec in ali je storilec odgovoren, zlasti e, kadar je podan sum, da sta pria ali izvedenec po krivem izpovedala ali da je listina, ki je bila uporabljena kot dokaz, ponarejena. 207. len

57

Prekinitev postopka ima za posledico, da prenehajo tei vsi roki, doloeni za pravdna dejanja. Dokler traja prekinitev postopka, ne more sodie opravljati nobenih pravdnih dejanj. e pa je prekinitev nastala po koncu glavne obravnave, lahko sodnik ali senat na podlagi te obravnave izda odlobo. Pravdna dejanja, ki jih opravi ena stranka medtem ko traja prekinitev postopka, nimajo nasproti drugi stranki nobenega pravnega uinka. Njihov uinek se zane ele, ko se postopek nadaljuje. 208. len Postopek, ki je bil prekinjen iz kaknega razloga, ki je naveden v 1. do 4. toki 205. lena tega zakona, se nadaljuje, ko ga dedi ali skrbnik zapuine, novi zakoniti zastopnik, steajni upravitelj ali pravni nasledniki pravne osebe prevzamejo ali ko jih sodnik povabi, naj to storijo. e je sodie prekinilo postopek iz razlogov, ki so navedeni v 1. toki prvega odstavka in v drugem odstavku 206. lena tega zakona, se postopek nadaljuje, ko se pravnomono kona postopek pred sodiem ali pred drugim pristojnim organom ali ko sodie spozna, da ni ve razlogov, da bi se akalo na njegov konec. V vseh primerih se nadaljuje prekinjeni postopek na predlog stranke, takoj ko preneha razlog za prekinitev. Roki, ki so zaradi prekinitve postopka nehali tei, zanejo tei za prizadeto stranko v celoti znova od dneva, ko ji sodie vroi sklep o nadaljevanju postopka. Stranki, ki ni predlagala nadaljevanja postopka, se vroi sklep o nadaljevanju postopka po 142. lenu tega zakona. 209. len Mirovanje postopka nastane, e se obe stranki pred koncem glavne obravnave o tem sporazumeta. Mirovanje postopka se zane z dnem, ko stranki to naznanita sodiu. 210. len e postopek miruje, nastanejo iste pravne posledice, kakor e se postopek prekine, le da ne prenehajo tei z zakonom doloeni roki. Postopek miruje, dokler kakna stranka ne predlaga, naj se nadaljuje. Preden ne preteejo trije meseci od dneva, ko je nastalo mirovanje, se postopek ne more nadaljevati. e nobena stranka v tirih mesecih od dneva, ko je nastalo mirovanje postopka, ne predlaga nadaljevanja, se teje, da je toba umaknjena. V sklepu, s katerim se ugotavlja mirovanje postopka, je treba navesti, od katerega dneva postopek miruje, in stranke opozoriti na pravne posledice iz prvega do tretjega odstavka tega lena.

58

211. len Pritoba zoper sklep, s katerim se ugotovi (205. len) ali doloi (206. len) prekinitev postopka, ne zadri izvritve sklepa. Zoper sklep, s katerim se ugotovi mirovanje postopka (209. len), ni posebne pritobe. e sodie na naroku zavrne predlog za prekinitev postopka in sklene, da se postopek takoj nadaljuje, zoper tak sklep ni posebne pritobe. Osemnajsto poglavje DOKAZI IN IZVAJANJE DOKAZOV Splone dolobe 212. len Vsaka stranka mora navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek, ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. 213. len Dokazovanje obsega vsa dejstva, ki so pomembna za odlobo. sodie. O tem, kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev odloilnih dejstev, odloa

214. len Ni treba dokazovati dejstev, ki jih je stranka pred sodiem med postopkom priznala, vendar pa lahko sodie odredi, naj se dokazujejo tudi taka dejstva, e misli, da jih je stranka priznala z namenom, da bi razpolagala z zahtevkom, s katerim ne more razpolagati (tretji odstavek 3. lena). Dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, se tejejo za priznana, razen e namen zanikanja teh dejstev izhaja iz sicernjih navedb stranke. Stranka lahko uinek domneve priznanja iz prejnje dolobe preprei tudi z izjavo, da ne pozna dejstev, vendar le, e gre za dejstva, ki se ne nanaajo na ravnanje te stranke ali na njeno zaznavanje. Sodie presodi po prostem preprianju, upotevajo vse okoliine, ali naj se teje za priznano ali za izpodbijano dejstvo, ki ga je stranka najprej priznala, potem pa popolnoma ali deloma zanikala ali pa omejila priznanje s tem, da je dodala druga dejstva. Dejstev, ki se po zakonu domnevajo, ni treba dokazovati, vendar pa se lahko dokazuje, da ta dejstva ne obstajajo, e ni z zakonom drugae doloeno. Dejstev, ki so splono znana, ni treba dokazovati. 215. len

59

e sodie na podlagi izvedenih dokazov (8. len) ne more zanesljivo ugotoviti kakega dejstva, sklepa o njem na podlagi pravila o dokaznem bremenu. 216. len e se ugotovi, da ima stranka pravico do odkodnine, do denarnega zneska ali do nadomestnih stvari, pa se viina zneska oziroma koliina stvari ne da ugotoviti ali bi se mogla ugotoviti samo z nesorazmernimi teavami, odloi sodie o tem po prostem preudarku. e odloitev o enem od ve uveljavljenih zahtevkov iste toee stranke v isti tobi glede na celoto po vrednosti predstavlja le neznaten del, odloanje o podlagi ali viini tega zahtevka pa bi bilo pretirano zamudno ali povezano z nesorazmernimi stroki, lahko sodie o dejstvih, ki se nanaajo na podlago oziroma na viino zahtevka, odloi po prostem preudarku. 217. len Dokazi na glavni obravnavi se izvajajo pred senatom, vendar pa lahko senat iz tehtnih razlogov sklene, da se posamezni dokazi izvedejo pred predsednikom senata ali sodnikom zaproenega sodia (zaproenim sodnikom). V tem primeru se zapisniki o izvedbi dokazov preberejo na glavni obravnavi. e senat sklene, naj se kaken dokaz izvede pred zaproenim sodnikom, se v zaprosilu za izvedbo dokaza opie stanje stvari po poteku glavne obravnave in se posebej navede, na katere okoliine je treba posebno paziti pri izvedbi dokaza. O naroku za izvedbo dokazov pred predsednikom senata ali zaproenim sodnikom se obvestita tudi stranki, razen e sta se temu odpovedali. Predsednik senata ali zaproeni sodnik ima pri izvedbi dokazov vse pravice, ki jih ima senat oziroma predsednik senata, kadar se izvajajo dokazi na glavni obravnavi. Zoper sklep senata, s katerim se prepusti izvedba dokaza predsedniku senata ali zaproenemu sodniku, ni posebne pritobe. 218. len Predsednik senata ali zaproeni sodnik, ki mu je zaupana izvedba kaknega dokaza, sme izvesti tudi druge dokaze, e misli, da je to smotrno. 219. len e se da glede na okoliine priakovati, da se kaken dokaz ne bo mogel izvesti ali da se ne bo mogel izvesti v primernem roku, ali e je treba izvesti dokaz v tujini, doloi sodie v dokaznem sklepu rok, do katerega bo akalo na izvedbo dokaza. e se iztee doloeni rok, se opravi obravnava ne glede na to, da dovoljeni dokaz ni bil izveden.

60

Ogled 220. len Ogled se opravi, e je za ugotovitev kaknega dejstva ali za pojasnitev kakne okoliine potrebno, da si sodie stvar neposredno ogleda. Ogled se lahko opravi tudi ob sodelovanju izvedencev. 221. len Senat pooblasti predsednika senata, da opravi ogled, e se stvar, ki si jo je treba ogledati, ne more prinesti na sodie ali e bi to povzroilo precejnje stroke, senat pa misli, da ni nujno, da bi si jo morali neposredno ogledati vsi lani senata. 222. len e si je treba ogledati stvar, ki je pri kateri od strank, pri kom drugem, pri dravnem organu ali pri pravni osebi, ki ji je zaupano izvrevanje javnega pooblastila, veljajo smiselno dolobe tega zakona o listinah, ki naj se preskrbijo od teh organov ali oseb (leni 226 do 228). 223. len e se ogled opravi zunaj sodnega poslopja, lahko predsednik senata odredi, da se potek izvedbe dokaza z ogledom delno ali v celoti snema. Posnetek se priloi zapisniku o izvedbi ogleda. Listine 224. len Listina v fizini in elektronski obliki, ki jo v predpisani obliki izda dravni organ v mejah svoje pristojnosti, in listina, ki jo izda v taki obliki samoupravna lokalna skupnost, druba ter druga organizacija ali posameznik pri izvrevanju javnega pooblastila, ki ji je poverjeno z zakonom (javna listina), dokazujeta resninost tistega, kar se v njiju potrjuje ali doloa. Enako dokazno mo imajo tudi druge listine, ki so glede dokazne moi po posebnih predpisih izenaene z javnimi listinami. Dokazovanje z mikrofilmsko ali elektronsko kopijo listine oziroma z reprodukcijo te kopije je izenaeno z listino v fizini obliki iz prvega odstavka tega lena, e je tako mikrofilmsko ali elektronsko kopijo oziroma reprodukcijo te kopije izdal za to pristojen dravni organ, organ samoupravne lokalne skupnosti ali nosilec javnih pooblastil. Dovoljeno je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnino ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena.

61
Dovoljeno je dokazovati, da se mikrofilmska ali elektronska kopija oziroma reprodukcija te kopije razlikuje od izvirne listine. e sodie dvomi o pristnosti listine, lahko zahteva, da da o tem izjavo organ, od katerega naj bi izvirala. 225. len e ni z mednarodno pogodbo drugae doloeno, imajo tuje javne listine, ki so po predpisih overjene, ob vzajemnosti enako dokazno mo kot domae javne listine. 226. len Stranka mora sama predloiti listino, na katero se sklicuje v dokaz svojih navedb. Listini, sestavljeni v tujem jeziku, mora biti priloen tudi overjen prevod. e je listina pri dravnem organu ali pri osebi, ki ji je poverjeno izvrevanje javnega pooblastila, pa sama stranka ne more dosei, da se listina izroi ali pokae, si jo sodie preskrbi po uradni dolnosti. e stranka sodiu kot dokaz predloi obseno listinsko dokumentacijo, ji lahko sodie naloi, da v doloenem roku poda pisni povzetek najbolj bistvenih navedb in podatkov v priloenih listinah, vkljuno z navedbo strani, na katerih se te navedbe oziroma podatki v predloeni dokumentaciji nahajajo. Tako lahko sodie ravna zlasti v primeru, e je predloena dokumentacija zaradi obsega ali vsebine nepregledna ali je glede na naravo dokumentacije utemeljeno priakovanje, da so le navedbe in podatki v njenih posameznih delih pomembni za ugotovitev zatrjevanih dejstev. e stranka ne ravna v skladu z navodilom sodia iz prejnjega odstavka, se teje, da je dokaz umaknjen. 227. len e se ena stranka sklicuje na listino in trdi, da je ta pri drugi stranki, zahteva sodie od te stranke, naj listino predloi, in ji doloi za to rok. Stranka ne sme odrei predloitve listine, e se je v pravdi sama sklicevala nanjo v dokaz svojih navedb ali e gre za listino, ki jo mora po zakonu izroiti ali pokazati, ali e velja listina po vsebini za skupno za obe stranki. Glede pravice stranke, da odree predloitev drugih listin, veljajo smiselno dolobe 231. do 234. lena tega zakona. e stranka, od katere je sodie zahtevalo, naj predloi listino, zanika, da bi bila listina pri njej, lahko sodie izvede dokaze za ugotovitev tega dejstva. e stranka, ki ima listino, noe ugoditi sklepu, s katerim ji je naloeno, naj jo predloi, ali e proti preprianju sodia zanika, da bi bila listina pri njej, se teje dejstvo, ki ga je nasprotna stranka elela s to listino dokazati, za dokazano. Zoper odlobo sodia iz prvega odstavka tega lena ni posebne pritobe.

62

228. len Drugi osebi sme sodie naloiti, naj predloi listino, le tedaj, e jo mora ta po zakonu pokazati ali predloiti ali e gre za listino, ki je po svoji vsebini skupna zanjo in za stranko, ki se sklicuje na listino. Preden izda sodie odlobo, s katero naloi drugi osebi, naj predloi listino, jo povabi, naj se o tem izjavi. e druga oseba zanika, da bi morala predloiti listino, ki je pri njej, odloi pravdno sodie, ali je druga oseba dolna predloiti listino. e druga oseba zanika, da bi bila listina pri njej, lahko izvede sodie dokaze za ugotovitev tega dejstva. Pravnomoni sklep o tem, da mora druga oseba predloiti listino, izvri sodie po uradni dolnosti po pravilih izvrilnega postopka. Druga oseba ima pravico do povraila strokov, ki jih je imela v zvezi s predloitvijo listine. Dolobe 242. lena tega zakona veljajo smiselno tudi v tem primeru. Prie 229. len Vsak, kdor je povabljen za prio, mora na povabilo priti, in e ni z zakonom drugae doloeno, mora tudi priati. Kot prie se smejo zasliati le osebe, ki so zmone dati podatke o dejstvih, ki se dokazujejo. 230. len Kot pria ne sme biti zaslian, kdor bi s svojo izpovedbo prekril dolnost varovanja uradne ali vojake skrivnosti, dokler ga pristojni organ ne odvee te dolnosti. 231. len Pria sme odrei prianje: 1. o tistem, kar ji je stranka zaupala kot svojemu pooblaencu; 2. o tistem, esar se je stranka ali druga oseba spovedala njej kot verskemu spovedniku; 3. o dejstvih, za katera je izvedela kot odvetnik ali zdravnik ali pri opravljanju kaknega drugega poklica ali kakne druge dejavnosti, e velja dolnost, da mora ohraniti kot tajnost tisto, kar je izvedela pri opravljanju takega poklica ali take dejavnosti. Predsednik senata opozori navedene osebe, da jim ni treba priati. 232. len

63
Pria ne sme odrei prianja iz razloga varovanja poklicne skrivnosti, e je razkritje doloenih dejstev potrebno zaradi javne koristi ali koristi koga drugega, e je ta korist veja kakor pa ohranitev skrivnosti. 233. len Pria lahko odree odgovor na posamezna vpraanja, e ima za to tehtne razloge, zlasti e, e bi s svojim odgovorom na taka vpraanja spravila v hudo sramoto, precejnjo premoenjsko kodo ali pa v kazenski pregon sebe ali svoje krvne sorodnike v ravni vrsti do katerega koli kolena, v stranski vrsti pa do vtetega tretjega kolena; svojega zakonca ali osebo, s katero ivi v dalj asa trajajoi ivljenjski skupnosti, kot jo doloa zakon, ki ureja zakonsko zvezo, ali sorodnike po svatvu do vtetega drugega kolena, etudi je zakonska zveza e prenehala, ali pa svojega skrbnika ali oskrbovanca, posvojitelja ali posvojenca. Predsednik senata opozori prio, da lahko odree odgovor na postavljeno vpraanje. 234. len Pria ne sme zaradi nevarnosti pred kakno premoenjsko kodo odrei prianja o pravnih poslih, pri katerih je bila navzoa kot povabljena pria, o dejanjih, ki jih je glede spornega razmerja opravila kot pravni prednik ali zastopnik katere od strank, o dejstvih, ki se nanaajo na premoenjska razmerja, vezana na rodbinsko ali zakonsko zvezo oziroma drugo ivljenjsko skupnost, ki je po predpisih, ki urejajo zakonsko zvezo, z njo izenaena, o dejstvih, ki se nanaajo na rojstvo, sklenitev zakonske zveze ali smrt, kakor tudi tedaj, kadar mora na podlagi posebnih predpisov vloiti prijavo ali dati izjavo. 235. len Opravienost razlogov za odklonitev prianja ali odgovora na posamezna vpraanja presodi sodie, pred katerim bi pria morala priati. e je treba, o tem poprej zaslii stranke. Zoper sklep sodia iz prvega odstavka tega lena stranke nimajo pravice do posebne pritobe, pria pa ga lahko izpodbija v pritobi zoper sklep o denarni ali zaporni kazni, izreeni zaradi tega, ker ni hotela priati ali odgovoriti na posamezno vpraanje (drugi odstavek 241. lena). 236. len Stranka, ki predlaga, naj se doloena oseba zaslii kot pria, mora poprej navesti, o em naj pria, ter povedati njeno ime in priimek ter prebivalie oziroma zaposlitev. 236.a len Stranka lahko na poziv ali s soglasjem sodia predloi sodiu pisne in podpisane izjave predlaganih pri o dejstvih, o katerih bi pria lahko izpovedala na naroku. e sodie stranko pozove, naj predloi pisno izjavo prie, katere zaslianje je predlagala, pa stranka tega ne stori, sodie dokaz z zaslianjem te prie izvede le, e

64
stranka izkae za verjetno, da je pisno izjavo prie poskuala pridobiti, vendar pri tem ni bila uspena. Stranke se lahko v postopku dogovorijo, da si bodo izmenjale pisne izjave pri. Sodie lahko tudi neposredno pozove osebe, ki so predlagane za prie, da podajo pisne izjave oziroma da odgovorijo na doloena vpraanja, zlasti v primeru, e glede na vsebino vpraanj ali osebo predlagane prie oceni, da bo tak nain zadosten. Ob tem pozivu jih mora opozoriti, da bodo lahko pozvane k prianju na sodiu tudi, e bodo podale pisne izjave. Pisni izjavi iz prvega in etrtega odstavka tega lena je treba priloiti kopijo osebnega dokumenta in navesti kontaktne podatke predlagane prie. Sodie lahko odloi, da se namesto zaslianja prie le prebere njena pisna izjava, ki je pridobljena v skladu s prejnjimi odstavki. Zaslianje prie sodie mora izvesti, e tako zahteva katera od strank. e sodie na podlagi pridobljene pisne izjave predlagane prie ugotovi, da predlagana pria o odloilnih dejstvih ne more izpovedati, predlog za zaslianje prie zavrne. e je stranka zahtevala zaslianje prie, sodie tej stranki naloi plailo vseh strokov, ki so nastali z izvedbo tega dokaza, e oceni, da ustno zaslianje prie k ugotovitvi odloilnih dejstev ni pripomoglo. 237. len Prie se vabijo s pisnim vabilom, v katerem se navedejo: ime in priimek, poklic povabljenega, kdaj in kam naj pride, zadeva, zaradi katere je vabljen, in da se vabi kot pria. V vabilu se pria opozori na posledice neopravienega izostanka (241. len) in na pravico do povraila strokov (242. len). Prie, ki se zaradi starosti, bolezni ali hudih telesnih napak ne morejo odzvati vabilu, se zasliijo v svojem stanovanju. 238. len Prie se zasliijo vsaka zase in brez navzonosti pri, ki bodo zasliane pozneje. Pria mora odgovarjati ustno. Prio je treba najprej opomniti, da je dolna govoriti resnico in da ne sme niesar zamolati, nato pa jo opozoriti na posledice krive izpovedbe. Prio je treba nato vpraati za ime in priimek, ime oeta, poklic, prebivalie, rojstni kraj, starost in njeno razmerje do strank. 239. len Po splonih vpraanjih se od prie zahteva, naj pove vse, kar ve o dejstvih, o katerih naj pria. Nato se ji lahko postavljajo vpraanja, da se njene izpovedbe preizkusijo, dopolnijo ali razjasnijo. Ni dovoljeno postavljati vpraanj, v katerih je e vsebovano, kako je treba odgovoriti.

65

Prio je treba vselej vpraati, od kod ve to, o emer pria. Prie se smejo sooiti, e se njihove izpovedbe ne ujemajo glede pomembnih dejstev. Sooenci se o vsaki okoliini, glede katere se ne ujemajo, zasliijo vsak zase in se njihovi odgovori vpiejo v zapisnik. 240. len e pria ne zna jezika, ki se uporablja v postopku, se zaslii po tolmau. e je pria gluha, se ji postavljajo vpraanja pisno, e je nema, pa se zahteva od nje, naj pisno odgovarja. e se ne more zasliati na ta nain, se povabi kot tolma kdo, ki se zna s prio sporazumeti. Sodie opozori tolmaa, da mora natanno pretolmaiti vpraanja, ki so postavljena prii, in izjave, ki jih bo dajala. 241. len e pria, ki je bila v redu povabljena, ne pride in svojega izostanka ne opravii ali e se brez dovoljenja ali opravienega razloga odstrani s kraja, kjer bi morala biti zasliana, sme sodie odrediti, da se privede s silo na svoje stroke, sme pa jo tudi kaznovati v denarju do 1.300 eurov. e pria pride, pa potem ko je bila opozorjena na posledice, noe priati ali odgovoriti na posamezna vpraanja, sodie pa presodi, da so njeni razlogi za to neupravieni, jo lahko kaznuje v denarju do 1.300 eurov; e pa tudi potem noe priati, jo sme zapreti. Zapor traja vse do takrat, dokler pria ni pri volji priati ali dokler ne postane njeno zaslianje nepotrebno, vendar najve mesec dni. Pritoba zoper sklep o denarni kazni ali o zaporu ne zadri izvritve sklepa, razen e se v tej pritobi izpodbija tudi odloitev, s katero sodie ni pritrdilo razlogom, iz katerih je pria odrekla prianje ali odgovor na posamezno vpraanje. Sodie odloi na zahtevo stranke, da mora pria povrniti stroke, ki jih je povzroila s svojim neopravienim izostankom oziroma neupravieno odklonitvijo prianja. e pria pozneje opravii svoj izostanek, preklie sodie svoj sklep o kazni, lahko pa jo tudi popolnoma ali deloma oprosti povrnitve strokov. Sodie lahko preklie svoj sklep o kazni tudi tedaj, e pria pozneje izjavi, da bo priala. Vojake osebe in policijski uslubenci se ne smejo zapreti, pa pa se o tem, da niso hoteli priati, obvesti njihovo pristojno poveljstvo, da jih kaznuje. e je treba, da se s silo privedejo, da bi priali, se obrne sodie na njihovega stareino, ki odredi njihovo privedbo na sodie. 242. len Pria ima pravico do povraila potnih strokov in strokov za prehrano in prenoie kakor tudi do povraila izgubljenega zasluka.

66
Pria mora zahtevati povrailo takoj po zaslianju, sicer izgubi to pravico. Sodie jo je dolno na to opozoriti. V sklepu, s katerim se odmerijo stroki za prie, odredi sodie, naj se doloeni znesek izplaa iz predujma; e predujem ni bil poloen, pa naloi stranki, naj plaa doloeni znesek prii v osmih dneh. Pritoba zoper ta sklep ne zadri njegove izvritve. Izvedenci 243. len Sodie izvede dokaz z izvedencem, e je za ugotovitev ali za razjasnitev kaknega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sodie ne razpolaga. 244. len Izvedensko delo opravijo izvedenci, ki jih doloi pravdno sodie. Preden sodie odloi, koga bo vzelo za izvedenca, lahko da strankam monost, da se o tem izjavijo. Pravdno sodie lahko pooblasti predsednika senata ali zaproenega sodnika, da doloi izvedenca, e mu je prepuena izvedba dokaza z izvedencem. Sodie lahko namesto doloenega izvedenca vselej doloi drugega izvedenca. 245. len Izvedensko delo opravlja praviloma en izvedenec; e pa sodie presodi, da je izvedensko delo zapleteno, lahko doloi tudi dva ali ve izvedencev. Izvedenci se doloijo predvsem med sodnimi izvedenci za doloeno vrsto izvedenskega dela. Izvedensko delo se sme zaupati tudi strokovni instituciji (bolninici, keminemu laboratoriju, fakulteti ipd.). e so za doloene vrste izvedenskega dela (glede ponarejanja denarja, glede pisave, za prstne odtise in podobno) posebni zavodi, se tako delo, zlasti e je bolj zapleteno, zaupa predvsem taki strokovni instituciji. 246. len mnenje. Kdor je doloen za izvedenca, se je dolan odzvati vabilu in dati svoj izvid in

Sodie oprosti izvedenca na njegovo zahtevo te dolnosti iz razlogov, iz katerih sme pria odrei prianje ali odgovor na posamezna vpraanja.

67
Sodie lahko oprosti izvedenca na njegovo zahtevo te dolnosti tudi iz drugih upravienih razlogov. Oprostitev lahko zahteva tudi pooblaeni delavec organa ali organizacije, v kateri izvedenec dela. 247. len Izvedenec je lahko izloen iz istih razlogov, iz katerih je lahko izloen sodnik ali sodnik porotnik; pa pa se lahko vzame za izvedenca tudi tisti, ki je bil prej zaslian kot pria. Stranka mora zahtevati izloitev izvedenca, takoj ko izve, da je podan razlog za izloitev, najpozneje pa do zaetka dokazovanja z izvedencem. e je sodie pred doloitvijo izvedenca dalo stranki monost, da se izjavi, se mora stranka ob tej prilonosti izjaviti o izloitvi. e se izvedenec postavi zunaj glavne obravnave, pa stranka ni imela monosti, da se izjavi, sme stranka zahtevati njegovo izloitev v osmih dneh od prejema sklepa o postavitvi izvedenca. V zahtevi za izloitev izvedenca mora stranka navesti okoliine, na katere opira svojo zahtevo za izloitev. O zahtevi za izloitev odloi pravdno sodie. Sodnik zaproenega sodia in predsednik senata odloita o izloitvi, e je njima prepuena izvedba dokaza z izvedenci. Zoper sklep, s katerim se ugodi zahtevi za izloitev, ni pritobe, zoper sklep, s katerim se zahteva zavrne, pa ni posebne pritobe. e zve stranka za razlog izloitve ele potem, ko je izvedenec e opravil izvedensko delo, in zaradi tega ugovarja zoper izvedensko delo, ravna sodie, kakor da bi bila izloitev izvedenca zahtevana, preden je izvedenec opravil svoje delo. 248. len Sodie lahko kaznuje v denarju do 1.300 eurov izvedenca, ki ne pride na narok, eprav je bil v redu povabljen, in svojega izostanka ne opravii, izvedenca, ki brez upravienega razloga noe opraviti izvedenskega dela, in izvedenca, ki brez upravienega razloga ne opravi izvedenskega dela v roku, ki ga je doloilo sodie. zakona. Sklep o kazni lahko sodie preklie ob pogojih iz petega odstavka 241. lena tega

Na zahtevo stranke lahko sodie s sklepom naloi izvedencu, da mora povrniti stroke, ki jih je povzroil, s tem da je neupravieno izostal, neupravieno odklonil izvedensko delo ali neupravieno prekorail rok za izdelavo izvedenskega dela. 249. len Izvedenec ima pravico do povraila potnih strokov in strokov za prehrano in prenoie, do povraila izgubljenega zasluka in strokov za izvedensko delo kakor tudi pravico do nagrade za to delo. Glede povraila strokov in nagrade za izvedence veljajo smiselno dolobe drugega in tretjega odstavka 242. lena tega zakona.

68

250. len Izvedenci se vabijo s pisnim vabilom, v katerem se navedejo: ime in priimek, poklic povabljenega, kdaj in kam naj pride, zadeva, zaradi katere je vabljen, in da se vabi kot izvedenec. V vabilu se izvedenec opozori na posledice neopravienega izostanka (248. len) in na pravico do povraila strokov (249. len). 251. len Pred zaetkom dokazovanja z izvedencem je treba izvedencu naroiti, naj predmet skrbno pregleda, natanno navede vse, kar opazi in doene, in naj poda svoje mnenje vestno in v skladu s pravili znanosti in stroke. Pri tem se opozori tudi na posledice krive izpovedbe. Nato se izvedenca vpraa za ime in priimek, ime oeta, poklic, prebivalie, rojstni kraj, starost in njegovo razmerje do strank. 252. len Sodie vodi dokazovanje z izvedenci, oznai izvedencu predmet, ki naj ga pregleda, mu postavlja vpraanja in zahteva po potrebi pojasnila glede danega izvida in mnenja. Izvedencu se lahko dajejo pojasnila, lahko pa se mu dovoli tudi pregled spisov. Na zahtevo izvedenca se lahko izvedejo v skladu s 7. lenom tega zakona tudi dodatni dokazi, da se ugotovijo okoliine, ki so pomembne, da bi si mogel izvedenec ustvariti mnenje. 253. len Sodie odloi, ali naj izvedenec da svoj izvid in mnenje samo ustno na obravnavi ali pa naj ju da tudi pisno pred obravnavo. Sodie doloi rok, v katerem mora izvedenec dati pisni izvid in mnenje, ter ga opozori na posledice prekoraitve roka brez upravienega razloga (248. len). Izvedenec mora vselej obrazloiti svoje mnenje. e je mogoe, vroi sodie strankam pisni izvid in mnenje pred narokom, na katerem se bosta obravnavala. 254. len e je doloenih ve izvedencev, lahko skupaj dajo izvid in mnenje, e se glede njiju strinjajo. e pa se glede izvida in mnenja ne strinjajo, da vsak izvedenec svoj izvid in mnenje posebej. e se podatki izvedencev v njihovem izvidu bistveno razlikujejo ali e je izvid enega ali ve izvedencev nejasen, nepopoln ali pa sam s seboj ali z raziskanimi okoliinami v nasprotju, te pomanjkljivosti pa se ne dajo odpraviti z novim zaslianjem izvedencev, se dokazovanje ponovi z istimi ali z drugimi izvedenci.

69

e so v mnenju enega ali ve izvedencev nasprotja ali pomanjkljivosti ali e nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, te pomanjkljivosti ali dvom pa se ne dajo odpraviti z novim zaslianjem, se zahteva mnenje drugih izvedencev. 255. len Zoper sklep sodia iz 244., 245. in 254. lena tega zakona ni pritobe. 256. len Dolobe 244. lena, drugega odstavka 245. lena, 246. do 250. lena, drugega odstavka 251. lena in 255. lena tega zakona veljajo smiselno tudi za tolmae. Zaslianje strank 257. len Sporna dejstva, ki so pomembna za odlobo, lahko ugotovi sodie tudi z zaslianjem strank. 258. len e se sodie prepria, da stranki oziroma osebi, ki jo je treba zasliati kot stranko, niso znana sporna dejstva, ali e zaslianje te stranke ni mogoe, lahko odloi, da se zaslii samo druga stranka. Prav tako lahko sodie odloi, da zaslii samo eno stranko, e druga stranka noe izpovedati ali e se ne odzove sodnemu vabilu. 259. len Dokazovanje z zaslianjem strank po predsedniku senata ali po zaproenem sodniku je dovoljeno le tedaj, e stranka zaradi nepremagljivih ovir ne more sama priti ali e bi njen prihod povzroil nesorazmerne stroke. 260. len Za stranko, ki nima pravdne sposobnosti, se zaslii njen zakoniti zastopnik. Sodie lahko sklene, da se namesto zakonitega zastopnika ali poleg njega zaslii sama stranka, e je to zaslianje mogoe. Za pravno osebo se zaslii oseba, ki jo je po zakonu ali po njenih pravilih upraviena zastopati. e je kot stranka v sporu na eni strani udeleenih ve oseb, odloi sodie, ali naj se zasliijo vse te osebe ali pa samo nekatere izmed njih.

70
261. len Vabilo na narok, na katerem se izvede dokaz z zaslianjem strank, se vroi osebno stranki oziroma osebi, ki naj se zaslii za stranko. e ima stranka pooblaenca, se teje, da je vabilo iz prejnjega odstavka stranki vroeno osebno, e je vroeno njenemu pooblaencu. V vabilu se mora navesti, da se bo na naroku izvedel dokaz z zaslianjem strank in da je lahko stranka, ki pride na narok, zasliana, eprav druga stranka ne bi prila (drugi odstavek 258. lena). 262. len Nobeni prisilni ukrepi niso dovoljeni zoper stranko, ki se ni odzvala sodnemu vabilu na zaslianje; prav tako se stranka ne more prisiliti k izpovedbi. Sodie presodi glede na vse okoliine, kaken pomen ima to, da stranka ni prila na zaslianje ali da ni hotela izpovedati. 263. len Dolobe o dokazovanju s priami veljajo tudi pri dokazovanju z zaslianjem strank, e ni za zaslianje strank drugae doloeno. Devetnajsto poglavje ZAVAROVANJE DOKAZOV 264. len e je utemeljena bojazen, da se kaken dokaz pozneje ne bo mogel izvesti ali da bo njegova izvedba pozneje teja, se lahko med pravdo ali pred pravdo predlaga, naj se ta dokaz izvede. Zavarovanje dokazov je dovoljeno zahtevati tudi potem, ko postane odloba, s katero je postopek konan, pravnomona, e je to potrebno pred postopkom ali med postopkom z izrednimi pravnimi sredstvi. 265. len e se predlaga zavarovanje dokazov med pravdnim postopkom, je za zavarovanje pristojno sodie, pred katerim tee postopek. e se zahteva zavarovanje dokazov pred uvedbo postopka kakor tudi v nujnih primerih, ko postopek e tee, je pristojno okrajno sodie, na obmoju katerega so stvari, ki si jih je treba ogledati, oziroma okrajno sodie, na obmoju katerega prebiva tisti, ki ga je treba zasliati. O predlogu iz prvega odstavka tega lena odloa predsednik senata ali sodnik posameznik, ki vodi postopek, v primeru iz drugega odstavka tega lena pa sodnik posameznik pristojnega sodia.

71

266. len V vlogi, s katero se zahteva zavarovanje dokazov, mora predlagatelj navesti dejstva, ki naj se dokaejo, dokaze, ki naj se izvedejo, in razloge, zaradi katerih misli, da se pozneje dokaz ne bo mogel izvesti ali da bo njegova izvedba teja. V vlogi je treba navesti tudi nasprotnikovo ime in priimek, razen e izhaja iz okoliin, da nasprotnik ni znan. 267. len Vloga, v kateri se predlaga zavarovanje dokazov, se vroi nasprotniku, e je znan. e pa bi bilo nevarno odlaati, odloi sodie o predlogu tudi brez poprejnje izjave nasprotnika. V sklepu, s katerim ugodi predlogu, doloi sodie narok za izvedbo dokazov, navede dejstva, o katerih se bodo izvajali dokazi, in kateri dokazi se bodo izvedli, e je treba, pa imenuje tudi izvedence. e nasprotniku ni bila prej vroena vloga, v kateri se predlaga zavarovanje dokazov, se mu ta vroi skupaj s sodnim sklepom, s katerim je sodie ugodilo predlogu za zavarovanje dokazov. Nasprotniku, ki ni znan ali se ne ve za njegovo prebivalie, lahko postavi sodie zaasnega zastopnika, da se udelei naroka za izvedbo dokazov (82. len). O taki postavitvi ni treba izdati oglasa. Sodie lahko v nujnih primerih odloi, da se zane izvajanje dokazov, e preden se vroi nasprotniku sklep, s katerim je bilo ugodeno predlogu za zavarovanje dokazov. Zoper sklep, s katerim se ugodi predlogu za zavarovanje dokazov in zoper sklep, s katerim se odloi, da se zane izvedba dokazov, e preden se sklep vroi nasprotniku, ni pritobe. 268. len e se izvedejo dokazi, e preden je uveden postopek, se zapisnik o izvedbi dokazov shrani pri sodiu, pred katerim so bili dokazi izvedeni. e postopek tee, pa zavarovanja dokazov ni izvedlo pravdno sodie, se polje zapisnik pravdnemu sodiu. Dvajseto poglavje PRIPRAVE ZA GLAVNO OBRAVNAVO 269. len Po prejemu tobe se opravijo priprave za glavno obravnavo. Te priprave obsegajo predhoden preizkus tobe, vroitev tobe toencu zaradi odgovora in razpis glavne obravnave.

72
Priprave za glavno obravnavo vodi predsednik senata. Med pripravami za glavno obravnavo lahko stranke poiljajo vloge, v katerih navedejo dejstva, ki jih imajo namen zatrjevati na glavni obravnavi, in dokaze, ki jih nameravajo predlagati. 270. len Med pripravami za glavno obravnavo do naroka za glavno obravnavo ima predsednik senata pravico odloati: 1. o vstopu prednika v pravdo; 2. o intervenciji; 3. o zavarovanju dokazov; 4. o spremembi tobe; 5. o ustavitvi postopka zaradi umika tobe; 6. o prekinitvi ali mirovanju postopka; 7. o zaasnih odredbah; 8. o zdruitvi pravd in o razloitvi postopka; 9. o doloitvi ali podaljanju sodnih rokov; 10. o razpisu ali preloitvi narokov; 11. o vrnitvi v prejnje stanje zaradi zamude roka ali naroka; 12. o oprostitvi, odlogu ali obronem plailu sodnih taks; 13. o varini za pravdne stroke; 14. o poloitvi predujma za stroke posameznih pravdnih dejanj; 15. o postavitvi izvedenca; 16. o postavitvi zaasnega zastopnika; 17. o vroitvi sodnih pisanj; 18. o ukrepih za popravo vlog; 19. o pravilnosti pooblastila; 20. o vseh vpraanjih, ki se nanaajo na vodstvo postopka. Opravila iz tok 3, 9, 10, 12, 13, 14, 15, 16, 17 in 18 lahko opravlja strokovni sodelavec. Zoper odlobe, izdane med pripravami za glavno obravnavo in se nanaajo na vodstvo postopka, ni pritobe.

271. len Predsednik senata lahko izda med pripravami za glavno obravnavo sodbo na podlagi pripoznave, sodbo na podlagi odpovedi, vmesno sodbo na podlagi sporazuma strank in zamudno sodbo ter sprejme na zapisnik sodno poravnavo. Predhoden preizkus tobe 272. len Po predhodnem preizkusu tobe ima predsednik senata pravico izdati sklepe iz 270. lena tega zakona, e ne gre za vpraanja, o katerih je mogoe po naravi stvari ali po dolobah tega zakona odloiti ele v nadaljnjem postopku.

73

273. len e ugotovi, da je toba nerazumljiva ali nepopolna ali da obstajajo pomanjkljivosti, ki se nanaajo na sposobnost toee ali toene stranke biti pravdna stranka, ali da obstajajo pomanjkljivosti glede zakonitega zastopanja stranke ali pa pomanjkljivosti, ki se nanaajo na pravico zastopnika, da lahko zane pravdo, kadar se zahteva za to posebno dovoljenje, ali da stranke ne zastopa oseba, ki je lahko pooblaenec po dolobah tega zakona, izda predsednik senata potrebne ukrepe, ki jih doloa ta zakon (81., 87. in 108. len), da se pomanjkljivosti odpravijo. 274. len Po predhodnem preizkusu tobe izda predsednik senata sklep, s katerim se toba zavre, e ugotovi, da odloanje o tobenem zahtevku ne spada v sodno pristojnost (18. len), da je bila toba vloena prepozno, e je s posebnimi predpisi doloen rok za tobo, da o tobenem zahtevku e tee pravda, da je stvar pravnomono razsojena, da je bila o spornem predmetu sklenjena sodna poravnava ali da ni podana pravna korist toee stranke za vloitev tobe. Predsednik senata izda tudi sklep, s katerim se sodie izree za nepristojno (19. in 22. len) in zadevo odstopi drugemu sodiu. 275. len e misli, da ni zadostne podlage za odloitev o kaknem vpraanju, ki je nastalo med predhodnim preizkusom tobe, poaka predsednik senata z odloitvijo o tem do prejema odgovora na tobo. Odgovor na tobo 276. len Tobo, ki ima vse sestavine iz 180. lena tega zakona in za katero je plaana dolna sodna taksa oziroma je toea stranka v celoti oproena plaila sodnih taks, mora sodie vroiti toeni stranki, da nanjo odgovori. Skupaj s tobo polje sodie tudi priloge k tobi. Sodie mora tobo poslati toeni stranki v 30 dneh od njene vloitve oziroma v 30 dneh od odloitve o predlogu za oprostitev, odlog ali obrono plailo sodnih taks. 277. len Toena stranka mora odgovoriti na tobo v 30 dneh od njene vroitve, razen e ta zakon ne doloa drugae. Sodie opozori toeno stranko, da bo v primeru, e v roku iz prvega odstavka tega lena ne bo odgovorila na tobo, ali e odgovor na tobo ne bo obrazloen (prvi odstavek 278. lena), izdalo sodbo, s katero bo tobenemu zahtevku ugodilo (zamudna sodba) in da bo toena stranka v primeru izdaje zamudne sodbe nosila vse stroke postopka.

74

278. len Odgovor na tobo mora biti obrazloen, sicer se teje, da ni vloen. Iz obrazloitve mora izhajati, ali toena stranka nasprotuje tobenemu zahtevku v celoti ali deloma in v katerem delu. Toena stranka mora odgovoru na tobo priloiti listine in predlagati dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih navaja v odgovoru. 279. len Odgovor na tobo mora sodie vroiti toei stranki v 30 dneh od prejema. 279.a len S soglasjem strank lahko sodie v sporu odloi na podlagi njunih pisnih vlog in pisnih dokazov brez glavne obravnave, e se stranki obravnavi pisno odpovesta. Sodie opozori stranke na monost, da se lahko odpovejo glavni obravnavi v roku, ki ga doloi sodie. Sodie v sporu odloi prednostno. 279.b len e je pri sodiu vloenih veje tevilo tob, v katerih se tobeni zahtevki opirajo na enako ali podobno dejansko in isto pravno podlago, lahko sodie po prejemu odgovorov na tobe na podlagi ene tobe izvede vzorni postopek, preostale postopke pa prekine. Pred izdajo sklepa o prekinitvi postopka mora sodie omogoiti strankam, da se izjavijo o prekinitvi postopka zaradi izvedbe vzornega postopka, toei stranki pa omogoiti tudi, da se izjavi o navedbah v odgovoru na tobo. pritoba. Zoper sklep o prekinitvi postopka zaradi izvedbe vzornega postopka ni dovoljena

Po pravnomonosti sodbe, izdane v vzornem postopku, sodie o prekinjenih postopkih, ki nimajo bistvenih posebnosti, odloi upotevaje odloitev v vzornem primeru. Stranka, ki je imela monost sodelovati v vzornem postopku, v prekinjenih postopkih ne more oporekati dejanskim in pravnim ugotovitvam in staliem, ki jih je zavzelo sodie v vzornem postopku. Vzorni postopek je prednosten. Razpis naroka za glavno obravnavo 280. len Narok za glavno obravnavo razpie predsednik senata.

75

Narok za glavno obravnavo je treba doloiti tako, da ostane strankam zadosti asa za pripravo, vendar najmanj 15 dni od prejema vabila. Predsednik senata povabi na narok stranke ter prie in izvedence, za katere je odloil, da jih bo povabil na glavno obravnavo. Enaindvajseto poglavje GLAVNA OBRAVNAVA Potek glavne obravnave 281. len Predsednik senata zane glavno obravnavo in razglasi predmet obravnavanja. Nato ugotovi, ali so prili vsi povabljeni; e niso, se prepria, ali so bili v redu povabljeni in ali so opraviili svoj izostanek. 282. len e na poravnalni narok ali na prvi narok za glavno obravnavo, e poravnalni narok ni bil razpisan, ne pride nobena stranka, se teje, da je toea stranka tobo umaknila. e na kaken pozneji narok ne pride nobena stranka, sodie odloi glede na stanje spisa, e je e opravilo narok, na katerem so se izvajali dokazi, in je dejansko stanje dovolj pojasnjeno (sodba na podlagi stanja spisa). Tako ravna sodie tudi v primeru, e na narok ne pride ena stranka, nasprotna stranka pa predlaga odloitev glede na stanje spisa. Zoper sklep, s katerim sodie zavrne predlog za odloitev glede na stanje spisa, ni pritobe. Dolobe prejnjih odstavkov se uporabijo, e je bila stranka pravilno vabljena in ni izkazala upravienih razlogov za izostanek oziroma ni splono znanih okoliin, iz katerih izhaja, da stranka iz upravienih razlogov ni mogla priti na narok. Sodie stranko v vabilu na narok opozori na posledice izostanka z naroka. 283. len e se stranka ali njen zakoniti zastopnik ne more jasno in dolono izjaviti o zadevi, ki se obravnava, pa nima pooblaenca, jo predsednik senata opozori, naj si vzame pooblaenca. narok. e si stranka ne more takoj vzeti pooblaenca, senat na njen predlog preloi

284. len Prvi narok za glavno obravnavo se zane s podajanjem tobe, nato pa toena stranka odgovarja na njene navedbe. V nadaljnjem poteku obravnave se obravnavajo predlogi strank in dejanske navedbe, s katerimi stranke utemeljujejo svoje predloge oziroma izpodbijajo predloge

76
nasprotnika, in tudi dokazi, ki so jih ponudile, izvedejo se dokazi in obravnavajo uspehi dokazovanja. predmet. Stranke lahko podajajo tudi svoja pravna naziranja, ki se nanaajo na sporni

Kadar je v tem zakonu doloeno, da lahko poda stranka kaken ugovor ali predlog ali opravi kakno drugo pravdno dejanje, dokler se toena stranka na glavni obravnavi ne spusti v obravnavanje glavne stvari, lahko poda toea stranka tak ugovor oziroma predlog oziroma opravi kakno drugo pravdno dejanje, dokler ne kona podajanja tobe, toena stranka pa, dokler ne kona svojega odgovora na tobo. 285. len Predsednik senata postavlja vpraanja in skrbi za drug primeren nain, da se med obravnavo navedejo vsa odloilna dejstva, da se dopolnijo nepopolne navedbe strank o pomembnih dejstvih, da se ponudijo ali dopolnijo dokazila, ki se nanaajo na navedbe strank, in sploh da se dajo vsa potrebna pojasnila, da se ugotovita sporno dejansko stanje in sporno pravno razmerje, ki sta pomembni za odlobo. 286. len Stranka mora najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb, in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke. e je sodie stranko v pisnem pozivu pred razpisom obravnave (prvi odstavek 286.a lena) pozvalo, naj se v pripravljalni vlogi izjavi o doloenih dejstvih oziroma glede katerih okoliin naj dopolni navedbe o dejstvih ali dopolni svoje dokazne predloge ali naj predloi pisne dokaze, na katere se je sklicevala, stranka pa tega ni storila, lahko stranka na prvem naroku za glavno obravnavo takna dejstva in dokaze navaja le pod pogojem, da jih predhodno brez svoje krivde ni mogla navesti, ali e njihova dopustitev po presoji sodia ne bi zavlekla reevanja spora. Na to posledico je treba stranko v pozivu opozoriti. Doloba prejnjega odstavka se smiselno uporablja tudi v primeru, e sodie taken poziv stranki poda na poravnalnem naroku v primeru, ko se prvi narok za glavno obravnavo ne izvede takoj po poravnalnem naroku. Stranke lahko tudi na poznejih narokih za glavno obravnavo navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze, vendar le, e jih brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku. Pod pogojem iz drugega in etrtega odstavka tega lena lahko stranke tudi med glavno obravnavo poiljajo vloge, v katerih navajajo dejstva, ki jih nameravajo zatrjevati na naroku, in dokaze, ki jih nameravajo predlagati. Dejstva in dokazi, ki so navedeni v nasprotju z drugim do petim odstavkom tega lena, se ne upotevajo. 286.a len

77
Sodie lahko strankam pred ali med glavno obravnavo s pisnim pozivom ali ustno na naroku naloi, da v roku, ki ga doloi, odgovorijo na posamezna vpraanja glede okoliin, ki so pomembne za odloitev, da dopolnijo ali dodatno obrazloijo svoje predhodne navedbe, predlagajo dodatne dokaze, predloijo listine, na katere so se sklicevale, se izjavijo o izvedenskem mnenju ali drugih izvedenih dokazih, podajo pisne izjave pri, se izjavijo o navedbah nasprotne stranke, podajo svoja pravna naziranja ali predloijo sodne odlobe glede sodne prakse, na katere se sklicujejo. Po prejemu odgovora na tobo, pripravljalne vloge ali izvedbi naroka lahko sodie strankam doloi rok, v katerem lahko predloijo naslednjo pripravljalno vlogo. Sodie doloi rok iz prejnjih odstavkov glede na zahtevnost dejanja, ki ga je treba opraviti, tako da stranki ostane dovolj asa, da se v postopku izjavi. Ta rok ne sme biti kraji od osmih dni. Doloba prvega odstavka tega lena ne posega v pravico stranke, da tudi brez poziva sodia predloi pripravljalne vloge. Te mora sodiu poslati dovolj zgodaj, da jih je mogoe vroiti nasprotni stranki pravoasno pred narokom, tako da zaradi zagotovitve pravice nasprotne stranke do izjavljanja ne bo potrebna preloitev naroka. Vloge in listine, posredovane na poziv sodia po prvem ali drugem odstavku tega lena, ki se predloijo po poteku roka, ki ga je doloilo sodie, in vloge, ki so predloene v nasprotju s prejnjim odstavkom, se upotevajo le, e jih stranka predhodno brez svoje krivde ni mogla predloiti, ali e njihova dopustitev po presoji sodia ne bi zavlekla reevanja spora. Enako velja za strankine navedbe na naroku. Sodie stranko v pozivu za predloitev vlog in listin opozori na posledice zamude. 286.b len Stranka mora kritev dolob pravdnega postopka pred sodiem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoe. Kritve, na katere se sklicuje pozneje, vkljuno v pravnih sredstvih, se upotevajo le, e stranka teh kritev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti. Doloba prejnjega odstavka se ne uporablja glede kritev dolob pravdnega postopka, na katere pritobeno sodie pazi po uradni dolnosti (drugi odstavek 350. lena). 287. len Izvedbo dokazov odredi sodie s sklepom, v katerem se navedeta sporno dejstvo, o katerem naj se izvede dokaz, in dokazilo. Predlagane dokaze, za katere misli, da niso pomembni za odlobo, senat zavrne in navede v sklepu, zakaj jih je zavrnil. Zoper sklep, s katerim se odredi ali zavrne izvedba dokaza, ni posebne pritobe. Sodie v nadaljnjem teku pravde ni vezano na svoj prejnji dokazni sklep. 288. len

78
e stranka ugovarja, da odloitev o tobenem zahtevku ne spada v sodno pristojnost, da o istem zahtevku e tee pravda, da je stvar pravnomono razsojena ali da je bila o spornem predmetu sklenjena sodna poravnava, sodie odloi, ali naj te ugovore obravnava, in o njih odloi loeno od glavne stvari ali pa skupaj z njo. e sodie ne ugodi ugovoru iz prvega odstavka tega lena, ki ga je obravnavalo skupaj z glavno stvarjo, ali e sodie po loenem obravnavanju ne ugodi temu ugovoru in sklene, da se takoj nadaljuje glavna obravnava, se sklep o ugovoru vzame v odlobo o glavni stvari. Zoper sklep, s katerim se zavrnejo ugovori strank, ni posebne pritobe, e je senat sklenil, da takoj nadaljuje obravnavanje glavne stvari. Dolobe prvega, drugega in tretjega odstavka tega lena veljajo tudi tedaj, e sodie po uradni dolnosti sklene, da bo loeno od glavne stvari obravnavalo, ali spada stvar v sodno pristojnost ali e tee pravda ali je stvar e pravnomono razsojena in ali je bila o spornem predmetu sklenjena sodna poravnava. 289. len Ko predsednik senata kona zaslianje posamezne prie, izvedenca ali stranke, jim lahko lani senata neposredno postavljajo vpraanja. Stranka in njen zastopnik ali pooblaenec lahko z dovoljenjem predsednika senata neposredno postavljata vpraanja nasprotni stranki, priam in izvedencem. Predsednik senata prepove stranki doloeno vpraanje ali ji prepove odgovor na posamezno vpraanje, e je v vpraanju e vsebovano, kako je treba nanj odgovoriti, ali e se vpraanje ne nanaa na zadevo. Na zahtevo stranke se zapieta v zapisnik vpraanje, ki je bilo prepovedano, in vpraanje, na katero je bil prepovedan odgovor. 290. len Zasliane prie in izvedenci ostanejo v sodni dvorani, e jih predsednik senata po izjavi strank popolnoma ne odpusti ali ne odredi, naj se zaasno odstranijo iz dvorane. Predsednik senata lahko odredi, naj se zasliane prie pozneje znova pokliejo in e enkrat zasliijo v navzonosti ali nenavzonosti drugih pri in izvedencev. 291. len Ko senat misli, da je zadeva obravnavana, tako da se lahko izda odloba, naznani predsednik senata, da je glavna obravnava konana. Nato se senat umakne na posvetovanje in glasovanje, da izda odlobo. Senat lahko sklene, da kona glavno obravnavo tudi tedaj, e je treba, da se preskrbijo e kakni spisi, v katerih so dokazi, potrebni za odloitev, ali e je treba poakati na zapisnik o dokazih, ki jih je izvedel zaproeni sodnik, pa se stranke odpovejo obravnavanju teh dokazov.

79

292. len Senat lahko med posvetovanjem in glasovanjem sklene, da se konana glavna obravnava znova zane, e je to potrebno, da se dopolni postopek ali razjasnijo posamezna pomembneja vpraanja. Javnost glavne obravnave 293. len Glavna obravnava je javna. Na obravnavi smejo biti navzoe samo polnoletne osebe. orodja. Osebe, ki so navzoe na obravnavi, ne smejo imeti pri sebi oroja ali nevarnega

Doloba tretjega odstavka tega lena ne velja za paznike oseb, ki sodelujejo v postopku. 294. len Senat lahko izkljui javnost vse glavne obravnave ali njenega dela, e to zahtevajo koristi uradne, poslovne ali osebne skrivnosti, koristi javnega reda ali razlogi morale. Senat lahko izkljui javnost tudi tedaj, e se z ukrepi za vzdrevanje reda, ki so doloeni v tem zakonu, ne more zagotoviti neoviran potek obravnave. 295. len Izkljuitev javnosti ne velja za stranke, njihove zakonite zastopnike, pooblaence in interveniente. Senat sme dovoliti, da so na glavni obravnavi, katere javnost je izkljuena, navzoe posamezne uradne osebe, sodno osebje ter znanstveni in javni delavci, e je to pomembno za njihovo slubo oziroma znanstveno ali javno delovanje. Na zahtevo stranke lahko senat dovoli, da sta na obravnavi navzoi najve dve osebi, ki ju ona doloi. Predsednik senata opozori tiste, ki so navzoi na obravnavi, katere javnost je izkljuena, da so dolni varovati kot skrivnost vse, kar zvedo na obravnavi, in jih opozori na posledice, e bi izdali skrivnost. 296. len O izkljuitvi javnosti odloi sodie s sklepom, ki mora biti obrazloen in javno razglaen. Zoper sklep o izkljuitvi javnosti ni posebne pritobe.

80

297. len Dolobe o javnosti na glavni obravnavi veljajo smiselno tudi za narok zunaj glavne obravnave pred predsednikom senata in za narok pred zaproenim sodnikom. Vodstvo glavne obravnave 298. len Predsednik senata vodi glavno obravnavo, izprauje stranke, izvaja dokaze, daje besedo lanom senata, strankam ter njihovim zakonitim zastopnikom in pooblaencem in razglaa odlobe senata. Dolnost predsednika senata je skrbeti za to, da se sporni predmet vsestransko razie, da pa se vendar pri tem postopek ne zavlauje, tako da se obravnava, e je mogoe, dokona na enem naroku. Sodie ni vezano na svoj sklep, ki se nanaa na vodstvo obravnave. Zoper sklepe, ki se nanaajo na vodstvo obravnave, ni posebne pritobe. 299. len Zunaj naroka za glavno obravnavo lahko predsednik senata ali v skladu s tem zakonom strokovni sodelavec izda odlobe iz 270. in 271. lena tega zakona. 300. len Kadar tee pred istim sodiem ve pravd med istimi osebami ali ve pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tonikov ali raznih toencev, se lahko vse te pravde s sklepom senata zdruijo za skupno obravnavanje, e se s tem pospei obravnavanje ali zmanjajo stroki. O vseh zdruenih pravdah lahko izda sodie skupno sodbo. Senat lahko odloi, da se za skupno obravnavanje pred njim zdrui ve pravd tudi tedaj, kadar bi moral o kateri izmed njih odloati sodnik posameznik istega sodia. Senat lahko odloi, da se loeno obravnavajo posamezni zahtevki iz iste tobe, in lahko izda po konanem loenem obravnavanju posebne odlobe o teh zahtevkih. 301. len e senat sklene, da se narok za glavno obravnavo preloi, poskrbi predsednik senata, da se preskrbijo za naslednji narok vsi dokazi, ki naj se na tem naroku izvedejo, in da se opravijo druge priprave, da bi se mogla obravnava konati na tem naroku. Zoper sodni sklep, s katerim se preloi narok ali zavrnejo predlogi strank za preloitev naroka, ni pritobe.

81
302. len e se narok preloi, se opravi nov narok po monosti pred istim senatom. e se opravi nov narok pred istim senatom, se glavna obravnava nadaljuje in predsednik senata pove na kratko potek prejnjih narokov; vendar pa sme senat v tem primeru skleniti, da se obravnava znova zane. e se opravi narok pred spremenjenim senatom, se mora glavna obravnava znova zaeti; vendar pa sme senat potem, ko so se stranke o tem izjavile, odloiti, da se prie, izvedenci in stranke ne zasliijo znova in da se ne opravi nov ogled, temve da se preberejo zapisniki o izvedbi teh dokazov. Vzdrevanje reda na glavni obravnavi 303. len Dolnost sodia je skrbeti med glavno obravnavo za red v sodni dvorani in za dostojanstvo sodia. 304. len e kdo, ki se udeleuje postopka, ali kdo, ki je kot poslualec navzo pri obravnavi, ali sodie ali druge udeleence v postopku, ovira delo ali se ne pokori ukazom predsednika senata glede vzdrevanja reda, ga sme senat odstraniti iz sodne dvorane ali kaznovati z denarno kaznijo po tretjem odstavku 11. lena tega zakona, lahko pa ga tudi odstrani in kaznuje z denarno kaznijo. e je stranka odstranjena iz sodne dvorane, se opravi narok tudi brez njene navzonosti. e je iz sodne dvorane odstranjen pooblaenec, preloi senat na zahtevo stranke narok, e pa stranka ni bila navzoa na naroku, preloi senat vselej narok in obvesti stranko, da je bil njen pooblaenec odstranjen z naroka zaradi motenja reda. e kaznuje sodie z denarno kaznijo ali odstrani iz sodne dvorane kot pooblaenca odvetnika, odvetnikega kandidata ali odvetnikega pripravnika, obvesti o tem odvetniko zbornico. Pritoba zoper sklep o denarni kazni ali o odstranitvi iz sodne dvorane ne zadri izvritve sklepa. 305. len Pravice, ki jih imata glede vzdrevanja reda na glavni obravnavi predsednik senata in senat, imata tudi predsednik senata na naroku zunaj glavne obravnave in zaproeni sodnik. Dvaindvajseto poglavje PORAVNALNI NAROK IN SODNA PORAVNAVA

82
305.a len narok. Po prejemu odgovora na tobo sodie pred glavno obravnavo razpie poravnalni

Na poravnalnem naroku mora sodie s strankami odprto razpravljati o dejanskih in pravnih vidikih spora, da se opredelijo sporna in bistvena vpraanja in prouiti monosti za sodno poravnavo ter si prizadevati za njeno sklenitev. Na poravnalnem naroku je javnost izkljuena. Sodie lahko odloi, da se poravnalni narok ne razpie, e so stranke predhodno e brezuspeno izvedle postopek mirnega reevanja spora ali e sodie oceni, da ni monosti za sklenitev sodne poravnave ali da ta ne predstavlja primernega naina reitve spora. 305.b len Na zahtevo sodia se mora stranka poravnalnega naroka udeleiti osebno in osebno odgovarjati na vpraanja sodia. e na poravnalnem naroku stranko zastopa pooblaenec, mora ta imeti izrecno pooblastilo za sodno poravnavo. Na predlog strank, ki soglaajo, da se opravi poskus alternativne reitve spora, lahko sodie prekine pravdni postopek za as, ki ne sme biti dalji od treh mesecev. 305.c len e se poravnalni narok ne zakljui s sklenitvijo sodne poravnave, sodie praviloma takoj zane glavno obravnavo. e do sklenitve poravnave ni prilo, pa sodie oceni, da obstaja verjetnost, da bosta stranki sklenili sodno poravnavo, lahko s soglasjem strank takoj doloi nov poravnalni narok. Vabilo na poravnalni narok se vroi hkrati z vabilom na glavno obravnavo. V vabilu na poravnalni narok sodie stranke izrecno opozori, da bo v primeru, e poravnalni narok ne bo uspel, takoj zaelo glavno obravnavo, stranki pa opozori tudi na posledice izostanka ene ali obeh strank (282. len). 306. len Stranke lahko med postopkom pred pravdnim sodiem kadar koli sklenejo poravnavo o spornem predmetu (sodna poravnava). Poravnava lahko obsega ves tobeni zahtevek ali njegov del, vsebuje lahko tudi ureditev drugih spornih vpraanj med strankama, v poravnavo pa se lahko poleg strank vkljui tudi oseba, ki ni stranka postopka. Sodie mora ves as postopka paziti na monost za sklenitev sodne poravnave, stranke mora na to monost opozarjati in jim pomagati, da se poravnajo.

83

Pred sodiem se ne more skleniti poravnava glede zahtevkov, s katerimi stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. lena). e sodie izda sklep, s katerim ne dovoli sodne poravnave, poaka s postopkom, dokler sklep ne postane pravnomoen. 307. len Sporazum strank o poravnavi se vpie v zapisnik. Sodna poravnava je sklenjena, ko stranki, potem ko prebereta zapisnik o poravnavi, podpieta ta zapisnik. Strankam se izda na njihovo zahtevo overjen prepis zapisnika, v katerem je vpisana poravnava. Sodno poravnavo je mogoe skleniti tudi tako, da stranki podpieta pisni predlog poravnave, ki ga pripravi in strankam polje sodnik. 308. len Sodie mora med postopkom ves as po uradni dolnosti paziti, ali ne tee morda pravda o predmetu, o katerem je bila prej sklenjena sodna poravnava; e ugotovi, da tee pravda o predmetu, o katerem je e sklenjena sodna poravnava, zavre tobo. 309. len Kdor namerava vloiti tobo, lahko poskusi pri okrajnem sodiu, na obmoju katerega ima nasprotna stranka prebivalie, dosei sodno poravnavo. Sodie, ki prejme taken predlog, povabi nasprotno stranko in jo seznani s predlogom za poravnavo. Stroke takega postopka plaa predlagatelj. 309.a len Listin, ki vkljuujejo konkretne ponudbe nasprotne stranke za poravnavo, ki so bile predloene v pogajanjih ali postopkih za sporazumno reitev spora, ni dopustno predloiti kot dokaz v pravdnem postopku. Triindvajseto poglavje SODBA 310. len terjatve. S sodbo odloi sodie o zahtevku, ki se nanaa na glavno stvar in stranske

84
e je ve zahtevkov, se odloi praviloma o vseh zahtevkih z eno sodbo. e je bilo ve pravd zdruenih v skupno obravnavanje, pa je za razsojo zrela ena sama pravda, se lahko izda sodba samo glede te pravde. 311. len Sodie sme naloiti toeni stranki, naj opravi doloeno dajatev, le tedaj, e je ta zapadla do konca glavne obravnave. e sodie ugodi zahtevku za preivnino, lahko obsodi toeno stranko tudi na dajatve, ki e niso zapadle. Sodba, s katero se toena stranka obsodi, da mora izroiti ali prevzeti stvari, ki so bile dane v najem ali zakup, se lahko izda, e preden preneha to razmerje. 312. len e je toea stranka v tobi zahtevala, naj se ji prisodi doloena dajatev, hkrati pa je v tobi ali do konca glavne obravnave izjavila, da je pripravljena namesto te dajatve sprejeti drugo dajatev, izree sodie v sodbi, s katero ugodi tobenemu zahtevku, da toeni stranki ni treba izpolniti prve dajatve, e izpolni drugo. 313. len izpolniti. Kadar se v sodbi naloi kakna dajatev, se doloi tudi rok, v katerem se mora

e ni v posebnih predpisih drugae doloeno, znaa rok za izpolnitev dajatve 15 dni, vendar pa lahko doloi sodie za dajatve, ki niso denarne, dalji rok. V meninih in ekovnih sporih znaa ta rok osem dni. Rok za izpolnitev dajatve zane tei prvi dan po vroitvi prepisa sodbe stranki, ki ji je naloena izpolnitev. Delna sodba 314. len e so od ve tobenih zahtevkov zaradi pripoznave ali na podlagi obravnavanja samo nekateri od njih zreli za konno odlobo ali je samo del posameznega zahtevka zrel za konno odlobo, lahko sodie glede zrelih zahtevkov oziroma dela zahtevka kona obravnavo in izda sodbo (delna sodba). Delno sodbo sme izdati sodie tudi takrat, ko je bila vloena nasprotna toba, e je zrel za odlobo samo zahtevek tobe ali samo zahtevek nasprotne tobe. Pri presoji vpraanja, ali naj izda delno sodbo, upoteva sodie zlasti velikost zahtevka ali dela zahtevka, ki je zrel za odlobo. Glede pravnih sredstev in izvrbe se teje delna sodba za samostojno sodbo.

85

Vmesna sodba 315. len e je toena stranka izpodbijala tako podlago kakor tudi viino tobenega zahtevka, pa je glede podlage stvar zrela za odlobo, lahko izda sodie, e je to smotrno, najprej sodbo samo o podlagi tobenega zahtevka (vmesna sodba). Sodie poaka z obravnavanjem o viini tobenega zahtevka, dokler ne postane vmesna sodba pravnomona. e sodie ugotovi, da podlaga tobenega zahtevka med strankama ni sporna, lahko izda vmesno sodbo (vmesna sodba na podlagi sporazuma strank). Sodie lahko z obravnavanjem o viini tobenega zahtevka nadaljuje takoj, razen e je zoper sodbo iz prejnjega odstavka vloena pritoba. Za izdajo vmesne sodbe na podlagi sporazuma strank smiselno veljajo dolobe drugega do etrtega odstavka 316. lena tega zakona. Sodba na podlagi pripoznave 316. len e toena stranka do konca glavne obravnave pripozna tobeni zahtevek, izda sodie brez nadaljnjega obravnavanja sodbo, s katero tobenemu zahtevku ugodi (sodba na podlagi pripoznave). Sodie ne izda sodbe na podlagi pripoznave, eprav so izpolnjeni potrebni pogoji, e spozna, da gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. lena). Izdaja sodbe na podlagi pripoznave se odloi, e je treba, da se o okoliinah iz drugega odstavka tega lena poprej dobijo obvestila. Pripoznavo tobenega zahtevka na naroku ali v pisni vlogi lahko preklie toena stranka tudi brez privolitve toee stranke do izdaje sodbe. Sodba na podlagi odpovedi 317. len e se tonik do konca glavne obravnave odpove tobenemu zahtevku, izda sodie brez nadaljnjega obravnavanja sodbo, s katero zavrne tobeni zahtevek (sodba na podlagi odpovedi). Za odpoved tobenemu zahtevku ni potrebna privolitev toene stranke. Sodie ne izda sodbe na podlagi odpovedi, eprav so izpolnjeni potrebni pogoji, e spozna, da gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. lena).

86

Izdaja sodbe na podlagi odpovedi se odloi, e je treba, da se o okoliinah iz tretjega odstavka tega lena poprej dobijo obvestila. Odpoved tobenemu zahtevku na naroku ali v pisni vlogi lahko toea stranka preklie tudi brez privolitve toene stranke do izdaje sodbe. Zamudna sodba 318. len e toena stranka v roku iz 277. lena tega zakona ne odgovori na tobo, izda sodie sodbo, s katero ugodi tobenemu zahtevku (zamudna sodba), e so izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da je toeni stranki pravilno vroena toba v odgovor; 2. da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. lena tega zakona); 3. da izhaja utemeljenost tobenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tobi; 4. da dejstva, na katera se opira tobeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predloil sam tonik, ali z dejstvi, ki so splono znana. Izdaja zamudne sodbe se odloi, e je treba, da se o okoliinah iz prejnjega odstavka poprej dobijo obvestila. e toena stranka ne odgovori na tobo, iz dejstev, ki so navedena v tobi, pa ne izhaja utemeljenost tobenega zahtevka (nesklepnost tobe), sodie toei stranki s sklepom doloi rok za odpravo nesklepnosti tobe. e toea stranka v tem roku tobe ustrezno ne popravi, sodie tobeni zahtevek zavrne. Ne glede na dolobo prejnjega odstavka sodie ne doloi roka za odpravo nesklepnosti tobe, ampak tobeni zahtevek po izteku roka za odgovor na tobo zavrne, e je oitno, da toea stranka nesklepnosti tobe ne bi mogla odpraviti z dopolnitvijo posameznih navedb v okviru istega tobenega zahtevka. Pravnomonost sodbe 319. len Sodba, ki se ne more ve izpodbijati s pritobo, postane pravnomona, kolikor je v njej odloeno o zahtevku tobe ali nasprotne tobe. Sodie mora med postopkom ves as po uradni dolnosti paziti, ali je stvar e pravnomono razsojena. e ugotovi, da je bila pravda zaeta o zahtevku, o katerem je bilo e pravnomono odloeno, zavre tobo. e je v sodbi odloeno o terjatvi, ki jo je toena stranka uveljavljala z ugovorom zaradi pobota, postane odloba o obstoju ali neobstoju take terjatve pravnomona. 320. len Sodie je vezano na svojo sodbo, ko je sodba razglaena, e ni bila razglaena, pa ko je odpravljena.

87

Nasproti strankam ima sodba uinek ele od dneva, ko jim je vroena. Izdaja in razglasitev sodbe 321. len Sodba se izda in razglasi v imenu ljudstva. Kadar se opravi glavna obravnava pred senatom, izdajo sodbo predsednik senata in lani senata, ki so sodelovali na naroku, na katerem je bila glavna obravnava konana. Takoj po koncu glavne obravnave izda senat sodbo, ki jo razglasi predsednik senata. V bolj zapletenih zadevah lahko sodie odloi, da bo sodbo izdalo pisno. V takem primeru se sodba ne razglasi, temve se vroi strankam v 30 dneh od dneva, ko je bila glavna obravnava konana. V primeru iz drugega odstavka 291. lena tega zakona izda sodie sodbo in jo vroi strankam najpozneje v 30 dneh od dneva, ko prejme spise, listine, druge podatke oziroma zapisnik. Ta sodba se ne razglasi. 322. len Kadar se sodba razglasi, prebere predsednik senata javno izrek sodbe in sporoi na kratko razloge sodbe. Ob razglasitvi sodbe se lahko sporoi, da je sodie sklenilo, da bo o odmeri strokov odloilo pozneje. V tem primeru odmeri stroke predsednik senata, odloba pa se vzame v pisni odpravek sodbe. e je bila javnost glavne obravnave izkljuena, se izrek sodbe vselej javno prebere, sodie pa odloi, ali in koliko naj se izkljui javnost pri razglasitvi razlogov sodbe. Vsi navzoi posluajo branje izreka sodbe stoje. Pisna izdelava in vroitev sodbe 323. len Sodba mora biti pisno izdelana v 30 dneh od izdaje. Izvirnik sodbe, ki se izda v fizini obliki, podpie predsednik senata z lastnoronim podpisom. Sodbo, ki se izda v elektronski obliki, podpie predsednik senata s svojim varnim elektronskim podpisom in varnim elektronskim podpisom sodia, overjenim s kvalificiranim potrdilom. e je varen elektronski podpis predsednika senata overjen s kvalificiranim potrdilom, ki vsebuje tudi navedbo sodia, varen elektronski podpis sodia ni potreben. Sodbe, ki se obdelajo v informacijskem sistemu samodejno, imajo lahko namesto podpisa in iga faksimile. Sodba, ki je bila izdana v fizini ali elektronski obliki, se strankam lahko vroi v overjenem prepisu oziroma v elektronskem (skeniranem) prepisu ali v elektronski obliki.

88

324. len Pisna sodba mora imeti uvod, izrek in obrazloitev ter pravni pouk o pritobi. Uvod sodbe obsega: navedbo, da se sodba izreka v imenu ljudstva, naslov sodia, ime in priimek predsednika in lanov senata, ime in priimek in stalno oziroma zaasno prebivalie strank, njihovih zastopnikov in pooblaencev, kratko navedbo spornega predmeta, dan, ko je bila konana glavna obravnava, in dan, ko je bila sodba izdana. Izrek sodbe obsega odlobo, s katero je sodie ugodilo posameznim zahtevkom, ki se nanaajo na glavno stvar in stranske terjatve, ali jih je zavrnilo, in odlobo o obstoju ali neobstoju terjatve, ki je bila uveljavljena zaradi pobota (tretji odstavek 319. lena). V obrazloitvi navede sodie zahtevke strank in njihove navedbe o dejstvih, na katera se ti zahtevki opirajo, dokaze ter predpise, na katere je oprlo sodbo. V obrazloitvi zamudne sodbe, sodbe na podlagi pripoznave, sodbe na podlagi odpovedi ali vmesne sodbe na podlagi sporazuma strank, se navedejo samo razlogi, ki upraviujejo tako sodbo. V pravnem pouku o pritobi sodie navede rok za vloitev pritobe, sestavine pritobe po 335. lenu tega zakona, opozorilo iz petega odstavka 98. lena tega zakona, opozorilo, da se v postopku s pritobo ne uporabljajo dolobe 108. lena tega zakona, opozorilo na posledice neplaila sodne takse, pri katerem sodiu se pritoba vloi v izvirniku in v koliko izvodih. Dopolnilna sodba 325. len e sodie ni odloilo o vseh zahtevkih, o katerih bi moralo odloiti s sodbo, ali ni odloilo o delu zahtevka, lahko stranka v 15 dneh od prejema sodbe predlaga pravdnemu sodiu, naj se sodba dopolni. Prepozen ali neutemeljen predlog za dopolnitev sodbe sodie zavre oziroma zavrne brez naroka. 326. len e predsednik senata spozna, da je predlog za dopolnitev sodbe utemeljen, razpie glavno obravnavo, da se izda sodba o zahtevku, o katerem ni bilo odloeno (dopolnilna sodba). Dopolnilna sodba se lahko izda tudi brez nove glavne obravnave, e naj jo izda isti senat, ki je izdal prvotno sodbo, zahtevek, glede katerega se zahteva dopolnitev, pa je bil zadosti obravnavan. e senat spozna, da je predlog za dopolnilno sodbo prepozen ali neutemeljen, ga s sklepom zavre oziroma zavrne. e se predlog za dopolnitev sodbe nanaa samo na stroke postopka, odloi o njem predsednik senata brez naroka.

89

327. len e je poleg predloga za dopolnitev sodbe vloena tudi pritoba zoper sodbo, sodie prve stopnje poaka in ne polje pritobe sodiu druge stopnje, dokler ne odloi o predlogu za dopolnitev sodbe in se ne iztee rok za pritobo zoper to odlobo. e se zoper odlobo o dopolnitvi sodbe vloi pritoba, se ta pritoba skupaj s pritobo zoper prvotno sodbo polje sodiu druge stopnje. e se izpodbija sodba prve stopnje s pritobo samo zaradi tega, ker sodie prve stopnje ni s sodbo odloilo o vseh zahtevkih strank, ki so bili predmet pravde, se teje pritoba za predlog stranke, naj se izda dopolnilna sodba. Poprava sodbe 328. len Predsednik senata kadar koli popravi napake v imenih in tevilkah ter druge oitne pisne in raunske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom. O popravi se izda poseben sklep, ki se zapie na koncu izvirnika, strankam pa se vroi prepis sklepa. e se izvirnik in prepis sodbe ne ujemata glede kakne odloitve, ki je vsebovana v izreku sodbe, se vroijo strankam popravljeni prepisi sodbe s pripombo, da se s tem prepisom nadomea prejnji prepis. V taknem primeru tee rok za pravno sredstvo glede popravljenega dela sodbe od dneva, ko je bil strankam vroen popravljeni prepis sodbe. O popravi sodbe lahko odloi sodie brez zaslianja strank. tiriindvajseto poglavje SKLEP 329. len Vse sklepe, ki se izdajajo na naroku, razglasi predsednik senata. Sklep, ki je bil razglaen na naroku, se vroi strankam v overjenem prepisu samo tedaj, e je zoper ta sklep dovoljena posebna pritoba, e se lahko na podlagi sklepa takoj zahteva izvrba ali e to zahteva vodstvo pravde. Sodie je vezano na svoje sklepe, e se ti ne nanaajo na vodstvo pravde ali e ni s tem zakonom drugae doloeno. Kadar se sklep ne vroi pisno, ima nasproti strankam uinek takoj, ko je razglaen. 330. len Sklepi, ki jih izda sodie zunaj naroka, se sporoijo strankam z vroitvijo overjenega prepisa.

90

e se s sklepom zavrne predlog ene stranke brez prejnjega zaslianja nasprotne stranke, se tej stranki sklep ne vroi. 331. len Sklep mora biti obrazloen, e se z njim zavraa predlog stranke ali e se z njim odloa o predlogih strank, ki si med seboj nasprotujejo, lahko pa je obrazloen tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno. Pisni odpravek sklepa mora vselej obsegati uvod in izrek, obrazloitev pa le tedaj, e mora biti sklep po prvem odstavku tega lena obrazloen. 332. len Dolobe 313. lena, drugega odstavka 320. lena, drugega odstavka 321. lena, drugega odstavka 322. lena in lenov 323 do 328 tega zakona veljajo smiselno tudi za sklepe. B. Postopek s pravnimi sredstvi Petindvajseto poglavje REDNA PRAVNA SREDSTVA 1. Pritoba zoper sodbo Pravica pritobe 333. len Zoper sodbo, izdano na prvi stopnji, se smejo stranke pritoiti v 15 dneh od vroitve prepisa sodbe, e ni v tem zakonu doloen kaken drug rok. V meninih in ekovnih sporih znaa ta rok osem dni. Pravoasna pritoba ovira, da bi postala sodba pravnomona v tistem delu, v katerem se s pritobo izpodbija. O pritobi zoper sodbo odloa sodie druge stopnje. 334. len Stranka se lahko odpove pritobi od trenutka, ko je sodba razglaena, e se sodba ne razglasi, pa od takrat, ko ji je vroen njen prepis. pritobo. Dokler sodie druge stopnje ne izda odlobe, lahko stranka umakne e vloeno Odpoved pritobi in umik pritobe se ne moreta preklicati. Vsebina pritobe

91

335. len 1. 2. 3. 4. Pritoba mora obsegati: navedbo sodbe, zoper katero se vlaga; izjavo, da se sodba izpodbija v celoti ali v doloenem delu; pritobene razloge; podpis pritonika. 336. len V postopku s pritobo se ne uporabljajo dolobe 108. lena tega zakona o vraanju nepopolnih vlog v dopolnitev. 337. len V pritobi sme pritonik navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, e izkae, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predloiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, e so izpolnjeni pogoji iz etrtega odstavka 286. lena tega zakona. Predsednik senata sodia prve stopnje po potrebi sam ali na zahtevo sodnika poroevalca sodia druge stopnje s poizvedbami ali na naroku preveri resninost pritonikovih navedb. Ugovor pobota, ki ni bil uveljavljen pred sodiem prve stopnje, se ne more uveljavljati v pritobi. Razlogi, iz katerih se sme sodba izpodbijati 338. len Sodba se sme izpodbijati: 1. zaradi bistvene kritve dolob pravdnega postopka; 2. zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja; 3. zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Zamudna sodba se ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Sodba na podlagi pripoznave, sodba na podlagi odpovedi in vmesna sodba na podlagi sporazuma strank se lahko izpodbijajo zaradi bistvene kritve dolob pravdnega postopka ali zaradi tega, ker je bila izjava o pripoznavi oziroma odpovedi ali izjava, da podlaga tobenega zahtevka ni sporna, dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijae. 339. len Bistvena kritev dolob pravdnega postopka je podana, e sodie med postopkom ni uporabilo kakne dolobe tega zakona ali jo je uporabilo nepravilno, pa bi lahko to vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe.

92
Bistvena kritev dolob pravdnega postopka je vselej podana: 1. e je bilo sodie nepravilno sestavljeno ali e je pri izdaji sodbe sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki ni sodeloval na glavni obravnavi; 2. e je pri izdaji sodbe sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki bi moral biti po zakonu izloen (1. do 5. toka prvega odstavka 70. lena) oziroma ki je bil s sklepom predsednika sodia izloen; 3. e je bilo odloeno o zahtevku v sporu, ki ne spada v sodno pristojnost (18. len); 4. e je sodie odloilo o tobenem zahtevku, za katerega je stvarno pristojno vije sodie iste vrste ali sodie druge vrste, ali e je na ugovor stranke v odlobi, ki je bila vzeta v sodbo, nepravilno odloilo, da je krajevno pristojno; 5. e je sodie na ugovor stranke, da gre za spor, glede katerega je bil sklenjen arbitrani dogovor, v odlobi, ki je bila vzeta v sodbo, nepravilno odloilo, da je pristojno; 6. e je sodie v nasprotju z dolobami tega zakona oprlo svojo odlobo na nedovoljena razpolaganja strank (tretji odstavek 3. lena); 7. e je sodie v nasprotju z dolobami tega zakona izdalo zamudno sodbo, sodbo na podlagi pripoznave, sodbo na podlagi odpovedi ali vmesno sodbo na podlagi sporazuma strank; 8. e kakni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti pa z opustitvijo vroitve, ni bila dana monost obravnavanja pred sodiem; 9. e je sodie v nasprotju z dolobami tega zakona zavrnilo zahtevo stranke, da bi uporabljala v postopku svoj jezik in v svojem jeziku spremljala postopek; 10. e je sodie izdalo sodbo brez glavne obravnave, pa bi bilo moralo opraviti glavno obravnavo; 11. e se je postopka udeleeval kot tonik ali toenec nekdo, ki ne more biti pravdna stranka, ali e stranke, ki je pravna oseba, ni zastopal tisti, ki jo je po zakonu upravien zastopati, ali e pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik ali e zakoniti zastopnik ni imel potrebnega dovoljenja za pravdo ali za posamezna pravdna dejanja ali e stranke ni zastopal pooblaenec v skladu z dolobami tega zakona ali e pooblaenec stranke ni imel pooblastila, razen e je bila pravda oziroma e so bila posamezna pravdna dejanja pozneje odobrena; 12. e je bilo odloeno o zahtevku, o katerem e tee pravda ali o katerem je bilo e prej pravnomono razsojeno ali o katerem je bila e sklenjena sodna poravnava; 13. e je bila v nasprotju z zakonom izkljuena javnost glavne obravnave; 14. e ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, e je izrek sodbe nerazumljiv, e nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe ali e sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odloilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju; 15. e je o odloilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvonih posnetkov, in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. 340. len Zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja je podana, e je sodie kakno odloilno dejstvo napano ugotovilo oziroma e ga ni ugotovilo. 341. len Napana uporaba materialnega prava je podana, e sodie ni uporabilo dolob materialnega prava, ki bi jih moralo uporabiti, ali e jih ni uporabilo pravilno. Postopek s pritobo

93

342. len Pritoba se vloi pri sodiu, ki je izreklo sodbo na prvi stopnji, v zadostnem tevilu izvodov za sodie in nasprotno stranko. 343. len Prepozno, nepopolno ali nedovoljeno pritobo zavre s sklepom predsednik senata sodia prve stopnje brez naroka. Pritoba je prepozna, e je bila vloena po preteku zakonskega roka zanjo. zakona. Pritoba je nepopolna, e ne vsebuje sestavin iz 1. in 4. toke 335. lena tega

Pritoba je nedovoljena, e jo je vloila oseba, ki ni imela te pravice, ali oseba, ki se je pritobi odpovedala ali jo umaknila, ali e pritonik ni imel pravnega interesa za pritobo. 344. len Izvod pravoasne, popolne in dovoljene pritobe vroi sodie prve stopnje nasprotni stranki, ki sme nato v 15 dneh od njenega prejema podati pri tem sodiu odgovor na pritobo. Prepozen odgovor na pritobo se ne upoteva. 345. len Ko dobi odgovor na pritobo ali ko se iztee rok za odgovor na pritobo, polje sodie prve stopnje pritobo in odgovor na pritobo, e je bil vloen, z vsemi spisi sodiu druge stopnje. Pri spisih v elektronski obliki se to opravi po elektronski poti. e pritonik trdi, da so bile v postopku na prvi stopnji prekrene dolobe pravdnega postopka, da predsednik senata sodia prve stopnje pojasnilo k navedbam v pritobi, ki se nanaajo na te kritve, po potrebi pa opravi tudi poizvedbe, da ugotovi, ali so navedbe v pritobi resnine. 346. len Ko prispejo spisi s pritobo k sodiu druge stopnje, sodnik poroevalec preizkusi, ali je pritoba pravoasna, popolna in dovoljena. Prepozno, nepopolno ali nedovoljeno pritobo lahko zavre s sklepom e sodnik poroevalec, e tega ni storil predsednik senata sodia prve stopnje (343. len). e sodnik poroevalec pritobe ne zavre, pripravi poroilo za obravnavanje zadeve na pritobenem senatu. Sodnik poroevalec si lahko, e je treba, od sodia prve stopnje priskrbi poroilo o kritvah dolob postopka in zahteva, naj se za ugotovitev teh kritev opravijo poizvedbe.

94

346.a len V primeru iz drugega odstavka 345. lena in tretjega odstavka 346. lena tega zakona, polje sodie prve stopnje pojasnilo oziroma poroilo strankam, ki lahko nanj odgovorijo v osmih dneh od vroitve. 347. len Sodie druge stopnje odloa o pritobi brez obravnave, kadar oceni, da ta za odloitev v zadevi ni potrebna. e senat sodia druge stopnje spozna, da je treba za pravilno ugotovitev dejanskega stanja ponoviti vse ali le nekatere od e izvedenih dokazov pred sodiem druge stopnje ali e je bistvene kritve dolob pravdnega postopka glede na njihovo naravo mogoe odpraviti z opravo procesnih dejanj pred sodiem druge stopnje, mora razpisati obravnavo. Sodie druge stopnje razpie obravnavo, tudi e je: za popolno ugotovitev dejanskega stanja treba ugotoviti tudi dejstva, ki so jih stranke pred sodiem prve stopnje zatrjevale, vendar jih sodie prve stopnje ni ugotavljalo, ali dejstva, ki jih je pod pogojem iz 337. lena tega zakona stranka navedla v pritobi; za pravilno ugotovitev dejanskega stanja treba izvesti posamezne dokaze, ki jih sodie prve stopnje ni izvedlo, kljub temu, da jih je stranka pred sodiem prve stopnje predlagala, ali dokaze, ki jih je pod pogojem iz 337. lena tega zakona predlagala v pritobi.

Senat sodia druge stopnje lahko ob razpisu obravnave odloi, da pooblastila, ki jih ima glede priprave in vodenja obravnave predsednik senata, preidejo na sodnika poroevalca. e senat sodia druge stopnje oceni, da ne gre za zapleteno zadevo glede pravnih ali dejanskih vpraanj in e od odloitve o pritobi ni mogoe priakovati reitev pomembnega pravnega vpraanja, lahko ob razpisu obravnave odloi, da bo o zadevi odloil sodnik poroevalec kot sodnik posameznik. Sodnik poroevalec ne more o zadevi odloati kot sodnik posameznik, e delo na mestu vijega sodnika opravlja manj kot leto dni. 348. len Na obravnavo se povabijo stranke oziroma njihovi zakoniti zastopniki ali pooblaenci in pa tiste prie in izvedenci, za katere sodie sklene, da jih bo zaslialo. e ne pride na obravnavo pritonik, se teje, da njegove trditve o dejstvih, ki jih v pritobi izpodbija ali zatrjuje, niso resnine. e ne pride na obravnavo nasprotna stranka, se teje, da so trditve o dejstvih, ki se v pritobi izpodbijajo ali zatrjujejo, resnine. e ne pride na obravnavo nobena stranka, sodie izvede dokaze, ki jih je mogoe izvesti, in izda odlobo. Obravnava pred sodiem druge stopnje se zane s poroilom poroevalca, ki razloi stanje stvari, ne da bi dal svoje mnenje o utemeljenosti pritobe.

95
Nato se prebere sodba ali del sodbe, na katerega se nanaa pritoba, e je treba, pa tudi zapisnik o glavni obravnavi pred sodiem prve stopnje, potem pa pritonik obrazloi svojo pritobo, nasprotna stranka pa odgovor na pritobo. Na obravnavi sodie druge stopnje ponovi tiste dokaze, glede katerih dvomi v pravilnost dokazne ocene sodia prve stopnje, ugotovi nova dejstva in izvede nove dokaze, ki so potrebni za popolno ali pravilno ugotovitev dejanskega stanja (355. len), in opravi druga procesna dejanja, s katerimi se odpravijo ugotovljene bistvene kritve dolob postopka. e katerega od teh dokazov, ki so pred sodiem prve stopnje e bili izvedeni, ni ve mogoe izvesti, ali e senat ali sodnik, ki je izdal izpodbijano sodbo, tega dokaza ni neposredno izvedel (217. in 218. len, 236.a len, tretji odstavek 302. lena), lahko sodie druge stopnje sklene, da se prebere zapisnik o njegovi izvedbi oziroma pisna izjava prie. Na obravnavi stranka ne more navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov niti uveljavljati ugovora pobota, ki ga ni uveljavljala pred sodiem prve stopnje. 349. len e ni v 347. in 348. lenu tega zakona drugae doloeno, veljajo dolobe o glavni obravnavi pred sodiem prve stopnje (281. do 305. len) smiselno tudi za obravnavo pred sodiem druge stopnje. Meje preizkusa sodbe prve stopnje 350. len Sodie druge stopnje preizkusi sodbo prve stopnje v tistem delu, v katerem se izpodbija s pritobo; e pa se iz pritobe ne vidi, v katerem delu se sodba izpodbija, preizkusi sodbo v tistem delu, v katerem stranka ni zmagala v sporu. Sodie druge stopnje preizkusi sodbo sodia prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritobi, pri tem pa pazi po uradni dolnosti na bistvene kritve dolob pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. toke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiem prve stopnje, ter 12. in 14. toke drugega odstavka 339. lena tega zakona in na pravilno uporabo materialnega prava. stranke. Sodie druge stopnje pazi na prekoraitev tobenega zahtevka samo na zahtevo

Odlobe sodia druge stopnje o pritobi 351. len Sodie druge stopnje lahko na seji ali na podlagi opravljene obravnave zavre pritobo kot prepozno, nepopolno ali kot nedovoljeno ali jo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodia prve stopnje ali razveljavi to sodbo in polje zadevo sodiu prve stopnje v novo sojenje ali razveljavi sodbo prve stopnje in zavre tobo ali spremeni sodbo prve stopnje. e sodie druge stopnje na seji ugotovi, da bi bilo za odloitev v sporu treba uporabiti pravno podlago, na katero se nobena stranka v postopku pred sodiem prve stopnje ni sklicevala in je tudi pritonik v pritobi ni navajal ter ob tem strankama ni mogoe

96
oitati, da bi na monost uporabe te pravne podlage ob potrebni skrbnosti mogla in morala raunati, sodie druge stopnje s pisno vlogo stranki opozori na monost uporabe te pravne podlage in jima omogoi, da se pred odloitvijo o njej pisno izjavita v 15 dneh po vroitvi pisne vloge. Pod pogoji iz prvega odstavka 337. lena tega zakona lahko ob tem navajata tudi nova dejstva in predlagata nove dokaze. Namesto pisnega poziva k pisni izjavi lahko sodie druge stopnje stranki povabi na sejo. Sodie druge stopnje lahko razveljavi sodbo tudi tedaj, e stranka zahteva spremembo, in lahko spremeni sodbo, eprav stranka zahteva, naj se razveljavi. 352. len Sodie druge stopnje zavre s sklepom prepozno, nepopolno ali nedovoljeno pritobo, e tega ni storil e sodnik poroevalec (346. len). 353. len Sodie druge stopnje zavrne s sodbo pritobo kot neutemeljeno in potrdi sodbo prve stopnje, e spozna, da niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolnosti. 354. len Sodie druge stopnje razveljavi s sklepom sodbo prve stopnje, e ugotovi, da je podana bistvena kritev dolob pravdnega postopka (339. len), in vrne zadevo istemu sodiu prve stopnje ali pa jo odstopi pristojnemu sodiu prve stopnje v novo sojenje, e kritve postopka glede na njeno naravo ne more samo odpraviti. V tem sklepu odloi sodie druge stopnje tudi o tem, katera dejanja, ki jih zajema bistvena kritev dolob pravdnega postopka, se razveljavijo. e so bile v postopku pred sodiem prve stopnje prekrene dolobe 3., 5. in 12. toke drugega odstavka 339. lena tega zakona, razveljavi sodie druge stopnje sodbo prve stopnje in zavre tobo. e je bila v postopku pred sodiem prve stopnje prekrena doloba 11. toke drugega odstavka 339. lena tega zakona, razveljavi sodie druge stopnje glede na naravo kritve sodbo prve stopnje in vrne zadevo pristojnemu sodiu prve stopnje ali pa razveljavi sodbo prve stopnje in zavre tobo. 355. len e sodie druge stopnje na seji ali na obravnavi spozna, da je treba za pravilno ali popolno ugotovitev dejanskega stanja ugotoviti dejstva oziroma izvesti dokaze, ki jih je stranka pred sodiem prve stopnje zatrjevala oziroma predlagala, vendar jih sodie prve stopnje ni ugotavljalo, ali dejstva oziroma dokaze, ki jih je pod pogojem iz 337. lena tega zakona stranka navedla v pritobi ali da je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, dopolni postopek oziroma odpravi omenjene pomanjkljivosti in s sodbo odloi v zadevi. e je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in sodie glede na naravo stvari in okoliine primera oceni, da samo ne more dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjene

97
pomanjkljivosti, izjemoma razveljavi sodbo prve stopnje in vrne zadevo sodiu prve stopnje v novo sojenje. 356. len e sodie druge stopnje razveljavi sodbo sodia prve stopnje in mu vrne zadevo v novo sojenje, lahko odredi, da se opravi nova glavna obravnava pred drugim senatom. 357. len e ugotovi, da je bil s sodbo prve stopnje prekoraen tobeni zahtevek, sodie druge stopnje glede na naravo prekoraitve tobenega zahtevka s sklepom razveljavi sodbo sodia prve stopnje in mu po potrebi zadevo vrne v ponovno sojenje. 358. len Sodie druge stopnje ne razveljavi sodbe sodia prve stopnje in zadeve ne vrne v novo sojenje: - kadar ugotovi drugano dejansko stanje, kakor je ugotovljeno v sodbi sodia prve stopnje oziroma kadar odpravi kritve v zvezi z nepravilno ali nepopolno ugotovljenim dejanskim stanjem (347. in 355. len); - e je sodie prve stopnje zmotno presodilo listine, pisne izjave pri iz 236.a lena tega zakona, ogledne predmete, ki so v spisu, ali posredno izvedene dokaze (217. in 218. len, tretji odstavek 302. lena), njegova odloba pa se opira samo na te dokaze; - e sodie prve stopnje ni presodilo listin, pisnih izjav pri iz 236. a lena tega zakona, oglednih predmetov, ki so v spisu, in posredno izvedenih dokazov (217. in 218. len, tretji odstavek 302. lena), stranke pa so imele monost obravnavanja teh dokazov v postopku pred sodiem prve stopnje; - e je sodia prve stopnje iz ugotovljenih dejstev nepravilno sklepalo na obstoj drugih dejstev, sodba pa se opira na ta dejstva; - e meni, da je dejansko stanje v sodbi prve stopnje pravilno ugotovljeno, da pa je sodie prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo; - e je odpravilo kritev dolob pravdnega postopka (drugi odstavek 347. lena). 359. len Sodie druge stopnje ne sme spremeniti sodbe v kodo stranke, ki se je pritoila, e se je pritoila samo ona. 360. len V obrazloitvi sodbe oziroma sklepa mora sodie druge stopnje presoditi navedbe pritobe, ki so odloilnega pomena, in navesti razloge, ki jih je upotevalo po uradni dolnosti. Kadar se sodba prve stopnje razveljavi zaradi bistvenih kritev dolob pravdnega postopka, je treba v obrazloitvi navesti, katere dolobe so bile prekrene in v em je kritev. e se sodba prve stopnje razveljavi in zadeva vrne sodiu prve stopnje v novo sojenje, da pravilno ugotovi dejansko stanje, se navede, v em so pomanjkljivosti pri

98
ugotovitvi dejanskega stanja oziroma zakaj so nova dejstva in novi dokazi pomembni za pravilno odlobo in zakaj vplivajo na tako odlobo. 361. len Sodie druge stopnje vrne vse spise sodiu prve stopnje z zadostnim tevilom overjenih prepisov svoje odlobe, da jih vroi strankam in drugim prizadetim osebam. Spise v elektronski obliki sodie druge stopnje vrne sodiu prve stopnje po elektronski poti skupaj s svojo odlobo v elektronski obliki, da jo vroi strankam in drugim prizadetim osebam. 362. len Sodie prve stopnje mora opraviti vsa pravdna dejanja in obravnavati vsa sporna vpraanja, na katera je opozorilo sodie druge stopnje v svojem sklepu. Na prvem naroku nove glavne obravnave smejo navajati stranke tudi nova dejstva in predlagati nove dokaze, e jih brez svoje krivde v dotedanjem postopku niso mogle navesti oziroma predloiti. e se sodba razveljavi zaradi tega, ker jo je izdalo nepristojno sodie, se opravi nova obravnava pred sodiem prve stopnje po dolobah, ki veljajo za glavno obravnavo, e se spremeni senat (tretji odstavek 302. lena). 2. Pritoba zoper sklep 363. len Zoper sklep sodia prve stopnje je dovoljena pritoba, e ni v tem zakonu doloeno, da ni pritobe. e ta zakon izrecno doloa, da ni posebne pritobe, se sme sklep sodia prve stopnje izpodbijati samo v pritobi zoper konno odlobo. 364. len Pravoasna pritoba zadri izvritev sklepa, e ni s tem zakonom drugae predpisano. Sklep, zoper katerega ni posebne pritobe, se lahko takoj izvri. 365. len Ko odloa o pritobi, lahko sodie druge stopnje: 1. zavre pritobo kot prepozno, nepopolno ali nedovoljeno (prvi, drugi in tretji odstavek 343. lena ter prvi odstavek 363. lena); 2. zavrne pritobo kot neutemeljeno in potrdi sklep sodia prve stopnje; 3. ugodi pritobi in sklep spremeni ali razveljavi in po potrebi vrne zadevo v nov postopek. 366. len

99

V postopku s pritobo zoper sklep se uporabljajo smiselno dolobe, ki veljajo za pritobo zoper sodbo, razen dolob o odgovoru na pritobo in o obravnavi pred sodiem druge stopnje. Ne glede na dolobo prejnjega odstavka, se v postopku s pritobo zoper sklep dolobe o odgovoru na pritobo smiselno uporabljajo le, e gre za sklep: - s katerim je sodie odloilo o tobenem zahtevku v sporu o motenju posesti; - s katerim je sodie zavrglo tobo, ki je e bila vroena toeni stranki; - s katerim je sodie loeno od glavne stvari zavrnilo ugovor glede pomanjkanja procesnih predpostavk (prvi odstavek 288. lena) in ni sklenilo, da takoj nadaljuje z obravnavanjem glavne stvari (tretji odstavek 288. lena); - o zavrnitvi ali ugoditvi predlogu za vrnitev v prejnje stanje; - o zavrnitvi zahteve za izloitev vijega sodnika (peti odstavek 73. lena); - o prekinitvi postopka; - o strokih postopka, e vrednost izpodbijanega dela sklepa presega 800 eurov. 366.a len O pritobi zoper sklep odloi sodnik posameznik. Ne glede na dolobo prejnjega odstavka odloi o pritobi zoper sklep senat: e gre za pritobo zoper sklep iz drugega odstavka 366. lena tega zakona; e se o pritobi zoper sklep odloa skupaj s pritobo zoper sklep iz drugega odstavka 366. lena tega zakona ali skupaj s pritobo zoper sodbo v isti zadevi; e gre za pritobo zoper sklep senata sodia prve stopnje; e gre za pritobo zoper sklep o kaznovanju stranke, zastopnika ali pooblaenca.

Sodnik posameznik lahko s sklepom odstopi zadevo v odloitev senatu, e oceni, da gre za zapleteno zadevo glede pravnih ali dejanskih vpraanj ali e je od odloitve o pritobi mogoe priakovati reitev pomembnega pravnega vpraanja, zlasti e gre za pravno vpraanje, glede katerega sodne prakse ni ali ni enotna. Zadeva se v odloitev senatu odstopi tudi v primeru, e bi o njej kot sodnik posameznik odloal sodnik, ki delo na mestu vijega sodnika opravlja manj kot leto dni. e sodnik posameznik odstopi zadevo v odloitev senatu, sam postane sodnik poroevalec. estindvajseto poglavje IZREDNA PRAVNA SREDSTVA 1. Revizija 367. len Zoper pravnomono sodbo, izdano na drugi stopnji, lahko stranke vloijo revizijo v 30 dneh od vroitve prepisa sodbe (dovoljena revizija) oziroma v 15 dneh po vroitvi sklepa vrhovnega sodia o dopustitvi revizije (dopuena revizija). Revizija je dovoljena, e vrednost izpodbijanega dela pravnomone sodbe presega 40.000 eurov (dovoljena revizija).

100
e revizija po prejnjem odstavku ni dovoljena, je dovoljena le, e jo v skladu s 367.a lenom tega zakona dopusti sodie (dopuena revizija). e zakon doloa, da revizije ni ali e vrednost izpodbijanega dela pravnomone sodbe ne presega 2.000 eurov, sodie revizije ne more dopustiti. Ne glede na prejnjo dolobo lahko sodie revizijo dopusti, e vrednost izpodbijanega dela pravnomone sodbe v delovnih in socialnih sporih ne presega 2.000 eurov. Vrednost izpodbijanega dela pravnomone sodbe se ne glede na drugi odstavek 41. lena tega zakona ugotovi s setevkom vrednosti posameznih zahtevkov oziroma delov teh zahtevkov, ki so e sporni, e je odloitev o reviziji odvisna od reitve pravnih vpraanj, ki so skupna za vse navedene zahtevke, ali e so posamezni zahtevki med seboj tako povezani, da je odloitev o posameznem zahtevku odvisna od odloitve o drugem zahtevku. 367.a len Sodie dopusti revizijo, e je od odloitve vrhovnega sodia mogoe priakovati odloitev o pravnem vpraanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodie dopusti revizijo zlasti v primerih: - e gre za pravno vpraanje, glede katerega odloitev sodia druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodia, ali - e gre za pravno vpraanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodia ni, e zlasti, e sodna praksa vijih sodi ni enotna, ali - e gre za pravno vpraanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodia ni enotna. O dopustitvi revizije odloi vrhovno sodie na podlagi predloga stranke za dopustitev revizije. 367.b len Predlog za dopustitev revizije mora stranka podati v 30 dneh po vroitvi pravnomone sodbe sodia druge stopnje. Predlog za dopustitev revizije se vloi pri vrhovnem sodiu. Predlogu za dopustitev revizije mora stranka priloiti izvod pravnomone sodbe sodia druge stopnje, lahko pa priloi tudi izvod sodbe sodia prve stopnje in kopije drugih listin iz sodnega spisa, ki naj bi izkazovale obstoj kritev pravdnega postopka, ki jih zatrjuje. V predlogu za dopustitev revizije mora stranka natanno in konkretno navesti sporno pravno vpraanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekreno, okoliine, ki kaejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazloiti, zakaj je sodie druge stopnje to vpraanje reilo nezakonito; zatrjevane kritve postopka mora opisati natanno in konkretno, na enak nain pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodia, od katere naj bi odloitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse. e se predlagatelj revizije sklicuje na sodno prakso vrhovnega sodia, mora navesti opravilne tevilke zadev, kopije sodnih odlob sodi druge stopnje, na katere se sklicuje, pa mora predloiti. e stranka ne ravna po tretjem, etrtem in petem odstavku tega lena, se predlog za dopustitev revizije zavre.

101

367.c len sodia. O predlogu za dopustitev revizije s sklepom odloa senat treh sodnikov vrhovnega

Za obrazloitev sklepa, s katerim se predlog za dopustitev revizije zavrne, zadoa, da se sodie splono sklicuje na neobstoj pogojev iz 367.a lena tega zakona. V sklepu o dopustitvi revizije sodie navede, v katerem delu oziroma glede katerih konkretnih pravnih vpraanj se revizija dovoli. Zoper sklep o dopustitvi revizije oziroma sklep, da revizija ni dopustna, ni pritobe. 367. len e predlogu za dopustitev revizije ali reviziji ni priloen dokaz o izpolnjevanju pogojev iz etrtega odstavka 86. lena tega zakona, sodie vlogo zavre. 368. len O reviziji odloa vrhovno sodie. 369. len Vloena revizija ne zadri izvritve pravnomone sodbe, zoper katero je vloena. 370. len Revizija se lahko vloi: 1. zaradi bistvene kritve dolob pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. lena tega zakona, razen e se kritev nanaa na krajevno pristojnost (4. toka drugega odstavka 339. lena) ali na pristojnost arbitrae (5. toka drugega odstavka 339. lena), e je sodnik sodia prve stopnje izdal sodbo brez glavne obravnave, eprav bi jo moral opraviti (10. toka drugega odstavka 339. lena), e je bilo odloeno o zahtevku, o katerem e tee pravda (12. toka drugega odstavka 339. lena) ali e je bila v nasprotju z zakonom izkljuena javnost glavne obravnave (13. toka drugega odstavka 339. lena); 2. zaradi bistvene kritve dolob pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. lena tega zakona v postopku pred sodiem druge stopnje; 3. zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Zaradi prekoraitve tobenega zahtevka je revizija dopustna samo, e je bila ta kritev storjena ele v postopku pred sodiem druge stopnje. stanja. Revizije ni mogoe vloiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega

Zoper sodbo druge stopnje, s katero se potrjuje sodba na podlagi pripoznave, sodba na podlagi odpovedi ali vmesna sodba na podlagi sporazuma strank, je revizija

102
dopustna samo zaradi razlogov iz 1. in 2. toke prvega odstavka in iz drugega odstavka tega lena. 371. len Revizijsko sodie preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. V primeru dopuene revizije sodie preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vpraanj, glede katerih je bila revizija dopuena. 372. len Stranke smejo navajati v reviziji nova dejstva in predlagati nove dokaze samo tedaj, e se nanaajo na bistvene kritve dolob pravdnega postopka, zaradi katerih se lahko vloi revizija. 373. len Revizija se vloi pri sodiu, ki je izreklo sodbo prve stopnje, v zadostnem tevilu izvodov za sodie in nasprotno stranko, v primeru vloitve revizije zoper sodno odlobo iz etrtega odstavka 385. lena tega zakona, pa tudi za Vrhovno dravno toilstvo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: dravno toilstvo). V primeru dopuene revizije (tretji odstavek 367. lena) mora biti reviziji priloen predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi revizije. Glede obrazloenosti dopuene revizije veljajo dolobe, ki se nanaajo na obrazloitev predloga za dopustitev revizije (tretji do peti odstavek 367.b lena). 374. len Prepozno, nepopolno ali nedovoljeno revizijo zavre s sklepom sodnik sodia prve stopnje brez naroka. Revizija je nedovoljena, e jo vloi nekdo, ki nima te pravice, nekdo, ki jo je umaknil, ali nekdo, ki zanjo nima pravnega interesa, ali e je vloena zoper sodbo, zoper katero je po zakonu ni mogoe vloiti, ali e v primerih, ko ni dovoljena e po samem zakonu, ni bila dopuena (tretji odstavek 367. lena). Dopuena revizija izven dela, glede katerega je bila dopuena, oziroma izven konkretnih pravnih vpraanj, glede katerih je bila dopuena, ni dovoljena. 375. len Izvod dovoljene revizije oziroma izvod dopuene revizije skupaj s predlogom za dopustitev revizije in sklepom sodia o dopustitvi revizije polje sodnik sodia prve stopnje nasprotni stranki. e je revizija vloena zoper sodno odlobo iz etrtega odstavka 385. lena tega zakona, se polje tudi dravnemu toilstvu skupaj s prepisom sodbe, zoper katero je revizija vloena.

103

Nasprotna stranka lahko v 30 dneh od vroitve revizije poda sodiu nanjo odgovor. Ko dobi odgovor na revizijo ali ko potee rok za odgovor, polje sodnik sodia prve stopnje revizijo in morebitni odgovor nanjo z vsemi spisi po sodiu druge stopnje revizijskemu sodiu. Pri spisu v elektronski obliki, se to opravi po elektronski poti. 376. len O reviziji odloa revizijsko sodie brez obravnave. 377. len Prepozno, nepopolno ali nedovoljeno revizijo zavre revizijsko sodie s sklepom, e ni storil tega v mejah svojih pravic (374. len) e sodnik sodia prve stopnje. 378. len Revizijsko sodie s sodbo zavrne revizijo kot neutemeljeno, e ugotovi, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vloena, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolnosti. 379. len e ugotovi bistveno kritev dolob pravdnega postopka iz prvega ali drugega odstavka 339. lena tega zakona, zaradi katerih je dopustna revizija, razen kritev iz drugega in tretjega odstavka tega lena, revizijsko sodie s sklepom v celoti ali deloma razveljavi sodbo sodia druge stopnje in sodia prve stopnje ali samo sodbo sodia druge stopnje in vrne zadevo v novo sojenje istemu ali drugemu senatu sodia prve ali druge stopnje oziroma drugemu pristojnemu sodiu. e je bila v postopku pred sodiem prve ali druge stopnje storjena kritev iz 3. ali 12. toke drugega odstavka 339. lena tega zakona, razen e je bilo odloeno o zahtevku, o katerem e tee pravda, revizijsko sodie s sklepom razveljavi izdane odlobe in zavre tobo. e je bila v postopku pred sodiem prve ali druge stopnje storjena kritev iz 11. toke drugega odstavka 339. lena tega zakona, ravna revizijsko sodie glede na naravo kritve po prvem ali drugem odstavku tega lena. 380. len e ugotovi, da je bilo materialno pravo zmotno uporabljeno, ugodi revizijsko sodie s sodbo reviziji in spremeni izpodbijano sodbo. e ugotovi, da je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in da zato ni pogojev za spremembo izpodbijane sodbe, ugodi revizijsko sodie s sklepom reviziji in v celoti ali deloma razveljavi sodbo sodia prve in druge stopnje ali samo sodbo sodia druge stopnje in vrne zadevo v novo sojenje sodiu prve oziroma druge stopnje.

104

381. len e ugotovi, da je bil s pravnomono sodbo, izdano na drugi stopnji, prekoraen tobeni zahtevek, revizijsko sodie glede na naravo prekoraitve s sklepom razveljavi sodbo sodia druge stopnje in vrne zadevo v novo sojenje sodiu druge stopnje oziroma s sodbo spremeni izpodbijano sodbo. 382. len stopnje. Odloba revizijskega sodia se polje sodiu prve stopnje po sodiu druge Izvod odlobe revizijskega sodia je treba poslati tudi dravnemu toilstvu. 383. len e ni v lenih 367 do 382 tega zakona drugae doloeno, veljajo v postopku z revizijo smiselno dolobe iz tega zakona o pritobi zoper sodbo iz drugega odstavka 334. lena, 335., 336. in 341. lena, drugega in tretjega odstavka 344. lena, drugega odstavka 345. lena, 346., 351., 356. lena in lenov 359 do 362 tega zakona. 384. len Stranke lahko vloijo revizijo tudi zoper sklep sodia druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomono konan. Revizije zoper sklep iz prvega odstavka tega lena ni v sporih, v katerih ne bi bila dovoljena revizija zoper pravnomono sodbo (drugi, tretji in etrti odstavek 367. lena). Revizija je vselej dovoljena zoper sklep, s katerim je sodie druge stopnje zavrglo vloeno pritobo oziroma s katerim je potrdilo sklep sodia prve stopnje, da se revizija zavre. V postopku z revizijo zoper sklep se smiselno uporabljajo dolobe tega zakona o reviziji zoper sodbo. 2. Zahteva za varstvo zakonitosti 385. len Zoper pravnomono sodno odlobo lahko vloi dravno toilstvo v treh mesecih zahtevo za varstvo zakonitosti. Zahteva za varstvo zakonitosti se lahko vloi le zoper pravnomono sodno odlobo, zoper katero sodie ne more dopustiti revizije (etrti odstavek 367. lena). Zahtevo za varstvo zakonitosti dravno toilstvo vloi, e so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 367.a lena tega zakona.

105
Ne glede na dolobe drugega in tretjega odstavka tega lena se lahko zahteva za varstvo zakonitosti zoper sodno poravnavo, zamudno sodbo, sodbo na podlagi odpovedi oziroma pripoznave in vmesno sodbo na podlagi sporazuma strank vloi tudi, e gre za razpolaganje v nasprotju s prisilnimi predpisi ali moralo. Rok za vloitev zahteve za varstvo zakonitosti iz prvega odstavka tega lena se teje: 1. zoper odlobo, izdano na prvi stopnji, zoper katero ni bila vloena pritoba - od dneva, od katerega odlobe ni bilo ve mogoe izpodbijati s pritobo; 2. zoper odlobo, izdano na drugi stopnji, zoper katero ni dopustna revizija ali ni bila vloena - od dneva, ko je bila odloba vroena tisti stranki, ki ji je bila vroena pozneje. Zoper sodno odlobo iz etrtega odstavka tega lena, izdano na drugi stopnji, zoper katero so stranke vloile revizijo, lahko vloi dravno toilstvo zahtevo za varstvo zakonitosti v 30 dneh od dneva, ko mu je bila vroena revizija tiste stranke, katere revizija mu je bila vroena prej. Zahteve za varstvo zakonitosti ni zoper odlobo, ki jo je na revizijo ali zahtevo za varstvo zakonitosti izdalo vrhovno sodie. 386. len O zahtevi za varstvo zakonitosti odloa vrhovno sodie. 387. len Dravno toilstvo lahko vloi zahtevo za varstvo zakonitosti: 1. zaradi bistvenih kritev dolob pravdnega postopka iz prvega in drugega odstavka 339. lena tega zakona, razen e se kritev nanaa na krajevno pristojnost (4. toka drugega odstavka 339. lena) ali na pristojnost arbitrae (5. toka drugega odstavka 339. lena), e je sodie prve stopnje izdalo sodbo brez glavne obravnave, moralo pa bi opraviti glavno obravnavo (10. toka drugega odstavka 339. lena), e je bilo odloeno o zahtevku, o katerem e tee pravda (12. toka drugega odstavka 339. lena), ali e je bila v nasprotju z zakonom izkljuena javnost glavne obravnave (13. toka drugega odstavka 339. lena); 2. zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Dravno toilstvo ne more vloiti zahteve za varstvo zakonitosti zaradi prekoraitve tobenega zahtevka in tudi ne zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. 388. len Po prvem odstavku 379. lena tega zakona ravna sodie, ki je pristojno odloati o zahtevi za varstvo zakonitosti, tudi kadar ugotovi, da je podana bistvena kritev dolob pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. lena tega zakona, ki je bila storjena v postopku pred sodiem prve stopnje. 389. len e sta zoper isto odlobo vloeni revizija in zahteva za varstvo zakonitosti, odloi vrhovno sodie o obeh pravnih sredstvih z eno odlobo.

106

390. len (rtan) 391. len Pri odloanju o zahtevi za varstvo zakonitosti se omeji sodie samo na preizkus kritev, ki jih uveljavlja dravno toilstvo v svoji zahtevi. e ni v lenih 385 do 390 tega zakona drugae doloeno, se v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti uporabljajo smiselno dolobe 369. lena, lenov 372 do 380 ter 382. in 383. lena tega zakona. 3. Toba za razveljavitev sodne poravnave 392. len Stranke lahko sklenjeno sodno poravnavo izpodbijajo s tobo za razveljavitev sodne poravnave. Toba za razveljavitev sodne poravnave se lahko vloi: 1. zaradi tega, ker je sodna poravnava sklenjena v zmoti ali pod vplivom sile ali zvijae; 2. zaradi tega, ker je pri sklenitvi sodne poravnave sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki bi moral biti po zakonu izloen (1. do 5. toka prvega odstavka 70. lena) oziroma ki je bil s sklepom sodia izloen; 3. e je pri sklenitvi sodne poravnave sodeloval nekdo, ki ne more biti pravdna stranka, ali e stranke, ki je pravna oseba, ni zastopal tisti, ki jo je po zakonu upravien zastopati, ali e pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik ali e zakoniti zastopnik ni imel potrebnega dovoljenja za pravdo ali za posamezna pravdna dejanja ali e pooblaenec stranke ni imel pooblastila, razen e je bila pravda oziroma e so bila posamezna pravdna dejanja pozneje odobrena. 393. len Tobo za razveljavitev sodne poravnave lahko stranka vloi v treh mesecih od dneva, ko je zvedela za razlog za razveljavitev. Po preteku treh let od dneva, ko je bila sodna poravnava sklenjena, se toba za razveljavitev sodne poravnave ne more ve vloiti. Toba za razveljavitev sodne poravnave se vloi vselej pri sodiu, pred katerim je bila sodna poravnava sklenjena. O tobi za razveljavitev sodne poravnave odloa sodie v sestavi, ki jo doloa zakon za odloanje o spornem predmetu, o katerem je bila sodna poravnava sklenjena. e ni v 392. in 393. lenu tega zakona drugae doloeno, se v postopku s tobo za razveljavitev sodne poravnave uporabljajo dolobe drugega odstavka 397. lena ter 398. do 400. lena tega zakona.

107
4. Obnova postopka 394. len obnovi: 1. e je pri izdaji odlobe sodeloval sodnik oziroma sodnik porotnik, ki bi moral biti po zakonu izloen (1. do 5. toka prvega odstavka 70. lena) oziroma ki je bil s sklepom sodia izloen; 2. e kakni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti z opustitvijo vroitve, ni bila dana monost obravnavanja pred sodiem; 3. e je bila opravljena osebna vroitev prve vloge, ki se je vroala v postopku, po 142. lenu tega zakona, ta nain vroitve pa je bil uporabljen zaradi strankine odsotnosti v nepretrganem trajanju ve kot est mesecev; 4. e se je postopka udeleeval kot tonik ali toenec nekdo, ki ne more biti pravdna stranka, ali e stranke, ki je pravna oseba, ni zastopal tisti, ki jo je po zakonu upravien zastopati, ali e pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik ali e zakoniti zastopnik ni imel potrebnega dovoljenja za pravdo ali za posamezna pravdna dejanja ali e stranke ni zastopal pooblaenec v skladu s tem zakonom ali e pooblaenec stranke ni imel pooblastila, razen e je bila pravda oziroma e so bila posamezna pravdna dejanja pozneje odobrena; 5. e se opira sodna odloba na krivo izpovedbo prie ali izvedenca; 6. e se opira sodna odloba na ponarejeno listino ali na listino, v kateri je bila potrjena neresnina vsebina; 7. e je prilo do sodne odlobe zaradi kaznivega dejanja sodnika oziroma sodnika porotnika, zakonitega zastopnika ali pooblaenca stranke, nasprotne stranke ali koga drugega; 8. e pridobi stranka monost uporabiti pravnomono odlobo sodia, ki je bila prej izdana o istem zahtevku med istima strankama; 9. e se opira sodna odloba na drugo sodno odlobo ali na odlobo kaknega drugega organa, pa je bila ta odloba pravnomono spremenjena, razveljavljena oziroma odpravljena; 10. e zve stranka za nova dejstva ali pa najde ali pridobi monost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodneja odloba, e bi bila ta dejstva oziroma e bi bili ti dokazi uporabljeni v prejnjem postopku. 395. len Iz razlogov, ki so nateti v 1., 2., 3 in 4. toki 394. lena tega zakona, se ne more zahtevati obnova postopka, e je bil tak razlog brez uspeha uveljavljen v prejnjem postopku. Zaradi okoliin, ki so natete v 1., 8., 9. in 10. toki 394. lena tega zakona, se sme dovoliti obnova postopka samo, e jih stranka brez svoje krivde ni mogla uveljavljati, preden je bil prejnji postopek konan s pravnomono sodno odlobo. 396. len Predlog za obnovo postopka se vloi v 30 dneh, in sicer: 1. v primeru iz 1. toke 394. lena tega zakona od dneva, ko je stranka zvedela za ta razlog; 2. v primeru iz 2. in 3. toke 394. lena tega zakona od dneva, ko je bila odloba vroena stranki; Postopek, ki je s sodno odlobo pravnomono konan, se lahko na predlog stranke

108
3. v primerih iz 4. toke 394. lena tega zakona, e se je postopka kot tonik ali kot toenec udeleil nekdo, ki ne more biti stranka v postopku, od dneva, ko je bila temu vroena odloba; e stranke, ki je pravna oseba, ni zastopal pooblaenec ali e pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik ali e stranke ni zastopal pooblaenec v skladu s tem zakonom, od dneva, ko je bila odloba vroena stranki oziroma njenemu zakonitemu zastopniku oziroma pooblaencu; e zakoniti zastopnik oziroma pooblaenec ni imel potrebnega dovoljenja za pravdo ali za posamezna pravdna dejanja, pa od dneva, ko je stranka zvedela za ta razlog; 4. v primerih iz 5. do 7. toke 394. lena tega zakona od dneva, ko je stranka zvedela za pravnomono sodbo v kazenskem postopku, e se kazenski postopek ne more izvesti, pa od dneva, ko je zvedela za ustavitev ali za okoliine, zaradi katerih se postopek ne more uvesti; 5. v primerih iz 8. in 9. toke 394. lena tega zakona od dneva, ko je stranka mogla uporabiti pravnomono odlobo, ki je razlog za obnovo postopka; 6. v primeru iz 10. toke 394. lena tega zakona od dneva, ko je stranka mogla navesti sodiu nova dejstva oziroma nova dokazila. e bi zael tei rok iz prvega odstavka tega lena, preden bi odloba postala pravnomona, se teje ta rok od pravnomonosti odlobe, kadar zoper njo ni bilo vloeno pravno sredstvo, sicer pa od vroitve pravnomone odlobe vijega sodia. e pretee pet let od dneva, ko je postala odloba pravnomona, se obnova postopka ne more ve predlagati, razen e se zahteva obnova iz razloga, ki je naveden v 2. in 4. toki 394. lena tega zakona. 397. len stopnji. Predlog za obnovo postopka se poda vselej pri sodiu, ki je izdalo odlobo na prvi

V predlogu je treba zlasti navesti: zakoniti razlog, na podlagi katerega se zahteva obnova, okoliine, iz katerih izhaja, da je predlog vloen v zakonitem roku, in dokaze, s katerimi se podpirajo navedbe predlagatelja. 398. len Prepozen (396. len), nepopoln (drugi odstavek 397. lena) ali nedovoljen (395. len) predlog za obnovo postopka zavre s sklepom predsednik senata brez naroka. e predsednik senata ne zavre predloga, vroi izvod predloga nasprotni stranki po dolobah 142. lena tega zakona; ta ima pravico v 15 dneh nanj odgovoriti. Ko prispe k sodiu odgovor na predlog ali ko potee rok za odgovor, doloi predsednik senata narok za obravnavanje predloga. e se zahteva obnova postopka iz razloga, ki je naveden v 10. toki 394. lena tega zakona, lahko predsednik senata zdrui obravnavanje predloga za obnovo postopka z obravnavanjem glavne stvari. 399. len

109
Narok za obravnavanje predloga za obnovo postopka se opravi pred predsednikom senata sodia prve stopnje, razen e je obravnavanje predloga zdrueno z obravnavanjem glavne stvari. 400. len Po naroku za obravnavanje predloga izda predsednik senata sodia prve stopnje odlobo o predlogu, razen e se nanaa razlog za obnovo postopka izkljuno le na postopek pred vijim sodiem (401. len). V sklepu, s katerim se dovoli obnova postopka, se izree, da se razveljavi odloba, ki je bila izdana v prejnjem postopku. Predsednik senata doloi glavno obravnavo ele po pravnomonosti sklepa, s katerim se dovoljuje obnova postopka, lahko pa odloi v tem sklepu, da se takoj zane z obravnavanjem glavne stvari. Na prvem naroku nove glavne obravnave lahko navajajo stranke nova dejstva in predloijo nove dokaze, e jih brez svoje krivde v dotedanjem postopku niso mogle navesti oziroma predloiti. Zoper sklep, s katerim se dovoli obnova postopka, ni posebne pritobe, e je predsednik senata odloil, da se takoj zane obravnavanje glavne stvari. e je predsednik senata dovolil obnovo postopka in odloil, da se takoj obravnava glavna stvar, ali e se predlog za obnovo postopka obravnava skupaj z glavno stvarjo, se vzame sklep, s katerim se dovoljuje obnova postopka in razveljavlja odloba, izdana v prejnjem postopku, v odlobo o glavni stvari. 401. len e se nanaa razlog za obnovo postopka edinole na postopek pred vijim sodiem, polje predsednik senata sodia prve stopnje po naroku za obravnavanje predloga za obnovo postopka zadevo temu vijemu sodiu, da izda odlobo. Ko prispe zadeva k vijemu sodiu, ravna predsednik senata po dolobah 346. lena tega zakona. O predlogu za obnovo postopka odloi senat vijega sodia brez obravnave. e senat vijega sodia spozna, da je predlog za obnovo postopka utemeljen in da ni potrebna nova glavna obravnava, razveljavi svojo odlobo in morebitno odlobo vijega sodia ter izda novo odlobo o glavni stvari. 5. Razmerje med predlogom za obnovo postopka in drugimi izrednimi pravnimi sredstvi 402. len e vloi stranka v roku za vloitev revizije predlog za obnovo postopka samo iz razlogov, iz katerih je mogoe vloiti tudi revizijo, se teje, da je stranka vloila revizijo. e vloi stranka revizijo zaradi kaknega razloga iz 12. toke drugega odstavka 339. lena tega zakona, soasno ali pozneje pa vloi predlog za obnovo postopka zaradi

110
katerega koli razloga iz 394. lena tega zakona, sodie prekine postopek s predlogom za obnovo postopka, dokler ni konan postopek z revizijo. e vloi stranka revizijo iz katerega koli razloga, razen zaradi kaknega razloga iz 12. toke drugega odstavka 339. lena tega zakona, soasno ali pozneje pa vloi predlog za obnovo postopka zaradi kaknega razloga iz 5., 6. ali 7. toke 394. lena tega zakona, ki se opira na pravnomono sodbo, izdano v kazenskem postopku, sodie prekine postopek z revizijo, dokler ni konan postopek s predlogom za obnovo postopka. V vseh drugih primerih, v katerih vloi stranka revizijo, soasno ali pozneje pa vloi predlog za obnovo postopka, sodie odloi, kateri postopek bo nadaljevalo, katerega pa prekinilo; pri tem upoteva vse okoliine, zlasti pa razloge, zaradi katerih sta bili vloeni obe pravni sredstvi, in dokaze, ki sta jih predloili stranki. 403. len Dolobe prvega in tretjega odstavka 402. lena tega zakona veljajo tudi, kadar je stranka najprej vloila predlog za obnovo postopka, nato pa revizijo. V vseh drugih primerih, v katerih vloi stranka predlog za obnovo postopka, nato pa revizijo, sodie praviloma prekine postopek z revizijo, dokler ni konan postopek s predlogom za obnovo postopka, razen e spozna, da so podani resni razlogi, da ravna drugae. 404. len Sklep iz 402. lena tega zakona izda predsednik senata sodia prve stopnje, e prispe predlog za obnovo postopka k sodiu prve stopnje, e preden je zadeva v zvezi z revizijo poslana revizijskemu sodiu. e prispe predlog za obnovo postopka potem, ko je v zvezi z revizijo zadeva e poslana revizijskemu sodiu, izda sklep iz 402. lena tega zakona senat revizijskega sodia. Sklep iz 403. lena tega zakona izda predsednik senata sodia prve stopnje, razen e je zadeva v zvezi s predlogom za obnovo postopka takrat, ko prispe revizija k sodiu prve stopnje, e poslana v odloitev vijemu sodiu (prvi odstavek 401. lena); v tem primeru izda sklep senat vijega sodia. Zoper sklep sodia iz prvega in drugega odstavka tega lena ni pritobe. 405. len Dolobe 402., 403. in 404. lena tega zakona veljajo smiselno tudi, kadar vloi dravno toilstvo zahtevo za varstvo zakonitosti, stranka pa pred tem, soasno ali za tem predlog za obnovo postopka. Tretji del POSEBNI POSTOPKI Sedemindvajseto poglavje POSTOPEK V ZAKONSKIH SPORIH TER SPORIH IZ RAZMERIJ MED STARI IN OTROKI

111

1. Skupne dolobe 406. len Zakonski spori so spori o razvezi ali razveljavitvi zakonske zveze. Spori iz razmerij med stari in otroki so spori o ugotovitvi ali izpodbijanju oetovstva ali materinstva ter spori o varstvu, vzgoji in preivljanju mladoletnih otrok in polnoletnih oseb, nad katerimi je podaljana roditeljska pravica (v nadaljnjem besedilu: otrok) in spori o stikih otrok s stari in z drugimi osebami, ne glede na to, ali se reujejo samostojno ali skupaj z zakonskimi spori oziroma spori o ugotovitvi ali izpodbijanju oetovstva ali materinstva. e v tem poglavju ni posebnih dolob, veljajo za postopek v zakonskih sporih ter v sporih iz razmerij med stari in otroki druge dolobe tega zakona. 407. len V zakonskih sporih ter v sporih iz razmerij med stari in otroki je javnost izkljuena. 408. len V zakonskih sporih ter v sporih iz razmerij med stari in otroki mora sodie po uradni dolnosti ukreniti vse, kar je potrebno, da se zavarujejo pravice in interesi otrok in drugih oseb, ki niso sposobne skrbeti za svoje pravice in interese. V sporih o varstvu, vzgoji in preivljanju otrok ter v sporih o stikih otrok s stari in z drugimi osebami sodie ni vezano na postavljene zahtevke, kadar tako doloa zakon, pa lahko o tem odloi tudi brez postavljenega zahtevka. Zaradi varstva oseb iz prvega odstavka tega lena lahko sodie ugotavlja tudi dejstva, ki jih stranke niso navajale, ter zbere podatke, potrebne za odloitev. Osebe in organizacije, ki razpolagajo s podatki, potrebnimi za odloitev, so sodiu dolne dati zahtevane podatke tudi proti volji osebe, na katero se ti podatki nanaajo. 409. len Otroku, ki je dopolnil 15 let in je sposoben razumeti pomen in pravne posledice svojih dejanj, mora sodie omogoiti, da kot stranka v postopku samostojno opravlja procesna dejanja. Zakoniti zastopnik otroka iz prejnjega odstavka sme opravljati dejanja v postopku le, dokler otrok ne izjavi, da sam prevzema pravdo. Otroka, ki e ni star 15 let oziroma za katerega sodie presodi, da ni sposoben razumeti pomena in pravnih posledic svojih dejanj, zastopa zakoniti zastopnik. e si interesi otroka in njegovega zakonitega zastopnika nasprotujejo, postavi sodie otroku posebnega zastopnika. Tako ravna sodie tudi v drugih primerih, e glede na okoliine primera presodi, da je to potrebno zaradi varstva otrokovih koristi.

112
410. len Kadar sodie odloa o vzgoji in varstvu otrok ter o stikih otrok s stari in drugimi osebami mora otroka, ki je sposoben razumeti pomen postopka in posledice odloitve, na primeren nain obvestiti o uvedbi postopka in o njegovi pravici, da izrazi svoje mnenje. Glede na starost otroka in druge okoliine sodnik otroka povabi na neformalen razgovor na sodiu ali zunaj sodia s posredovanjem centra za socialno delo ali olskega svetovalnega delavca. Ob razgovoru je lahko navzoa oseba, ki ji otrok zaupa in jo sam izbere. Ta oseba lahko pomaga otroku izraziti njegovo mnenje. O razgovoru sestavi sodnik zapisnik, lahko pa tudi odloi, da se razgovor zvono snema. Zaradi varstva koristi otroka lahko sodie odloi, da se starem ne dovoli vpogled v zapisnik oziroma posluanje posnetka. Otroku, ki je e dopolnil 15 let in je v postopku izrazil svoje mnenje, sodie vroi odlobo, proti kateri ima pravico vloiti pritobo. 411. len Med postopkom v zakonskih sporih in sporih iz razmerij med stari in otroki lahko izda sodie na predlog stranke ali po uradni dolnosti zaasne odredbe o varstvu in preivljanju skupnih otrok kot tudi zaasne odredbe o odvzemu ali omejitvi pravice do stikov oziroma o nainu izvrevanja stikov. V zakonskem sporu izda sodie na predlog zakonca tudi zaasno odredbo o njegovem preivljanju in o izselitvi drugega zakonca iz skupnega stanovanja, e je to potrebno, da se preprei nasilje. Zaasne odredbe iz prejnjih odstavkov se izdajo po dolobah zakona, ki ureja zavarovanje. 412. len V postopku v zakonskih sporih ter v sporih iz razmerij med stari in otroki se ne uporabljajo dolobe o sodbi na podlagi pripoznave, sodbi na podlagi odpovedi, vmesni sodbi na podlagi sporazuma strank in zamudni sodbi ter dolobe o sodni poravnavi. Ne glede na dolobo prvega odstavka tega lena lahko stranke sklenejo sodno poravnavo glede varstva, vzgoje in preivljanja otrok ter glede stikov otrok s stari in z drugimi osebami, vendar sodie ne dovoli poravnave, e ugotovi, da ni v skladu z interesi otroka. 413. len V postopku v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med stari in otroki odloi sodie o strokih postopka po prostem preudarku. 414. len V postopku v zakonskih sporih ter v sporih iz razmerij med stari in otroki lahko stranke navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze do konca glavne obravnave ne

113
glede na dolobo 286. lena tega zakona in v pritobi ne glede na dolobo 337. lena tega zakona. 2. Postopek v zakonskih sporih 415. len Postopek v zakonskih sporih se zane s tobo. Pod pogoji, doloenimi z zakonom, se postopek za razvezo zakonske zveze zane tudi na podlagi predloga obeh zakoncev za sporazumno razvezo. e v primeru, ko je bil vloen predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze, eden od zakoncev med postopkom odstopi od tega predloga, sodie ustavi postopek. 416. len Sodie polje predlog za sporazumno razvezo oziroma tobo za razvezo zakonske zveze, e preden jo vroi toencu, organu, pristojnemu za socialne zadeve, da ta opravi svetovalni razgovor v skladu z zakonom, razen v naslednjih primerih: 1. e je eden od zakoncev duevno bolan ali nesposoben za razsojanje; 2. e ivi en zakonec ali e ivita oba zakonca v tujini; 3. e se zahteva razveza zakonske zveze zato, ker je en zakonec pogrean; 4. e zakonca v druinski skupnosti nimata skupnih otrok, nad katerimi imata roditeljsko pravico. e organ, pristojen za socialne zadeve, obvesti sodie, da zakonec, ki je vloil tobo za razvezo zakonske zveze, oziroma oba zakonca, ki sta vloila predlog za sporazumno razvezo, ni priel oziroma nista prila na svetovalni razgovor, se teje, da je toba oziroma predlog umaknjen; sicer pa sodie nadaljuje postopek, ko dobi poroilo organa, pristojnega za socialne zadeve, o svetovalnem razgovoru. 417. len Tobo za razvezo zakonske zveze lahko tonik umakne brez privolitve toenca do konca glavne obravnave, z njegovo privolitvijo pa, dokler postopek ni pravnomono konan. Predlog za sporazumno razvezo lahko zakonca umakneta, dokler postopek ni pravnomono konan. 418. len e tonik po vloitvi tobe umre, lahko njegovi dedii v estih mesecih nadaljujejo zaeti postopek z zahtevkom, naj sodie ugotovi, da je bila toba za razvezo oziroma razveljavitev zakonske zveze utemeljena. Doloba prvega odstavka tega lena se smiselno uporablja tudi tedaj, kadar je umrli zakonec vloil predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze. 419. len

114

Sodba, s katero se zakonska zveza razvee na podlagi predloga zakoncev za sporazumno razvezo, se lahko izpodbija samo zaradi bistvenih kritev dolob pravdnega postopka, zaradi tega, ker je stranka pristala na vloitev predloga v zmoti ali pod vplivom sile ali zvijae, ter v primeru, ko niso bili izpolnjeni zakonski pogoji za razvezo zakonske zveze na podlagi predloga za sporazumno razvezo. 420. len V zakonskih sporih ni dovoljena revizija. Pravnomona odloba, s katero se zakonska zveza razvee ali razveljavi, se ne more razveljaviti ali spremeniti na podlagi zahteve za varstvo zakonitosti ali predloga za obnovo postopka ne glede na to, ali je katera od strank sklenila novo zakonsko zvezo. 421. len V sodbo, s katero razvee zakonsko zvezo na podlagi predloga za sporazumno razvezo, vnese sodie tudi sporazum zakoncev o varstvu, vzgoji in preivljanju skupnih otrok ter o stikih med zakoncema in skupnimi otroki. e sodie zahtevku za razvezo ali razveljavitev zakonske zveze ugodi, odloi tudi o varstvu, vzgoji in preivljanju skupnih otrok ter o stikih med zakoncema in skupnimi otroki. O tem odloi sodie tudi, e ni bil postavljen ustrezen zahtevek, e je bil postavljen, pa nanj ni vezan. O preivljanju zakonca odloi sodie samo na njegovo zahtevo. Sodie izda na zahtevo bivega zakonca ali organa, pristojnega za socialne zadeve, novo odlobo o varstvu in vzgoji otroka ter o stikih, e to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka. e sodie ugotovi, da sporazum zakoncev iz prvega odstavka tega lena ni v skladu s koristjo otrok, predlog za sporazumno razvezo zavrne. 3. Postopek o sporih za ugotovitev in izpodbijanje oetovstva ali materinstva 422. len V sodbi, s katero zahtevku za ugotovitev oetovstva ugodi, odloi sodie tudi o preivljanju otroka. e sodie ugotovi, da je to glede na okoliine potrebno, lahko o tem odloi tudi brez ustreznega zahtevka, e je ta postavljen, pa nanj ni vezan. 423. len V sporih o ugotovitvi ali izpodbijanju materinstva se smiselno uporabljajo dolobe o ugotovitvi ali izpodbijanju oetovstva. Osemindvajseto poglavje POSTOPEK V PRAVDAH ZARADI MOTENJA POSESTI

115

424. len e v tem poglavju ni posebnih dolob, veljajo v pravdah zaradi motenja posesti druge dolobe tega zakona. 425. len V pravdah zaradi motenja posesti mora sodie pri doloanju rokov in narokov vselej posebno paziti na to, da je treba zadevo po naravi vsakega posameznega primera hitro reiti. 426. len Obravnavanje tobe zaradi motenja posesti se omeji samo na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja. Izkljueno je odloanje o pravici do posesti, o pravni podlagi, potenosti ali nepotenosti posesti ali odkodninskih zahtevkih. 427. len (rtan) 428. len Rok za izpolnitev obveznosti, ki se naloijo stranki, doloi sodie glede na okoliine posameznega primera. Rok za odgovor na tobo in rok za pritobo je osem dni. Iz tehtnih razlogov lahko sodie odloi, da pritoba ne zadri izvritve sklepa. Zoper sklep, izdan v pravdah zaradi motenja posesti, ni revizije. 429. len Toea stranka izgubi pravico zahtevati v izvrilnem postopku izvritev sklepa, s katerim je toeni stranki po tobi zaradi motenja posesti naloeno kakno dejanje, e ni zahtevala prisilne izvritve v 30 dneh po izteku roka, ki je bil v sklepu doloen zato, da ga opravi. 430. len Obnova pravnomono konanega postopka zaradi motenja posesti je dovoljena samo iz razlogov, ki so doloeni v 2. in 4. toki 394. lena tega zakona, in sicer v 30 dneh od pravnomonosti sklepa o motenju posesti. Devetindvajseto poglavje IZDAJA PLAILNEGA NALOGA

116

431. len Kadar se tobeni zahtevek nanaa na zapadlo denarno terjatev in je ta terjatev dokazana z verodostojno listino, ki je priloena tobi v izvirniku ali overjenem prepisu, izda sodie toeni stranki nalog, naj izpolni tobeni zahtevek (plailni nalog). 1. 2. 3. 4. 5. 6. Za verodostojne listine veljajo zlasti: javne listine; zasebne listine, na katerih je podpis zavezanca overil organ, ki je pristojen za overitve; menice in eki s protestom in povratnimi rauni, e so ti potrebni za nastanek zahtevka; izpiski iz overjenih poslovnih knjig; fakture; listine, ki imajo po posebnih predpisih pomen javnih listin.

Plailni nalog izda sodie tudi tedaj, kadar tonik v tobi tega ni predlagal, pa so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo plailnega naloga. 432. len Kadar se tobeni zahtevek nanaa na zapadlo denarno terjatev, ki ne presega 2.000 eurov, izda sodie plailni nalog zoper toeno stranko, eprav tobi niso priloene verodostojne listine, so pa v njej navedeni podlaga in viina dolga ter dokazi, s katerimi se lahko ugotovi resninost tobenih navedb. dolnika. Plailni nalog iz prvega odstavka tega lena se sme izdati samo zoper glavnega

433. len Plailni nalog izda strokovni sodelavec brez naroka. V plailnem nalogu izree sodie, da je toena stranka dolna v osmih dneh, v meninih in ekovnih sporih pa v treh dneh po prejemu plailnega naloga izpolniti tobeni zahtevek skupaj s stroki, ki jih je odmerilo sodie, ali pa v istem roku ugovarjati zoper plailni nalog. V plailnem nalogu opozori sodie toeno stranko, da bo prepozno vloene ugovore zavrglo. Hkrati jo opozori, da mora biti ugovor obrazloen, sicer se teje, da je neutemeljen (drugi odstavek 435. lena). Plailni nalog se vroi obema strankama. Toeni stranki se skupaj s plailnim nalogom vroi tudi izvod tobe s prilogami. 434. len tobo. pritobe. e sodie ne ugodi predlogu za izdajo plailnega naloga, nadaljuje postopek s Zoper sklep, s katerim sodie ne ugodi predlogu za izdajo plailnega naloga, ni

117
435. len Plailni nalog sme toena stranka izpodbijati samo z ugovorom. Ugovor mora biti obrazloen. V ugovoru mora toena stranka navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predlagati dokaze, sicer se teje, da je ugovor neutemeljen. e se izpodbija plailni nalog samo glede odlobe o strokih, se sme ta odloba izpodbijati samo s pritobo zoper sklep. Glede tistega dela, ki se ne izpodbija z ugovorom, postane plailni nalog pravnomoen. 436. len naroka. Predsednik senata zavre prepozne, nepopolne ali nedovoljene ugovore brez

Na prvem naroku za glavno obravnavo lahko navajajo stranke nova dejstva in predloijo nove dokaze, toena stranka pa lahko uveljavlja tudi nove ugovore glede izpodbijanega dela plailnega naloga. V odlobi o glavni stvari odloi sodie, ali ostane plailni nalog v celoti ali deloma v veljavi ali pa se razveljavi. 437. len e toena stranka ugovarja, da ni bilo zakonskih pogojev za izdajo plailnega naloga (431. in 432. len) ali da so ovire za nadaljnji postopek, odloi sodie najprej o takem ugovoru. e spozna, da je ugovor utemeljen, razveljavi s sklepom plailni nalog in zane po pravnomonosti sklepa z obravnavanjem glavne stvari, e je treba, da se opravi obravnava. e sodie ne ugodi takemu ugovoru, preide na obravnavanje glavne stvari, sklep pa se vzame v odlobo o glavni stvari. e sodie na ugovor, da tobeni zahtevek ni zapadel, spozna, da je ta zapadel po izdaji plailnega naloga, toda pred koncem glavne obravnave, razveljavi s sodbo plailni nalog in odloi o tobenem zahtevku (prvi odstavek 311. lena). 438. len Sodie se lahko po uradni dolnosti izree, da ni krajevno pristojno, najpozneje do izdaje plailnega naloga. Toena stranka lahko poda ugovor krajevne nepristojnosti samo v ugovoru zoper plailni nalog. 439. len

118
e se sodie po izdaji plailnega naloga izree za stvarno nepristojno, razveljavi plailni nalog in odstopi po pravnomonosti sklepa o nepristojnosti zadevo pristojnemu sodiu. e sodie po izdaji plailnega naloga ugotovi, da je krajevno nepristojno, ne razveljavi plailnega naloga, temve odstopi po pravnomonosti sklepa, s katerim se je izreklo za nepristojno, zadevo pristojnemu sodiu. 440. len Kadar izda sodie v primerih, ki so doloeni v tem zakonu, sklep, s katerim zavre tobo, razveljavi tudi plailni nalog. 441. len Toea stranka sme umakniti tobo brez privolitve toene stranke samo do vloitve ugovora. e se toba umakne, razveljavi sodie s sklepom plailni nalog. e toena stranka do konca glavne obravnave umakne vse svoje ugovore, ostane plailni nalog v veljavi. Trideseto poglavje POSTOPEK V SPORIH MAJHNE VREDNOSTI 442. len e v tem poglavju ni posebnih dolob, veljajo v postopku v sporih majhne vrednosti druge dolobe tega zakona. 443. len Spori majhne vrednosti so po dolobah tega poglavja spori, v katerih se tobeni zahtevek nanaa na denarno terjatev, ki ne presega 2.000 eurov. Kot spori majhne vrednosti se tejejo tudi spori, v katerih se tobeni zahtevek ne nanaa na denarno terjatev, toea stranka pa je v tobi navedla, da je pripravljena namesto izpolnitve doloenega zahtevka sprejeti denarni znesek, ki ne presega zneska iz prvega odstavka tega lena (prvi odstavek 44. lena). Za spore majhne vrednosti se tejejo tudi spori, v katerih predmet tobenega zahtevka ni denarni znesek, temve izroitev premine stvari, katere vrednost, ki jo je toea stranka navedla v tobi, ne presega zneska iz prvega odstavka tega lena (drugi odstavek 44. lena). 444. len Za spore majhne vrednosti se v smislu tega poglavja ne tejejo spori o nepremininah, spori iz avtorske pravice, spori, ki se nanaajo na varstvo ali uporabo izumov in znakov razlikovanja in pravico do uporabe firme, spori v zvezi z varstvom konkurence ter spori zaradi motenja posesti.

119

445. len Postopek v sporih majhne vrednosti se opravi tudi na ugovor zoper plailni nalog, e vrednost prerekanega dela plailnega naloga ne presega 2.000 eurov. 446. len Postopek v sporih majhne vrednosti se opravi pred okrajnim sodiem, e ni v tem zakonu drugae doloeno. 447. len V postopku v sporih majhne vrednosti je dovoljena posebna pritoba samo zoper sklep, s katerim je postopek konan. Druge sklepe, zoper katere je po tem zakonu dovoljena pritoba, je mogoe izpodbijati samo s pritobo zoper odlobo, s katero je konan postopek. Sklepi iz drugega odstavka tega lena se ne vroajo strankam, temve se razglasijo na naroku in vzamejo v pisni odpravek odlobe. 448. len V postopku v sporih majhne vrednosti obsega zapisnik o glavni obravnavi poleg podatkov iz prvega odstavka 123. lena tega zakona: 1. izjave strank, ki so bistvenega pomena, zlasti tiste, s katerimi stranka v celoti ali delno pripozna tobeni zahtevek, se odpove tobenemu zahtevku ali pritobi ali spremeni ali umakne tobo; 2. bistveno vsebino izvedenih dokazov; 3. odlobe, zoper katere je dovoljena pritoba in ki so bile razglaene na glavni obravnavi; 4. ali so bile stranke navzoe pri razglasitvi sodbe, in e so bile, da so bile pouene, pod katerimi pogoji se lahko pritoijo. 449. len e toea stranka spremeni tobeni zahtevek tako, da vrednost spornega predmeta presega 2.000 eurov, se postopek dokona po dolobah tega zakona o rednem postopku. e toea stranka pred koncem glavne obravnave, ki tee po dolobah tega zakona o rednem postopku, zmanja tobeni zahtevek, tako da ne presega 2.000 eurov, se postopek nadaljuje po dolobah tega zakona o postopku v sporih majhne vrednosti. 450. len dejanj. Postopek v sporih majhne vrednosti poteka na podlagi pisno izvedenih pravdnih

120
Sodie lahko as in obseg dokazovanja omeji, dokazovanje pa izvede po prosti presoji tako, da bo zagotovljena sorazmernost med zagotovitvijo ustreznega varstva pravic strank ter ciljem pospeitve in ekonominosti postopka (11. len). V postopku v sporih majhne vrednosti ni mirovanja postopka. 451. len V postopku v sporih majhne vrednosti mora toea stranka navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tobi, toena stranka pa v odgovoru na tobo. 452. len V postopku v sporih majhne vrednosti znaa rok za odgovor na tobo osem dni. vlogo. V postopku v sporih majhne vrednosti lahko vsaka stranka vloi eno pripravljalno

Toea stranka lahko v osmih dneh po prejemu odgovora na tobo vloi pripravljalno vlogo, v kateri odgovori na navedbe v odgovoru na tobo. Toena stranka lahko v osmih dneh po prejemu pripravljalne vloge toee stranke vloi pripravljalno vlogo, v kateri odgovori na navedbe toee stranke v njeni pripravljalni vlogi. 453. len Dejstva in dokazi, ki jih stranka navaja v vlogah, ki niso navedene v prejnjem lenu, se ne upotevajo. 453.a len e toena stranka, ki ji je bila toba pravilno vroena, ne odgovori na tobo, se teje, da pripoznava tobeni zahtevek. Sodie brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s katero zahtevku ugodi, e so izpolnjeni pogoji iz 316. lena tega zakona. opozoriti. Na posledico iz prejnjega odstavka je treba toeno stranko ob vroitvi tobe

454. len e sodie po prejemu odgovora na tobo oziroma po prejemu pripravljalnih vlog ugotovi, da med strankami ni sporno dejansko stanje in da ni drugih ovir za izdajo odlobe, brez razpisa naroka izda odlobo o sporu. Na nain iz prejnjega odstavka sodie ravna tudi v primeru, e po prejemu odgovora na tobo oziroma pripravljalnih vlog ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoe odloiti e na podlagi predloenih pisnih dokazov, nobena stranka pa izvedbe naroka v tobi, odgovoru na tobo oziroma v pripravljalnih vlogah iz 452. lena tega zakona ni zahtevala.

121

e je toea stranka zahtevala izvedbo naroka, pa ne pride, eprav je bila v redu vabljena, izda sodie sodbo na podlagi odpovedi, e so izpolnjeni pogoji iz 317. lena tega zakona. e je izvedbo naroka zahtevala toena stranka, pa ne pride, eprav je bila v redu vabljena, izda sodie sodbo na podlagi pripoznave, e so izpolnjeni pogoji iz 316. lena tega zakona. e sta obe stranki zahtevali izvedbo naroka, pa nobena ne pride, eprav sta bili v redu vabljeni, se teje, da je toba umaknjena. 455. len e je sodie izvedlo narok, eprav ga nobena stranka ni zahtevala, pa ena pravilno vabljena stranka ne pride, se teje, da umika vse dokazne predloge, razen listinskih dokazov, ki jih je predhodno e predloila sodiu. V tem primeru sodie na predlog nasprotne stranke odloi na podlagi listinskih dokazov ali teh dokazov in drugih dokazov, ki jih je mogoe izvesti na naroku. e je sodie izvedlo narok, eprav ga nobena stranka ni zahtevala, pa nobena pravilno vabljena stranka ne pride, sodie odloi na podlagi listinskih dokazov ali teh dokazov in drugih dokazov, ki jih je mogoe izvesti na naroku. 456. len V vabilu na glavno obravnavo morajo biti med drugim navedene posledice izostanka strank iz tretjega odstavka 454. lena in 455. lena tega zakona, da se v postopku v sporih majhne vrednosti ne uporabljajo dolobe o mirovanju postopka, da morajo stranke v tem postopku navesti vsa dejstva in dokaze v vlogah iz 451. lena tega zakona kot tudi da se sme odloba izpodbijati samo zaradi bistvene kritve dolob pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. 457. len Sodba v postopku v sporih majhne vrednosti se razglasi takoj po koncu glavne obravnave. Ob razglasitvi sodbe mora sodie pouiti navzoe stranke, pod katerimi pogoji se lahko pritoijo. Pisna sodba mora imeti uvod, izrek in obrazloitev. Obrazloitev sodbe obsega samo kratek povzetek dejanskih ugotovitev, navedbo dolob procesnega in materialnega prava, na podlagi katerih je bilo odloeno (tretji odstavek 324. lena). 458. len Sodba in sklep, s katerim je konan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, se smeta izpodbijati samo zaradi bistvene kritve dolob pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. lena tega zakona in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Ne glede na dolobo prejnjega odstavka senat sodia druge stopnje razveljavi sodbo oziroma sklep sodia prve stopnje in zadevo vrne sodiu prve stopnje v novo sojenje, e ugotovi, da je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje

122
nepopolno ugotovljeno. V novem sojenju ne velja doloba drugega odstavka 362. lena tega zakona. Zoper sodbo prve stopnje oziroma sklep iz prvega odstavka tega lena se lahko stranke pritoijo v osmih dneh. V postopku v sporih majhne vrednosti znaa rok iz drugega odstavka 313. lena in prvega odstavka 325. lena tega zakona osem dni. O pritobi zoper sodbo ali sklep v postopku v sporu majhne vrednosti odloi sodnik posameznik. Sodnik posameznik lahko s sklepom odstopi zadevo v odloitev senatu, e oceni, da gre za zapleteno zadevo glede pravnih ali dejanskih vpraanj ali e je od odloitve o pritobi mogoe priakovati reitev pomembnega pravnega vpraanja, zlasti e gre za pravno vpraanje, glede katerega ni sodne prakse ali ni enotna. Zadeva se v odloitev senatu odstopi tudi v primeru, e bi o njej kot sodnik posameznik odloal sodnik, ki delo na mestu vijega sodnika opravlja manj kot leto dni. e sodnik posameznik odstopi zadevo v odloitev senatu, sam postane sodnik poroevalec. V sporih majhne vrednosti ni revizije. V sporih majhne vrednosti obnova postopka ni dovoljena v primeru iz 10. toke 394. lena tega zakona. Enaintrideseto poglavje POSTOPEK PRED ARBITRAAMI 459. len (prenehal veljati) 460. len (prenehal veljati) 461. len (prenehal veljati) 462. len (prenehal veljati) 463. len (prenehal veljati) 464. len (prenehal veljati) 465. len

123
(prenehal veljati)

466. len (prenehal veljati) 467. len (prenehal veljati) 468. len (prenehal veljati) 469. len (prenehal veljati) 470. len (prenehal veljati) 471. len (prenehal veljati) 472. len (prenehal veljati) 473. len (prenehal veljati) 474. len (prenehal veljati) 475. len (prenehal veljati) 476. len (prenehal veljati) 477. len (prenehal veljati) 478. len (prenehal veljati)

124
479. len (prenehal veljati) Dvaintrideseto poglavje POSTOPEK V GOSPODARSKIH SPORIH Uporaba 480. len V postopku v gospodarskih sporih veljajo dolobe tega zakona, e ni v dolobah tega poglavja drugae doloeno. 481. len Pravila o postopku v gospodarskih sporih veljajo: 1. v sporih, v katerih je vsaka od strank katera od navedenih oseb: gospodarska druba, zavod (vkljuno javni zavod), zadruga, drava ali samoupravna lokalna skupnost; 2. v sporih iz medsebojnih pravnih razmerij samostojnih podjetnikov posameznikov, izvirajoih iz njihove pridobitne dejavnosti, in v sporih iz pravnih razmerij, ki so nastala med samostojnimi podjetniki posamezniki v zvezi z opravljanjem njihove pridobitne dejavnosti in osebami iz prejnje toke. Ne glede na dolobo prvega odstavka tega lena se pravila postopka v gospodarskih sporih ne uporabljajo v sporih o stvarnih pravicah na nepremininah in premininah in v sporih zaradi motenja posesti. 482. len Pravila o postopku v gospodarskih sporih veljajo tudi: 1. v sporih med drubeniki, drubeniki in drubami ter drubami in lani organov upravljanja drub, za katere je treba uporabiti pravo gospodarskih drub; 2. v sporih med ustanovitelji zavodov (vkljuno javnih zavodov), izvirajoih iz njihovih medsebojnih pravnih razmerij v zvezi z ustanovitvijo, statusnimi spremembami ali likvidacijo zavodov; 3. v sporih med zadruniki, zadrugami in zadruniki ter zadrugami in lani organov upravljanja, za katere je treba uporabiti zadruno pravo. Pravila postopka v gospodarskih sporih veljajo tudi v sporih med osebami iz 481. lena in 1. do 3. toke prvega odstavka tega lena ter dravnimi organi in organizacijami z javnimi pooblastili, kadar te nastopajo v pravdi kot stranke na podlagi posebnega zakona.

483. len Pravila o postopku v gospodarskih sporih veljajo tudi: 1. v sporih, ki se nanaajo na ladje in na plovbo po morju, in v sporih, za katere velja plovbno pravo (plovbni spori), razen sporov o prevozu potnikov; 2. v sporih, izvirajoih iz vpisov v sodni register; 3. v sporih iz koncesijskih pogodb;

125
4. v sporih zaradi razveljavitve pogodbe o arbitrai in v sporih za razveljavitev arbitrane odlobe, kadar se ta nanaa na spor, ki bi ga reevalo sodie po pravilih postopka v gospodarskih sporih; 5. v sporih, ki se nanaajo na varstvo ali uporabo izumov in znakov razlikovanja ali pravico do uporabe firme, ter v sporih v zvezi z varstvom konkurence; 6. v sporih, ki nastanejo v zvezi s steajnim postopkom. 484. len Pravila o postopku v gospodarskih sporih veljajo tudi, kadar so v sporu poleg oseb iz prvega odstavka 481. lena tega zakona kot sosporniki iz 1. toke prvega odstavka 191. lena tega zakona udeleene e druge osebe. Pristojnost 485. len V sporih za ugotovitev obstoja ali neobstoja pogodbe ter za izpolnitev ali razvezo pogodbe in v odkodninskih sporih zaradi neizpolnitve pogodbe je poleg sodia splone krajevne pristojnosti krajevno pristojno tudi sodie kraja, kjer bi morala toena stranka po sporazumu strank izpolniti pogodbo. 486. len (rtan) Priprave za glavno obravnavo 487. len V nujnih primerih sme sodie ne glede na dolobo 276. lena tega zakona takoj po predhodnem preizkusu tobe razpisati glavno obravnavo. Sodie ima v nujnih primerih pravico doloiti narok po telefonu ali brzojavno ali z uporabo telekomunikacijskih storitev. 488. len Kadar po prejemu odgovora na tobo sodie ugotovi, da med strankami ni sporno dejansko stanje in da ni drugih ovir za izdajo odlobe, lahko brez razpisa naroka izda odlobo o sporu. 489. len Kadar sodie odloi po 488. lenu tega zakona, se lahko zahteva povrnitev strokov v petnajstih dneh od vroitve sodbe. Pravna sredstva

126
490. len V gospodarskih sporih je revizija dovoljena, e vrednost izpodbijanega dela pravnomone sodbe presega 200.000 eurov. Druge dolobe 491. len e stranki sporazumno predlagata, naj se preloi narok, da poskusita poravnavo, ugodi sodie takemu predlogu in takoj obvesti stranki, kateri dan in ob kateri uri bo nov narok. 492. len V postopku v gospodarskih sporih ne veljajo dolobe tega zakona o mirovanju postopka. 493. len (rtan) 494. len V postopku v gospodarskih sporih ne morejo dajati stranke zunaj naroka ustnih izjav na zapisnik pri sodiu. Listine, na podlagi katere se izda plailni nalog po 431. lenu tega zakona, ni treba priloiti v izvirniku ali v overjenem prepisu. Zadoa, e overi prepis take listine pooblaeni organ pravne osebe. V postopku v gospodarskih sporih ne veljajo dolobe 432. lena tega zakona. 495. len V postopku v gospodarskih sporih so spori majhne vrednosti spori, v katerih se tobeni zahtevek nanaa na denarno terjatev, ki ne presega 4.000 eurov. Za spore majhne vrednosti se tejejo tudi spori, v katerih se tobeni zahtevek ne nanaa na denarno terjatev, toea stranka pa je v tobi navedla, da je pripravljena namesto izpolnitve doloenega zahtevka sprejeti denarni znesek, ki ne presega zneska iz prvega odstavka tega lena (prvi odstavek 44. lena). Za spore majhne vrednosti se tejejo tudi spori, v katerih predmet tobenega zahtevka ni denarni znesek, temve izroitev premine stvari, katere vrednost, ki jo je toea stranka navedla v tobi, ne presega zneska iz prvega odstavka tega lena (drugi odstavek 44. lena). 496. len

127
V postopkih v sporih majhne vrednosti in v postopkih za izdajo plailnega naloga obsega obrazloitev sodbe samo navedbo tobenih zahtevkov in dejstev, na katere stranke opirajo zahtevke, pravni pouk pa pouk o pravici do pritobe ter navedbo, da bo sodba z obrazloitvijo po etrtem odstavku 324. lena tega zakona izdelana, e stranka napove pritobo. izdaje. Sodba iz prejnjega odstavka mora biti pisno izdelana v osmih dneh od dneva

Stranka mora napovedati pritobo v osmih dneh od prejema sodbe iz prvega odstavka tega lena. e stranka napove pritobo v roku iz prejnjega odstavka, lahko vloi pritobo zoper sodbo, ki vsebuje obrazloitev po etrtem odstavku 324. lena tega zakona. Rok za vloitev pritobe zane tei od vroitve prepisa te sodbe. Sodba iz prejnjega odstavka mora biti pisno izdelana v 15 dneh od plaila sodne takse za pritobo iz 497. lena tega zakona. Stranka, ki je napovedala pritobo, lahko umakne napoved pritobe, dokler ji ni vroen prepis sodbe z obrazloitvijo iz etrtega odstavka 324. lena tega zakona. Umika napovedi pritobe ni mogoe preklicati. Zoper sodbo se lahko pritoi samo stranka, ki je napovedala pritobo. V zadevi, v kateri je ena stranka napovedala pritobo, se prepis sodbe z obrazloitvijo po etrtem odstavku 324. lena tega zakona vroi tudi nasprotni stranki.

497. len (rtan)

Zakon o pravdnem postopku ZPP (Uradni list RS, t. 26/99) vsebuje naslednje prehodne in konne dolobe: etrti del PREHODNE IN KONNE DOLOBE 498. len e sta bila pred uveljavitvijo tega zakona na prvi stopnji izdana sodba ali sklep, s katerima se je postopek pred sodiem prve stopnje konal, se postopek nadaljuje po dosedanjih predpisih. e bo po uveljavitvi tega zakona razveljavljena odloba prve stopnje iz prvega odstavka tega lena, se postopek nadaljuje po tem zakonu. 499. len e je bila toba vloena pred uveljavitvijo tega zakona, se v postopku ne uporabljajo dolobe tretjega in etrtega odstavka 86. lena, 87., 88., 89., 90. in 91. len.

128

e je bila toba vroena pred uveljavitvijo tega zakona, se v postopku ne uporabljajo dolobe 318. lena, ampak se pogoji za izdajo zamudne sodbe presojajo po dosedanjih predpisih. e je bil pred uveljavitvijo zakona e opravljen prvi narok za glavno obravnavo, smejo stranke navajati nova dejstva in predlagati dokaze ter se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo po uveljavitvi zakona. 500. len - upotevan ZDSS-1 (prenehal veljati) 501. len Z dnem, ko zane veljati ta zakon, nehajo veljati dolobe 66., 67. 69. in 72. do 77. lena, etrtega odstavka 78. lena, ter 100. in 101. lena Zakona o zakonski zvezi in druinskih razmerjih (Uradni list SRS, t. 15/76, 1/89, 14/89), dolobi 38. in 39. lena Zakona o samoupravnih sodiih (Uradni list SRS, t. 10/77, 23/81 in 4/82) in toki 1, 2/II 99. lena ter toke 1, 2, 3/II 101. lena Zakona o sodiih (Uradni list RS, t. 19/94, 45/95). Z dnem, ko zane veljati ta zakon, se v Republiki Sloveniji preneha uporabljati Zakon o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, t. 4/77, 36/77-popr., 36/80, 69/82, 58/84, 74/87, 14/88-popr., 57/89, 20/90 in 27/90). 502. len Minister, pristojen za pravosodje, izda predpis iz etrtega odstavka 132. lena v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona. 503. len Ta zakon zane veljati devetdeseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku ZPP-A (Uradni list RS, t. 96/02) vsebuje naslednji prehodni in konno dolobo: PREHODNI IN KONNA DOLOBA 34. len Minister, pristojen za pravosodje, izda podzakonski akt iz 8. lena tega zakona v treh mesecih od uveljavitve tega zakona. 35. len

129
Dolobe 14. lena tega zakona se v postopkih, v katerih je bila toba vloena pred njegovo uveljavitvijo, uporabljajo, e do njegove uveljavitve e ni bil razpisan prvi narok za glavno obravnavo. Doloba 17. lena tega zakona se ne uporablja, e je bila toba vloena pred njegovo uveljavitvijo. 36. len Ta zakon zane veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku ZPP-B (Uradni list RS, t. 2/04) vsebuje naslednje prehodne in konno dolobo: PREHODNE IN KONNA DOLOBA 15. len Postopki v sporih o zakonitem preivljanju, ki so zaeti do zaetka uporabe dolob iz 16. lena tega zakona, se dokonajo pred okrajnimi sodii po dosedanjem zakonu. e bo po zaetku uporabe 1. in 2. lena tega zakona v zadevi iz prejnjega odstavka razveljavljena odloba prve stopnje, se postopek nadaljuje pred okronim sodiem po tem zakonu. Okrajna sodia zadeve iz prejnjega odstavka po uradni dolnosti odstopijo okronim sodiem. O odstopu zadev se sestavi zapisnik, ki ga podpieta predsednik sodia, ki zadevo odstopa, in predsednik sodia, kateremu je zadeva odstopljena. 16. len Dolobe 1., 2., 8., 9., 10., 11., 12. in 13. lena tega zakona se zanejo uporabljati 1. maja 2004. 17. len Ta zakon zane veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku ZPP-C (Uradni list RS, t. 52/07) vsebuje naslednji prehodni in konno dolobo: PREHODNI IN KONNA DOLOBA 25. len Minister, pristojen za pravosodje, ob tehnini izpolnitvi pogojev za vlaganje po elektronski poti, z odredbo doloi datum, od katerega je mogoe vloge, listine in pisanja s seznama vlagati po elektronski poti.

130
Minister, pristojen za pravosodje, ob tehnini izpolnitvi pogojev za vroanje po elektronski poti, z odredbo doloi datum, od katerega je mogoe vroanje po elektronski poti. Minister, pristojen za pravosodje, ob tehnini izpolnitvi pogojev za vodenje spisa v elektronski obliki, z odredbo doloi datum, od katerega je mogoe spis pregledovati in prepisovati tudi v elektronski obliki v informacijskem sistemu ter v njem spremljati potek postopka. 26. len Minister, pristojen za pravosodje, izda podzakonski predpis iz etrtega odstavka 105.b lena zakona v estih mesecih od uveljavitve tega zakona, podzakonske predpise iz estega odstavka 127. lena, estega odstavka 132. lena in osmega odstavka 149. lena zakona pa v enem letu od uveljavitve tega zakona. Pravne in fizine osebe, ki opravljajo vroanje na podlagi posebnega dovoljenja ministra, pristojnega za pravosodje, prenehajo za posamezno sodie opravljati dejavnost vroanja v pravdnem postopku, ko posamezno sodie zagotovi opravljanje dejavnosti vroanja v pravdnem postopku po pravnih in fizinih osebah, izbranih v postopku javnega naroanja po zakonu, ki ureja javno naroanje. 27. len Ta zakon zane veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku ZPP-D (Uradni list RS, t. 45/08) vsebuje naslednje prehodne in konne dolobe: PREHODNE IN KONNE DOLOBE 129. len e je bil postopek zaet pred 1. januarjem 2010 pred okronim sodiem v skladu s prvim odstavkom 32. lena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, t. 73/07 - uradno preieno besedilo), se dokona pred okronim sodiem. 130. len Postopek, ki se je zael pred uveljavitvijo tega zakona, se nadaljuje po dolobah tega zakona, e ni v tem zakonu doloeno drugae. e je bila pred uveljavitvijo tega zakona na prvi stopnji izdana odloba, s katero se je postopek pred sodiem prve stopnje konal, se postopek nadaljuje po dosedanjih predpisih. e je po uveljavitvi tega zakona odloba prve stopnje iz prejnjega odstavka razveljavljena, se postopek nadaljuje po dolobah tega zakona. Dolobe petega odstavka 98. lena in drugega odstavka 108. lena zakona se ne uporabljajo, e je bila vloga vloena pred uveljavitvijo tega zakona.

131
e je bila toba vloena pred uveljavitvijo tega zakona po rednem postopku, pa vrednost spornega predmeta ne presega 2.000 eurov, se postopek nadaljuje po dolobah zakona, ki ureja postopek v sporih majhne vrednosti. e je bil odgovor na tobo vroen toei stranki pred uveljavitvijo tega zakona, ji mora sodie dati rok za vloitev ene pripravljalne vloge skupaj s poukom iz 453. lena zakona. e je bila toeni stranki vroena pripravljalna vloga v skladu s drugim odstavkom 452. lena zakona pred uveljavitvijo tega zakona, ji mora sodie dati rok za vloitev ene pripravljalne vloge skupaj s poukom iz 453. lena zakona. Doloba prejnjega stavka se smiselno uporablja tudi za tobe v gospodarskem sporu, ki so bile vloene pred uveljavitvijo tega zakona po rednem postopku, pa vrednost spornega predmeta ne presega 4.000 eurov. 131. len Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati 25., 30., 32., 39., 40. in 77. len Zakona o delovnih in socialnih sodiih (Uradni list RS, t. 2/04 in 10/04 - popravek). 132. len Dolobi 2. in 4. lena tega zakona se zaneta uporabljati 1. januarja 2010. Do zaetka uporabe teh dolob se uporabljajo dosedanje dolobe 30. in 32. lena Zakona o pravdnem postopku. 133. len Ta zakon zane veljati 1. oktobra 2008.