koevski brezplani lokalni mesenik I oktober 2013 I potnina plaana pri poti 1330 koevje

Bogdan Osojnik: slavnostni govornik ob 70. obletnici zasedanja Zbora odposlancev slovenskega naroda.

koevski

Dogodki kultura vrtnarjenje port astroloka napoved in vse, kar morate izvedeti ...

Masaa tui-na agar Barbara agar s.p.

Terapevtske masae, Ayurvedska masaa za sporanje, Bownova terapija

Fasaderstvo

Izdelava toplotno izolacijskih fasad obnova in sanacija fasad, napuev in notranjih prostorov pleskarska dela prevozi gradbenega materiala HIAB

Gorenje 62, Stara Cerkev, tel.: 01 8931 625, gsm: 041 / 322 946 www.belman.net, email: info@belman.net

BELMAN d. o. o.

Subvencije Eko sklada

DARILNI BONI v prodajalni aba v Tu centru v mesecu oktobru -10% za ZA 60 MIN TUI-NA MASAO v mesecu novembru -10% za ZA 60 MIN BOWNOVE TERAPIJE

AGAR TRGOVINA
Ob nakupu testnih listiev za merjenje sladkorja (cena , eur), vam podarimo merilnik krvnega sladkorja GLUCOLAB s priborom in proilom.

TRGOVINA Z ORTOPEDSKIMI IN MEDICINSKIMI PRIPOMOKI AGAR D.O.O., LIVOLD 27A, 1330 KOEVJE, TEL/FAX 01 895 45 34, GSM 041 746 312, DELOVNI AS: DELOVNIKI OD 900 DO 1630 IN SOBOTA OD 900 DO 1130

MEGADOM JE VAA TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM, METALURGIJO, INTALACIJAMI IN KOPALNICAMI, ORODJEM, VIJAKI IN OKOVJEM, BARVAMI IN LAKI, BELO TEHNIKO IN MALIMI GOSPODINJSKIMI APARATI, ZABAVNO ELEKTRONIKO, POHITVOM (LOGO LES IN VSE ZA DOM IN VRT.

SUPER VIKEND SUPER CENE SUPER VIKEND SUPER CENE

SUPER podaljani VIKEND

od 25. do 30. oktobra 2013
XXX kuhinja Gorenje: -30% + dodatnih -15% kuhinja Svea: Pina in Hortenzija -35% + dodatnih -15% pohitvo slovenskih proizvajalcev: dodatnih -15% kopalnice in kopalnika oprema -15%, bela tehnika: -10%

Akcija velja do 30. 11. 2013 oz. do razprodaje zalog. Popusti se obraunajo na blagajni. Akcije se ne setevajo. Cene so v EUR z DDV. Slike so simboline. Pridruujemo si pravico do spremembe programa in cen. Za morebitne napake v tisku ne odgovarjamo.

SUPER VIKEND SUPER CENE SUPER VIKEND SUPER CENE

V PONUDBI

VSE ZA GROBOVE
pesek, zemlja, svee

MEGA AKCIJA NAGROBNIH SVE

ELEKTRONSKA SVEA BLA
120 DNI

SVEA KOCKA VELIKA

SVEA MITA

PAKET ZVEZDICA 6/1

UGODNO

218 119 119 669

MEGADOM RIBNICA

OB ELEZNICI 4, 1310 RIBNICA, tel.: 01/835 1 640, mobi: 051 683 683 MEGADOM PODSKRAJNIK PODSKRAJNIK 102, 1380 CERKNICA, tel.: 01/705 0 705, mobi: 041 721 399 in 041 325 960 ODPRTO: pon.-pet. 7:00-19:00, sob. 7:00-13:00

www.megadom.si

UVODNIK

koevski
Izdaja
NOVI UTRIP D.O.O. OMERZOVA 29 1330 KOEVJE

Lesen ali bukov upan?

Vpisani v razvid medijev pod tevilko

1398

Uredila

BARBARA PRELESNIK KOJEK

Oglasno trenje

BARBARA PRELESNIK KOJEK

Oblikovanje in tehnina ureditev

Artiks d.o.o.

Urejanje besedil
TANJA TURK

Soustvarjalci utripa

ROMANA NOVAK IRENA NIMAC MARI BOJAN MARIN SONJA IBEJ MARUA PRELESNIK ZDEAR NADJA ZOBEC ANJA UEK KATARINA URKA JAKOVAC ROBERT KOSTADINOSKI RUDOLF BALOH BARBARA ADLEI FRANCI KONCILIJA MIHAEL PETROVI SERGEJ AMBROI

Foto naslovnice
SERGEJ AMBROI

S temi besedami so se uvodoma poalili na raun entrupertskega upana Ruperta Goleta na junijski osrednji slovenski predstavitvi gozdarske opreme na lokaciji prihodnjega lesnopredelovalnega centra v tej obini. upan je alo sprejel kot poklon. Kljub temu je upan Gole veliko naredil na tem podroju! Dobro se namre zaveda alostne zgodbe o slovenskem lesu in propadu lesnopredelovalne industrije in mu za podjetnike in obrtnike v njegovi obini sploh ni vseeno. Trudi se, da bi slovenskemu lesu in ljudem skozi razline projekte in dejavnosti zagotovil nove prilonosti za lepo prihodnost. Pri tem je zelo uspeen in upravieno je ponosen na doseene rezultate. Gole neomajno verjame, da je les prava trna nia in velika prilonost za vse, ki se ukvarjajo s predelavo lesa. Zato ne udi, da je upan Gole na ravni lokalnih skupnosti prejel tudi priznanje za najbolj inovativno slovensko obino. Zateeno stanje na Koevskem je precej drugano

Tisk

PARTNER GRAF, D. O. O., GROSUPLJE

Naklada

KOEVSKI UTRIP 6.100 IZVODOV RIBNIKO SODRAKI UTRIP 3.300 IZVODOV

oddaja oglasov in prispevkov

DO 10. NOVEMBRA 2013

V PRIMERU OBJAVE ISTIH OGLASOV, SLIKOVNEGA MATERIALA ALI BESEDILA V DRUGIH TISKOVINAH SI PRIDRUJEMO PRAVICO DO AVTORSKEGA HONORARJA.

primerjavi z zgoraj opisanim trajnostnim razvojem v obini entrupert lahko v imenu vseh podjetnikov in obrtnikov na Koevskem, ki so prepueni sami sebi in svoji iznajdljivosti, upravieno pozivamo upana Prebilia, da javnosti taksativno nateje vse dejavnosti, ki jih je izvedel v letonjem letu za izgradnjo taknega centra?! V primeru, da je vendarle bilo kaj narejenega, upan zaslui pohvalo, e ne pa upravieno kritiko in grajo! In da leto obsorej spet ne bomo ugotavljali, kaj vse ni bilo storjeno na tem podroju, je zdaj zadnja upanova prilonost, da v predvolilnem letu v projekciji prorauna obine umesti tudi postavko za izgradnjo lesnopredelovalnega centra na Koevskem! e tega ne bo storil, Prebili ob morebitnem ponovnem konkuriranju za upana na volitvah ne bo imel podpore tevilnih podjetnikov in obrtnikov iz te panoge! Takna je pa volilna logika in praksa! Zato na koncu povzemam besede upana Ruperta Goleta, ko pravi: Naj slovenski narod postane prepoznaven kot lesen narod v najbolj irokem in lahtnem pomenu Potem se tudi kaken bukov posameznik ne bo toliko opazil! Franci Koncilija

Za morebiten obisk tiskarskega krata se vam opraviujemo.

In kako je z lesom na Koevskem? Kmalu bo minilo eno leto, odkar je bila 30. novembra Za oglaevanje v naem 2012 v sejni sobi turistinega kompleksa jezero asopisu pokliite BARBARA PRELESNIK KOJEK - 031 655 986 v Koevju odmevna okrogla miza o potencialih gozdno-lesne predelovalne verige na KoevAli piite na e-mail skem, katere se je udeleil tudi takratni minister noviutrip@novi-utrip.eu Franc Bogovi. Na sreanju je upan Prebili Ali na naslov dajal vtis, da problematiko razume, dojema in NOVI UTRIP D.O.O. sprejema. Deloval je konstruktivno in spodbudOMERZOVA 29 no, skratka vsi so ga razumeli, da se bo poosebil 1330 KOEVJE s tem pomembnim projektom za nadaljnji razvoj Vabimo k sodelovanju vse, obine! Pa vse kae, da se ni! Zato bralce in zaki elite soustvarjati interesirano strokovno javnost gotovo zanima, na mesenik. kaj se dogaja glede implementacije projekta Utrip lahko berete na spletni strani: http://www.scribd.com/noviutrip lesnopredelovalnega centra na Koevskem? V

koevski in ribniko sodraki UTRIP lahko sedaj prebirate tudi na spletni strani: http://www.scribd.com/noviutrip
3

oktober 2013 / noviutrip@novi-utrip.eu / KOEVSKI UTRIP

AKTUALNO
V etrtek, 3. oktobra, je ob obinskem prazniku in prireditvi Tu, kjer sem doma v nabito polnem ekovem domu potekala slavnostna podelitev obinskih priznanj. Dogodek je bil letos e toliko pomembneji zaradi zelo pomembnega dogodka pred 70 leti v isti dvorani, zasedanja Zbora odposlancev slovenskega naroda. Naziva astnega obana letos ni. Dogodek se je zael ob 19. uri s kratkim fil-

Tu, kjer sem doma

mladim, ki so ponosno, vzorno in odlino zastopali svojo lokalno skupnost v drubi evropskih sovrstnikov.

Plesni klub Jasmin za izjemne portne doseke na podroju tekmovanja in organizacije na velikih mednarodnih plesnih tekmovanjih. V letonjem letu je plesni par Luka Juni/ iva Antoni dosegel dva naslova dravnih prvakov. Najbolji portni rezultat pa so portniki kluba dosegli v kategoriji break dance, ko so v Amsterdamu osvojili 2. mesto na evropskem prvenstvu. V lokalni skupnosti prispevajo tudi z organizacijo velikih dogodkov, kot so mednarodni plesni turnirji. Trenutno teje klub 189 aktivnih lanov, izmed katerih je najmlaji lan star tri leta, najstareji pa 79 let.

Glasbena ola Koevje za organizacijo dveh regijskih tekmovanj mladih glasbenikov Dolenjske in soorganizacijo dravnega tekmovanja mladih glasbenikov Republike Slovenije. Glasbena ola Koevje e 52 let organizirano pouuje glasbenega uka eljno mladino. Danes je v njen redni program vpisanih 250 uencev, 25 pa v nadstandardni, ljubiteljski program. V vseh teh letih je v oli pridobivalo znanje ve kot 1500 uencev. Glasbena ola skrbi za podmladek v pihalnih orkestrih. Letos je bila ola soorganizator dravnega tekmovanja mladih glasbenikov. Zlato priznanje Obine Koevje 2013 je prejelo: Podjetje Snenik Koevska Reka d.d. ob

mom cvetoega Koevja pred 50 leti. Sledil je astni govorec, upan dr. Vladimir Prebili, ki je napovedal odmik od ustaljenih protokolov in na oder povabil gospoda Bogdana Osolnika. Ta je namre pred 70 leti na istem odru e ogovoril predstavnike slovenskega ljudstva. Slednji je povedal takratne vtise in opomnil, da letonji praznik ni samo praznik Koevja, pa pa vse Slovenije. Kar pa mu je ostalo e prav v posebej lepem spominu je to, da Koevje ni bila samo skoraj edina lokacija v Evropi, ki ni bila okupirana, ampak so bili njegovi prebivalci tisti, ki so pokazali resnino skrb in vso podporo, da je lahko 600 ljudi iz vse Slovenije takrat mirno in tudi uspeno zasedalo. Protokol je nato stekel svojo pot. Na oder je zopet stopil g. upan in glede na vsepodrono krizo opozoril na politikantstvo, ki da je v kar najveji meri krivo, da je pojem politike v Sloveniji na glasu, kakrnem je. Navsezadnje je prestreljen napis Ivana Cankarja sam ponujal vpraanje: Ali je politika zares le odraz volivcev? Da je torej zavest ljudi enaka zavesti politikov? Kakorkoli, sklenitev je bila, da bo treba (zaeti) voliti ljudi, in ne strank. e politine ljudi volijo volivci, pa nagrajence priznanj v obini nominira KVIAZ s potrditvijo svetnikov Obinskega sveta. V enem letu se lahko podelijo skupaj najve tri priznanja (zlato, srebrno, bronasto) in ve plaket Obine Koevje. Poleg priznanj nagrajenec zlatega priznanja dobi tri, srebrnega dve in bronastega eno neto povpreno plao v gospodarstvu RS za tri mesece nazaj. Do priznanj so lahko upravieni vsi, tudi politine stranke, ki so bistveno prispevali za razvoj gospodarstva in drubenih dejavnosti v obini ali prepoznavnosti obine navzven. Skratka, e gremo od zadaj naprej so plakete prejeli: Ekipa Koevja na mednarodnih igrah prijateljstva 2013 na Poljskem za zmago in njihov prispevek k promociji obine na ravni Evrope in med pobratenimi obinami. Kot spodbuda 4

Andra Hribar, kantavtor in glasbenik, za njegove dolgoletne uspehe in izjemne doseke nacionalnega pomena na podroju promocije domaega kraja skozi prizmo kulture in glasbe. V slovenskem glasbenem prostoru je e pustil velik peat. Kot debitant je zmagal v eni od oddaj TV Slovenija z naslovom Orion, se uvrstil v finale Slovenske popevke 1998 in zmagal kot najbolji debitant leta. Prav gotovo pa je eden od vidnejih uspehov EMA 2001. Ne samo zaradi velikega tevila glasov, ki so ga uvrstili na 2. mesto, ampak zaradi udovite skladbe in odline interpretacije. Letos si je z Evo erne delil prvo mesto na festivalu Slovenska popevka. Andra je posnel tiri samostojne albume. Gabrijela Jerman za nesebino pomo bolnikom z rakom, ki jih s soutjem in pozitivno energijo spodbuja in jim pomaga v najtejih trenutkih. Gospa Gabi dela na Onkolokem intitutu v Ljubljani. Primo Velikonja za prizadevno delo na podroju dela in izobraevanja o izvajanju temeljnih postopkov oivljanja, ki ga v tesnem sodelovanju s policijo in gasilci izvaja e vrsto let. Primo je dolgoletni aktivni lan sekcije reevalcev v zdravstvu, priznan strokovnjak na podroju prevozov pacientov in izvajanja nujne medicinske pomoi. Je intruktor za dodatne postopke oivljanja pri European Resuscitation Council (EU) in intruktor za oskrbo pokodovancev pri International Trauma Life Support (ZDA). Zadnjih nekaj let je prevzel vodenje reevalne postaje v Koevju. Odlikuje ga izredna srnost do dela. Srebrno priznanje Obine Koevje sta prejela:

enski rokometni klub Euro casino Koevje za uspehe na mednarodnih turnirjih za mlaje deklice in kadetinje, podrona olska tekmovanja ter kot spodbuda za delo z mladimi portniki. Najodmevneji rezultati so bili: leta 1978 so dekleta osvojila naslov mladinskih prvakinj Slovenije, prile vse do prvaka slovenske lige leta 1983, uvrstitev v 2. jugoslovansko rokometno ligo (bile 4. na koncu), v sezoni 2010/2011 so dekleta O Zbora odposlancev osvojile 4. mesto na dravnem prvenstvu v mini rokometu.

60-letnici delovanja, za dobre poslovne rezultate in za perspektivni program na razvoju gozdne in lesnopredelovalne industrije. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1953 z imenom Posestvo Snenik Koevska Reka. Po letu 1990, odprtju obmoja za javnost, se je podjetje preoblikovalo v Javno podjetje Snenik Koevska Reka. Leta 1995 je podjetje ustanovilo herinsko drubo Snenik Simpo za zaposlovanje in usposabljanje invalidov. Leta 1997 se je zakljuilo lastninsko preoblikovanje drube. Danes se druba, ki je v 70 % lasti drave, ukvarja z gospodarjenjem v dravnih gozdovih, lesno predelavo, trenjem ter upravlja invalidno podjetje. Vsa ta leta nudi zaposlitev in socialno varnost tevilnim druinam na Koevskem in Ribnikem. Je eden kljunih dejavnikov v obini pri ohranjanju in razvoju podeelja. Danes druba zaposluje 230 ljudi. Na odru je prejel nagrado direktor drube g. Julijan Rupnik in povedal, da e odhaja koevski les ven, tega v Koevski Reki ni. Edino, kar je opomnil in ga skrbi, je iztek koncesije z gozdovi leta 2016 ter morebitna prodaja dravnega delea v drubi. Besedilo in fotografija: Sergej Ambroi
V septembrski tevilki asopisa Utrip sem pri navajanju podatkov o Kmetiji Rajhenav podala napane tevilke, za kar se g. Alojzu Brdniku opraviujem. Povrina Kmetije Rajhenav namre zaobsega 160 ha panikov in travnikov, in ne 16 hektarov, kot je zapisano. V intervjuju z Brigito Tekavi, terapevtko naravnega zdravljenja, pa nikjer nisem tono navedla, da je gospa iz Koevja. Go. Brigito prosim za razumevanje. Romana Novak

KOEVSKI UTRIP / noviutrip@novi-utrip.eu / oktober 2013

AKTUALNO
Ob dnevu odprtih vrat Centra za socialno delo Koevje je bilo na tiskovni konferenci predstavljeno podroje socialnega varstva financiranje iz prorauna Obine Koevje. Socialnovarstvena dejavnost obsega prepreevanje in reevanje socialne problematike posameznikov, druin in skupin prebivalstva. Drava skrbi za prepreevanje socialnovarstvene ogroenosti, zlasti tako, da s sistemskimi ukrepi na podroju davne politike, zaposlovanja in dela, tipendijske politike, stanovanjske politike, druinske politike, zdravstva, vzgoje in izobraevanja in na drugih podrojih vpliva na socialni poloaj prebivalcev kakor tudi na razvoj demografsko ogroenih obmoij. Socialnovarstvena dejavnost se financira iz prorauna republike in obine. Sredstva za financiranje socialnovarstvene dejavnosti se zagotavljajo tudi s plaili storitev, s prispevki dobrodelnih organizacij in organizacij za samopomo ter invalidskih organizacij, s prispevki donatorjev in iz drugih virov. Financiranje socialnovarstvene dejavnosti iz prorauna obine doloa 99. len Zakona o socialnem varstvu, iz prorauna obine se financirajo: osebna pomo, pomo druini na domu, pomo pri uporabi stanovanja (najemnina). FINANCIRANJE SOCIALNOVARSTVENE DEJAVNOSTI IZ PRORAUNA OBINE KOEVJE: (DO)PLAILA BIVANJA V INSTITUCIONALNEM VARSTVU (sploni socialni zavodi, posebni socialni zavodi, stanovanjske skupine) V letu 2012 v posebnih zavodih (do)plaila za bivanje za 34 obanov (porabljenih 272.828,80 EUR) v splonih socialnih zavodih (do)plaila za bivanje za 39 obanov (porabljenih 129.240,40 EUR) V prvem polletju 2013 v posebnih zavodih (do)plaila za bivanje za 38 obanov (porabljenih 137,014,17 EUR) v splonih socialnih zavodih (do)plaila za bivanje za 44 obanov (porabljenih 69,795,60 EUR) POMO NA DOMU (Obvezna subvencija k ceni storitve pomoi na domu, 50 % cene storitve) V letu 2012 v povpreju za 78 uporabnikov meseno oprostitve (do)plaila storitve v povpreju za 7 uporabnikov meseno zagotovljena sredstva: 111.316,30 EUR V prvem polletju 2013 v povpreju za 96 uporabnikov meseno oprostitve (do)plaila storitve v povpreju za 9 uporabnikov meseno zagotovljena sredstva: 65.223,09 EUR

Socialno varstvo financiranje iz prorauna Obine Koevje

PRISPEVEK ZA OBVEZNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE V letu 2012 povpreno meseno tevilo zavarovanih obanov: 647 zagotovljena sredstva: 226.832,34 EUR V prvem polletju 2013 povpreno meseno tevilo zavarovanih obanov: 501 zagotovljena sredstva: 93.211,30 EUR POGREBNI STROKI V letu 2012 kritje celotnih strokov pokopa za 7 obanov, ki niso imeli svojcev ali pa ti niso bili sposobni plaati pogrebnih strokov, ter sofinanciranje strokov pokopa za 3 obane (porabljenih: 11.105,24 EUR) V prvem polletju 2013 sofinanciranje pogrebnih strokov za 1 upravienca SUBVENCIJA NAJEMNIN ZA STANOVANJA V letu 2012 za namen neprofitnih stanovanj porabljenih 107.513,44 EUR (73 upraviencev) za namen trnih stanovanj porabljenih 17.029,97 EUR (32 upraviencev) V prvem polletju 2013 Trenutno prejema subvencijo za najemnino: za neprofitna stanovanja 71 upraviencev (povprena subvencija na upravienca znaa 72,56 EUR) za trna stanovanja 49 upraviencev PLAILO RAZLIKE MED CENO PROGRAMOV V VRTCIH IN PLAILI STAREV Obina vsem starem s stalnim prebivaliem v obini Koevje in ki imajo otroke vpisane v Vrtcu Koevje priznava 15 % popust na ekonomsko ceno za najstarejega otroka. V povpreju je v vrtec vkljuenih 610 otrok s stalnim prebivaliem v obini, od tega Obina razliko v ceni programa plauje za povpreno 140 otrok I. starostne skupine in za povpreno 350 otrok II. starostne skupine. Razlika v ceni programa je v povpreju znaala 66 % za otroka I. starostne skupine in 60 % za otroka II. starostne skupine. (Op.: stroke predolskega varstva za drugega otroka plaa MIZ) Stari lahko vsako leto uveljavljajo rezervacijo v poletnih mesecih ali v primeru odsotnosti otroka zaradi bolezni. Razliko v ceni je krila Obina, pri emer so stari za najstarejega otroka plaali rezervacijo v viini 35 % plaila. V letu 2012 je bilo porabljenih 2.039.817,18 EUR.

OLSKI PREVOZI Obina zagotavlja sredstva za izvajanje olskih prevozov za vse uence in uenke ol v obini Koevje. Letno za to nameni v povpreju 290.000,00 EUR. DODATNE POMOI OBINE - Enkratne denarne pomoi ob rojstvu otroka (v letu 2012 porabljenih 32.800,00 EUR, 164 upraviencev). - Dodatna socialna pomo (za pomo obanom, ki so se znali v stiski zaradi poostrenih pogojev na trgu. V letu 2012 je bilo zagotovljenih 25.000,00 EUR za plailo polonic, bonov za nakup hrane, pomo pri nakupu bele tehnike. V letu 2013 je zagotovljenih 15.000,00 EUR za dodatno denarno pomo). - Sofinanciranje zdravstvenega letovanja otrok (v letu 2012 je bilo zagotovljenih 3.500,00 EUR). - Brezdomci (v sodelovanju s CSD Koevje in upnijske Karitas izvaja program zavetie za brezdomce, kjer je v letu 2012 nalo svoje zatoie skupno 8 brezdomcev. V letu 2012 je bilo zagotovljenih 2.000,00 EUR za sofinanciranje toplega obroka in 786,13 EUR za materialne stroke za izvajanje programa. V letu 2013 je zagotovljenih 3.000,00 EUR, za sofinanciranje toplega obroka 2.000,00 EUR in 1.000,00 EUR za materialne stroke za izvajanje programa). - Zimska ola v naravi za uence 6. razredov (Obina letno subvencionira tudi zimsko olo v naravi za uence 6. razredov vseh osnovnih ol v Koevju. Doplailo znaa 50,00 EUR na uenca, v letu 2012 se je ole v naravi udeleilo 105 uencev (5.250,00 EUR), v letu 2013 pa 87 uencev (4.350,00 EUR).

Ker je naloga drave poskrbeti za kakovost ivljenja, varnost ter blaginjo prebivalcev, zlasti e se ti znajdejo v neugodnih ivljenjskih situacijah, je tudi njena vloga spodbujevalnega znaaja, kar se kae predvsem v zagotavljanju denarnih sredstev in odstranjevanju ovir za uresnievanje socialne funkcije. Pri socialnih pravicah gre naelno za ustavno obljubo drave, da jih bo poskuala uresnievati v skladu s svojimi monostmi. Za resnino socialno dravo je pomembno, da so te pravice trdno in nedvomno zagotovljene ter da je zanje zagotovljeno tudi sodno varstvo. V asu krize, krenja proraunskih postavk, poostritev pogojev za pridobivanje sredstev, visoke brezposelnosti in naraajoe revine se pojem socialne drave poasi izgublja, ljudje izgubljamo vero v pravno in socialno dravo, pa eprav nam je ta zapisana v Ustavi RS. (Vir: tiskovna konferenca, 11. september 2013) Besedilo: Barbara Adlei

oktober 2013 / noviutrip@novi-utrip.eu / KOEVSKI UTRIP

AKTUALNO
Seja se je zaela 24. septembra, ko so svetniki najprej na hitro opravili z imenovanji v svete zavodov, malce pa se je ustavilo pri obinskih nagradah. astni oban letos ne bo imenovan, ena od prejemnic plaket je nagrado zavrnila, o nagrajencih pa ve drugje. Sledila je toka o obinski spletni strani, ko je svetnik Davor tamfelj demonstrativno zapustil sejo, e da toka ni pomembna za obane. Marko Vizjak (neodvisni) je zaradi menda pristranskih in celo neresninih objav na obinski spletni strani predlagal sprejem dveh sklepov, upan pa jih zaradi domnevne nezakonitosti ni hotel uvrstiti na glasovanje. Po premoru oz. sestanku vodij svetnikih skupin je Svet skoraj enoglasno sprejel sklep,

30. seja Obinskega sveta

da se na strani Obine Koevje objavljajo izkljuno dejstva brez komentarjev. Svetniki so nato na predlog Alenke Jelenovi (SNS) obravnavali peticijo civilne iniciative v zvezi z reevanjem iritve romskega naselja Griek. Razpravo so omogoili tudi Janiju Kirnu kot predstavniku lokalne skupnosti. Po skoraj dveurni razpravi so svetniki ob dveh vzdranih z dvanajstimi glasovi za kljub upanovim opozorilom, da bo sklep protizakonit, ustanovili petlansko komisijo s tono doloenimi nalogami, ki bo ugotovila dejansko stanje v zvezi s komunalnim urejanjem Grika. Svet je zatem sprejel e dve novelaciji investicijskih programov (za venamenski prostor za kulturne dejavnosti in za dodatne

prostore PIK-a), nato pa sejo prekinil. Nadaljevanje seje je bilo najprej sklicano za 1. 10., 30. 9. je sledila odpoved, 4. 10. pa so za nadaljevanje doloili 8. 10., ko so sejo spet prestavili na naslednji dan. No, 9. 10. je konno uspelo nadaljevanje 30. seje OS. Svetniki so po poroilu o izvrevanju prorauna potrdili tudi rebalans prorauna v prvi obravnavi, sprejeli so pravilnik o dodeljevanju sredstev za razvoj gospodarstva, z neodloenim rezultatom 8 : 8 pa so zavrnili obinski program varnosti. Bojan Marin

V soboto, 5. 10. 2013, se je v nabito polni portni dvorani odvil vseslovenski dogodek ob 70. obletnici zasedanja Zbora odposlancev slovenskega naroda. Program in vsebina dogodka sta bila kulturno in tematsko pestra. Kljub eminentnim gostom, ki so se dogodka udeleili, pa se je nekako spodobilo, da je bil edini astni in slavnostni govorec takratni predsednik zbora, gospod Bogdan Osolnik. In tako je tudi bilo.

Ob 70. obletnici

izvolili 42 lanov delegacije za Svet narodne osvoboditve Jugoslavije (Avnoj) ter s svojimi sprejetimi sklepi bistveno vplivali na dogodke, ki so sledili. Namre akt iz leta 1943 ni bil ni drugega kot akt iz leta 1991, je opomnil astni govornik ter pozdravil borce iz obeh obdobij. Ob veliki mnoici praporov je sledil bogat kulturni program s petjem borbenih in domoljubnih partizanskih pesmi. Slovesnosti so se udeleili predsednik drave Borut Pahor, predsednik dravnega zbora Janko Veber, nekdanja predsednika Milan Kuan in Danilo Trk, upan Vladimir Prebili in med drugimi tudi starosta naroda in predsednik Zveze borcev Janez Stanovnik. Besedilo in fotografija: Sergej Ambroi

Gospod Bogdan Osolnik je poudaril in opomnil, da taknega zasedanja slovenski narod do tedaj e ni imel. Zbor je predstavljal zastopstvo narodno zavednih Slovencev s celotnega slovenskega etninega ozemlja, kamor je segala organizacija OF. V takra-

tnem Sokolskem domu se je zbralo 572 odposlancev in 78 drugih udeleencev, ki so morali zaradi nevarnosti napada nemkega vojakega letalstva tri dni zasedati samo ponoi. Odposlanci so na zboru med drugim

LJUDJE IN DOGODKI

V torek, 1. oktobra 2013, je v atriju knjigarne Goga, ob 19. uri, stekel pogovor z avtorjem, kasneje odprte razstave Novomeki fotograf Vekoslav Kramari, interpretatorjem kulturne dediine Matjaem Matkom iz Zavoda Nesseltal Koprivnik. Pogovoru o avtorju razstavljenih fotorazglednic dolenjske metropole, upodobjenih v asu novomeke pomladi, se je na povabilo moderatorke Romane Novak pridruil e Miha piek, etnolog in kulturni antropolog z oddelka za dokumentacijo Slovenskega etnografskega muzeja Ljubljana, s katerega odlinim sodelovanjem je razstava postavljena. Z nadgradnjo 6

Matja Matko v sodelovanju s SEM z razstavo fotorazglednic v novomeki knjigarni Goga

predstavitvijo Kramarievega delovanja v Koevju ter fotorazglednic Koevske bo v prihodnjem letu na ogled e v Koevju. V sodelovanju s SEM in g. Miho pikom pa se bo razstava razirila na Kramarievo fotografsko popotovanje po Sloveniji ter bila v tej obliki postavljena v galerijskih prostorih Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani. V atriju Goge je Novomeki fotograf Vekoslav Kramari na ogled do konca oktobra. N. M. fotografija: Franci Koncilija

KOEVSKI UTRIP / noviutrip@novi-utrip.eu / oktober 2013

LJUDJE IN DOGODKI
bi se nalo, a to bi ne moglo zaseniti igovega nastopa, ki ga je iskreno, sproeno in s pridihom humorja z dvema tematsko razlinima sklopoma zaokroil v veer, ki se je vtisnil v uesa in spomin obiskovalcev petkovega koncerta. e

Petek, 4. oktober 2013, se bo Kreativnemu srediu Vezenina v anale zapisal po nekaj kljunih dogodkih. Prvikrat se je javnosti s prvim koncertom v prostorih KSV odprla velika dvorana. In to s prvo CD zgoenko ige Biala mimogrede, ta je v ribniini , ki jo je v Koevju predstavil prvi pa e to v sklopu prireditev prvega festivala urbane kulture v Koevju. e kaj pomembnega

V prvem delu je kantavtor predstavil pesmi s svoje zgoenje Ldje so rjakl , drugemu delu pa je namenil svoje stareje in tudi nekaj novejih pesmi. V stilu igovega 'pravega obutka', s katerim je poslualce spretno peljal od smeha do kakne solzice, je v vrhuncu nastopa na oder povabil e dva domaa kulturna ustvarjalca, s katerima se jim ustvarjalno umetnike poti prepletejo na vsake kvatre. S pianistom Erikom ulerjem sta izvedla anson, tokrat brez harmonikaa Jurija trbenka, ki so ga predstavili na Festivalu Slovenskega ansona 2010. Z mano, Romano Novak, ki sem tega dne sploh prvikrat obiskala kakno prireditev v Kreativnem srediu Vezenina, pa sva novemu in zvestemu obinstvu v stilu najinih skupnih zgodb RomanaNaiga v preobleki profesionalnega ozvoenja podala pesem Gosenica. e dobro se ni polegel vtis predhodnega petka, ki je bil obenem namenjen ogledu fotografske razstave Sipine Bojana tefania in sprehodu z avtorjem skozi peine

enskih teles, je v galerijski prostor Klopart malodane privrala mlada enska energija v fotografijah domainke Urke Penik. Do 9. novembra se v KSV predstavlja v razstavi fotografij Vrata svobode. Ki so kot je pokazal petek, 11. oktobra e vrata h koevskemu domu visoke in umetnosti avantgarde. besedilo in fotografiji: Romana Novak

Letos sva s kolesarskim romanjem poastila 1150-letnico prihoda svetnikih bratov Cirila in Metoda iz Soluna na Moravsko, kamor sta prila oznanjevat Slovanom kransko vero. 720 km dolgo pot sva zaela v soboto, 22. junija, v Prosenjakovcih v Prekmurju, ki je v 9. stoletju pripadalo nadkofiji sv. Metoda s sedeem v Velehradu. eprav sva menila, da bo Madarska bolj ravninska deela, naju je hribovita pokrajina spremljala od Gorikega isto do Blatnega jezera. Osveitev v jezerski vodi sva si privoila v udovitem turistinem kraju Keszthely. Nato sva kar 100 km vozila po kolesarski stezi ob juni obali jezera, ki nama je ostala v spominu predvsem po lepih in razkonih hiah z urejenimi vrtovi. Mnoge nudijo turistom prenoie, in v Balatonboglarju sva drugo no preivela tudi midva. Proti jutru naju je zbudil silovit severni veter, ki nama je bolj ali manj nagajal vse do cilja. Otovorjena s popotnimi torbami sva sprva lovila ravnoteje, potem pa sva se kar navadila voziti v taknih razmerah. tevilne vetrnice ob poti so sporoale, da na tem podroju pogosto piha. Tejih klancev pa ve ni bilo. Pot naju je vodila skozi nekdanjo prestolnico madarskih kraljev Szekeszfehervar, kjer sva nameravala prespati naslednjo no, a nama je to prepreil de. Nekaj asa sva vztrajala po mokrem cestiu, potem pa sva se ustavila v vasici in v prvi hii povpraala za prenoie. Imela sva sreo; prijazna zakonca sta naju nastani-

S kolesom od Prekmurja do Velehrada na ekem

la v sobi svojega sina, ki med tednom ivi in dela v Budimpeti. Tudi midva sva naslednji dan prispela v Budimpeto in si ogledovala prekrasne stare zgradbe na bregovih Donave, mostove, spomenike Najveliastneja sta parlament in cerkev sv. tefana s prostranim trgom. Prespala sva v centru mesta in se naslednji dan obrnila proti severu v smeri mesta Gyor, kjer sva v benediktinski cerkvi v udovitem starem mestnem jedru naletela na koncert dekega zbora iz Regensburga. Nato sva preko tirih mostov preila mogono Donavo, ki je bila po junijskih poplavah e vedno izven bregov, in prispela na Slovako. Na Madarskem nisva razumela skoraj nobene besede, na Slovakem pa sva se poutila skoraj kot doma. e na meji pie Slovenska republika, slovaki in slovenski jezik pa sta si res podobna. Ni udno, da nas marsikdo zamenjuje s Slovaki! Ob Donavi sva po kolesarski poti vozila do Bratislave. Pogled na ladje na eni strani in na itna, sonnina ter koruzna polja na drugi je bil res udovit. Po ogledu slovake prestolnice sva obiskala znano slovako bojepotno cerkev, posveeno Mariji sedem alosti v astinu. Proti eki meji sva jo mahnila po blinjicah ez hribke in dolince, kjer so bili udoviti razgledi in drevoredi zrelih eenj ob cesti. V nedeljo, 30. junija, sva prekala slovako-eko mejo in malo pred dvanajsto uro po enem tednu vonje prispela v Velehrad. V mogoni baziliki sva zapela pesem Angel Gospodov in

se pri sv. mai zahvalila za boje varstvo ter pripronjo sv. Cirila in Metoda na poti. Domov sva se vrnila z vlakom preko Bratislave in Dunaja. Po prihodu sva v tedniku Druina prebrala, da je bila ravno na dan, ko sva prispela v Velehrad, v Murski Soboti osrednja slovesnost ob prihodu slovanskih apostolov na Moravsko. Torej sva za kolesarsko romanje izbrala najlepi termin! Helena in Franc tefani 7

oktober 2013 / noviutrip@novi-utrip.eu / KOEVSKI UTRIP

iga Bial s svojimi pesmimi z albuma Ldje so rjakl

LJUDJE IN DOGODKI

Dan odprtih vrat Drutva upokojencev Koevje

ziranje in izvajanje dobrodelnih dejavnosti in vzajemne samopomoi, portno-rekreativnih dejavnosti, kulturno-umetnikih in izobraevalnih dejavnosti, prireditev, sreanj, pohodov, izletov in letovanj, ronih del, pomoi starejim in pomoi potrebnim, tudi na domu. Drutvo si prizadeva za izboljanje gmotnega poloaja upokojencev in izboljanje pogojev za kakovostno preivljanje starosti, lane spodbuja k aktivnemu ivljenju in delovanju na rekreativnem, portnem, kulturnem, socialnem in drugih podrojih in opravlja druge dejavnosti, ki so povezane z zdravo, smotrno in aktivno izrabo prostega asa starejih obanov.

V petek, 27. septembra, je DU Koevje pripravilo dan odprtih vrat, sreanje z obani obine Koevje, z mlajimi obani, upokojenci in svojimi lani. V DU Koevje so eleli pokazati, kaj vse se na drutvu dogaja. Drutvo si prizadeva dejavnosti posodobiti, vnesti im ve novosti in se prilagoditi dananjemu asu in razmeram.Drutvo ni samo sebi namen odprto mora biti za vse tiste, ki izkaejo interesdruenja, vkljuevanja v rekreativne, druabne, kulturne in druge organizirane dejavnosti.

DU Koevje je bilo ustanovljeno leta 1950, danes je v drutvo vlanjenih 1200 lanov in lanic. Drutvo je prostovoljno, nestrankarsko, humanitarno, stanovsko interesno zdruenje starostnih, invalidskih, druinskih in kmekih upokojencev, ki se zdruujejo zaradi skupno doloenih interesov, opredeljenih s pravili in v skladu z Zakonom o drutvih. Drutvo deluje na obmoju obine Koevje in zajema krajevne skupnosti: KS Koevje, KS Stara Cerkev, KS Rudnik-alka vas, KS Ivan Omerza Livold, KS Poljanska dolina in KS Koevska Reka. Podroje delovanja drutva je organi8

Istega dne ob 19. uri je v ekovem domu Koevje v organizaciji DU Koevje potekal prvi samostojni koncert meanega pevskega zbora drutva, ki je bil ustanovljen leta 2012. Zbor vodi g. Leon Behin, v njem sodelujejo pevke in Ob dnevu odprtih vrat so tako v dru- pevci iz Koevja in blinje okolice. Kontvu pripravili kraji kulturni program, certni spored je obsegal zborovske prisledili so nagovori predsednice Ane redbe ljubezenskih ljudskih pesmi, sloKosten, predsednika Pokrajinske zveze venskih narodnih in domoljubnih pesmi upokojencev Dolenjske in Bele krajine in pesmi razlinih slovenskih pokrajin. Joeta Jazbeca, podupanje Lili tefa- Prvi se je predstavila tudi novoustanoni ter direktorice invalidskega podjetja vljena plesna skupina DU Koevje Zielva iz Ljubljane. Ob tem dnevu sta mzelenke, ki je pripravila plesno toko predsednica drutva in podupanja od- arobne palice, za katero je koreografiprli posodobljeno pokrito balinie ob jo pripravila Jasmina Arko iz Plesnega domu, nato je potekalo prijateljsko sre- kluba Jasmin. Na dogodku so nastopili anje DU Koevje in Sodraice v balina- e lani pevsko-instrumentalne skupine nju. Poleg balinia so potekala organi- invalidskega podjetja elva iz Ljubljane zirana tekmovanja na kegljiu s kroglo ter Pihalni orkester Koevje. na vrvici. Veer se je zakljuil s pogostitvijo in V prostorih drutva so potekale pred- druenjem lanov, nastopajoih in obistavitve dejavnosti drutva, kjer je bilo skovalcev. mogoe videti postopke klekljanja, kvaBesedilo in fotografija: Barbara Adlei kanja, izdelave razlinih izdelkov. Obiskovalci so se lahko preizkusili v igranju pikada, aha, pokukali v raunalniki kotiek, kjer se lani uijo osnov raunalnitva ter uporabe interneta. Ker pa je v drutvu doma gostoljubje, so lanice

drutva pripravile razline domae sladke in slane dobrote, prijetne za oko in okusne za nae brbonice.

ALA MESECA

Dobrodola, pozdravi Marko tao na vhodnih vratih. Koliko asa boste ostali pri nas? Dokler vama ne bom la na ivce. A samo tako na kratko ste se oglasili?

KOEVSKI UTRIP / noviutrip@novi-utrip.eu / oktober 2013

LJUDJE IN DOGODKI
Skoraj 700 strani besedila, blizu 1600 fotografij in okoli 200 grafinih prikazov to so osnovni podatki o obsenem zgodovinskem in umetnostno-zgodovinskem vodniku po koevskih vaseh, ki je minuli mesec z izidom tretjega dela postal zakljuena celota. Morda izraz vodnik, ki ga ob tem uporabljata avtorja, dr. Mitja Ferenc in mag. Gojko Zupan, niti ni najbolj ustrezen, saj nam njuna najnoveja publikacija ponuja precej ve kot le tisto, kar s tem pojmom po navadi oznaujemo. Je obsena in predvsem praktino uporabna zbirka informacij o razvoju in usodi naselij, cerkva, pokopali ter drugih pomembnejih ostalin kulturne dediine koevskega podeelja ter ima kot taka e zdaj zagotovljeno mesto v eleznem naboru standardne literature o Koevski.

e tretji o izgubljenih koevskih vaseh

obravnavata e naselja med rkama R in oziroma med Rajhenavom in ibnom, dalo zautiti, da je njuno preuevanje Koevske e davno prerastlo meje ozkega znanstvenega interesa in se spremenilo v poslanstvo.

na slab kolovoz , ki mu bodo prihranila prenekatero teavo pri orientaciji. Povrhu pa sta avtorja opozorila tudi na nekatere v irem okolju prepoznavne osebnosti, ki jih je s koevskimi vasmi povezala ivljenjska usoda, eprav sta se ob tem drala naela, da knjiga kot pravita ne eli biti zgodovina velikih imen, ampak zgodovina malega, upornega, pogosto anonimnega loveka in njegovega ivljenja in dela v tem prostoru.

Da je Koevska, delek slovenske deele, kjer po besedah dr. Ferenca in mag. Zupana srobot, grmovje in mah bolj kot kjerkoli drugje preraajo kamnite zidove nekdanjih hi, hkrati tudi eden najbolj raziskovanih in raziskanih predelov drave, je nedvomno v veliki meri prav zasluga obeh omenjenih raziskovalcev. e ve kot dve desetletji brskata po arhivih, preuujeta literaturo in obiskujeta ostanke koevskih vasi, da bi iz njih izvabila skrivnosti preteklosti. Za kaj takega ne zadostuje zgolj predanost, potrebno je nekaj ve. In res se je tudi ob predstavitvi tretjega dela knjige Izgubljene koevske vasi: neko so z nami iveli koevski Nemci, v katerem avtorja

Pokrajinski muzej Koevje je tudi tokrat odprl vrata za obiskovalce, ki so e eljno priakovali tretjo knjigo o izgubljenih koevskih vaseh.

Tako kot v prvih dveh knjigah sta pisca tudi tokrat zgodovini posameznih vasi ter strokovnemu ovrednotenju njihove kulturne dediine dodala opise dostopov do krajev, ki jih v naravi mnogokrat lahko zazna samo e izurjeno oko. Na ta nain je v primerjavi s sorodnimi deli celotna zbirka ob teoretskem pomenu dobila tudi popotniko vrednost. Kdor je e kdaj z zemljevidom v rokah iskal katero od nekdanjih vasi, bo znal e kako ceniti navodila v slogu: po dveh kilometrih na kriiu desno in nato ez tristo metrov levo

Ob lokalnih raziskovalcih preteklosti ter zgodovinarjih in umetnostnih zgodovinarjih bo torej tudi zadnji del trilogije o koevskih vaseh nael bralce predvsem med sedanjimi in nekdanjimi prebivalci obravnavanih naselij, pa tudi med vsemi, ki elijo na lastno pest odkrivati za marsikoga e vedno skrivnostno Koevsko. Prav posebej dragocena bo knjiga tudi za vsakogar, ki se bo podal v nae kraje po stopinjah prednikov, eprav se bodo potomci izseljencev pri tem morali sooati s problemom jezikovne bariere, saj veinoma prihajajo z nemkega in anglekega govornega podroja, prironik pa je trenutno na voljo samo v slovenini. Vsekakor pa sta dr. Mitja Ferenc in mag. Vojko Zupan tudi tokrat dokazala, da sta ne le uigran avtorski dvojec, temve v prvi vrsti izjemna poznavalca Koevske, zato lahko le upamo, da njuno zadnje delo o Koevskem ni tudi poslednje, in da nas bosta kmalu razveselila z novimi dognanji, ki bodo e dodatno osvetlila njeno kulturno in zgodovinsko podobo. Besedilo in fotografijia: Mihael Petrovi ml.

eprav verjetno vsaj za zdaj e ni strahu, da bi tudi koevski otroci pod vplivom reklam domaim ivalim pripisovali, milo reeno, nenavadne barve, pa je vseeeno verjetno vse manj tistih, ki e vedo, kako so neko iveli nai stari in stari stari. Da bi spomnile na e ne tako davno preteklost, so lanice Drutva podeelskih ena Koevske zato zbrale pisano zbirko predmetov iz nekdanjega vsakdanjika in jih ob letonjem obinskem prazniku razstavile v Likovnem salonu. Zgodovina na otip torej, etudi dotikanje eksponatov iz razumljivih razlogov ni bilo zaeleno.

Ali je krava vijoliasta?

je bilo, potem ko so odsluile svojemu prvotnemu namenu, tako mamljivo ukrasti prepovedano kocko sladkorja ali doma mamin pikot.

Najbr se je predvsem starejih obiskovalcev razstave, ki so jo postavile Martina Osmak, Saa Gore in Tatjana op, ob sreanjih z na videz pozabljenimi predmeti polastil tudi kanek nostalgije, saj so se za trenutek vrnili v mlada leta. Morda sicer ne ravno ob pogledu na (nekoliko dotrajan) parazol, s kakrnimi so se neko po promenadi sprehajale mestne gospodine, zato pa gotovo ob snidenju s tevilnimi drobnarijami, ki so jih pred desetletji neopazno spremljale skozi ivljenje, od radijskega sprejemnika na elektronke, do ploevinastih doz, iz katerih

Za Pepsi in Sprite generacijo, ki ob Cockti ne pomisli ve na pijao nae in vae mladosti, pa je bil svet pred iznajdbo i-poda mogoe tudi malce okanten. Najbr si le e steka predstavlja, kako se je neko dalo sreno iveti v tako primitivnih razmerah, da so ljudje namesto danes obiajnega kapuinka ali ekspresa pili udno obodro, imenovano proja. Najvekrat seveda tisto iz tovarne Franck. Ali pa, da e pred nekaj desetletji otroci zveer niso sedeli pred televizijo ali raunalnikom, temve so si as krajali z branjem, v prenekaterem odmaknjenem kraju celo ob petrolejki, ker ni bilo elektrike. Zato razstava Drutva podeelskih ena, ki bi lahko bila tudi zametek kakne prihodnje etnoloke zbirke, koevsko in obkolpsko preteklost brez velikih komentarjev predstavlja na osveujo nain. Zanesljivo bi se na podstrejih dalo najti e marsikaj, s imer bi jo lahko obogatili, a je bila tudi v ome-

Ko se mestna gospodina odpravlja na pot jenem prostoru, kakrnega dopuajo mere Likovnega salona, vsekakor vredna obiska in ogleda. e ve, e je e ne bi bilo, bi si jo morali preprosto izmisliti. Kajti eravno bi se razstavljanje starih gramofonov, pohitva, kmekega orodja itd. komu utegnilo zdeti prozaino, primer vijoliastih krav na sreo do zdaj e vedno samo v tujini, dovolj nazorno dokazuje, da stvari, ki se nam vasih zdijo samoumevne, za rodove z druganimi ivljenjskimi izkunjami le niso vselej tako zlahka umljive, kot se zdi na prvi pogled. Besedilo in fotografija: Mihael Petrovi ml.

oktober 2013 / noviutrip@novi-utrip.eu / KOEVSKI UTRIP

LJUDJE IN DOGODKI

Odlien nastop gasilcev iz Loin

Na tekmovanju smo nastopila tudi z enoto lanov A, ki je nastopila v kategoriji LANI A- neizbirno. V moni konkurenci smo po odlino prikazani vaji dosegli izreden rezultat ter osvojili 1. mesto. S tem pa smo obenem potrdili e to, da imamo odlino pripravljeno operativno enoto, s katero lahko uspeno interveniramo ob poarih ali drugih nesreah. Predsednik PGD Loine Marjan FERKO

35-letnica poklicne trgovske ole v Koevju

V soboto, 31. avgusta, in v nedeljo, 8. septembra 2013, smo se gasilci iz PGD Loine v organizaciji Gasilske zveze Koevje udeleili tekmovanja za memorial Mateva Haceta. Nastopili smo v dveh kategorijah, in sicer v kategoriji MLADINCI izbirno tekmovanje, kjer je ekipa dosegla 3. mesto ter pri vaji pokazala dobro znanje. To je dokaz, da se v naem prostovoljnem gasilskem drutvu z mladino dela dobro in se obenem skrbi, da gasilstvo ostane gonilna sila naega kraja.

Soolci iz Ribnice in Koevja pred 35 leti, a tokrat na prisrnem sreanju. Ostalim, ki se sreanja niso mogli udeleiti zaradi razlinih vzrokov, pa poiljajo prisren pozdrav. S. .

Z vse vejim zavedanjem, da ima Koevska dolgo in burno preteklost, je v zadnjem asu zaelo naraati tudi zanimanje za tradicionalno koevarsko kuhinjo. Tako je v sodelovanju z Drutvom Peter Kozler in Drutvom podeelskih ena Koevske Ljudska univerza Koevje v okviru predavanj o koevskem kulturnem izroilu e v prvi polovici letonjega leta pripravila tridnevno uvodno seznanjanje z osnovami koevarske kulinarike. Ob obinskem prazniku pa so za kuhalnice poprijeli tudi udeleenci enodnevnega kuharskega teaja, ki ga je organiziral Zavod za ohranitev kulturne dediine Nesseltal Koprivnik.

Ko zadii po pobolici

po drugi strani pa so mnoge jedi podobne ali enake tistim, ki jih lahko sreamo v sosednji Ribnici ali Semiu, Dolenjskih Toplicah in drugih okolikih krajih. So pa se, kot reeno, izoblikovale tudi doloene posebnosti, lahko bi jim rekli koevske kuharske prepoznavnosti, ki jih velja ne le obuditi, temve morda tudi zaititi kot blagovno znamko.

Teajnice in teajniki so tako pripravili kompletno koevarsko kosilo od juhe do sladice, ob tem pa se je bilo mono odejati s sveim jabolnim sokom oziroma motom, ki so ga pripravili v zavodu. Posebej razveseljivo je, da so se na teaj v vejem tevilu odzvale Koprivnianke, kar kae, da v vasi oivlja spoznanje o nujnosti ohranjanja lastne identitete, v katero je tako grobo zarezala druga svetovna vojna. Tako bodo domala pozabljene jedi, ki so bile vasih tudi del vsakdanje kulinarine kulture Koprivnika, pa najsi gre za preprosto juho iz rumene kolerabe ali pa za praznini vrhunec, kakrnega je predstavljala kalorina 10

Prav temu so namenjeni tudi tokratni koprivniki in podobni teaji, ki se bodo na irem Koevskem e zvrstili do konca leta. Prav v asu pisanja V Zavodu Nesseltal Koprivnik so kuhali po koevarsko tega prispevka na Osnovni oli Ob pobolica neke vrste potica iz vleenega testa Rini ob podpori Obine Koevje ter morda vsaj obasno znova nale svojo pot v sodelovanju med Drutvom Peter Kozler, na koprivnike in druge koevske mize. Kar Drutvom podeelskih ena Koevske, Ljudbi bilo konec koncev tudi prav, saj gre za po- sko univerzo Koevje, Pokrajinskim muzejem sebnosti tega obmoja, tako kot je posebnost Koevje, Turistinim drutvom Brezpotja in Bele krajine slovita belokranjska pogaa. krovno zvezo koevarskih organizacij iz CeSeveda bi bilo iluzorno misliti, da je bila lovca (Gottscheer AG) e poteka enotedenkoevarska kuhinja otok v slovanskem svetu, sko neprofitno izobraevanje pod vodstvom kakor je to denimo veljalo za jezikovno tradi- Erwina Michitscha in Maridi Tscherne, o cijo. Tako kot ljudje v ostalih predelih Slove- emer pa ve v prihodnji tevilki Utripa, ko nije so tudi koevski Nemci iveli predvsem bomo zaeli objavljati tudi recepte koevarod tistega, kar so pridelali na domai zemlji, skih jedi. zaradi esar se je prehranski poudarek po eni Besedilo: Mihael Petrovi ml. strani od kraja do kraja nekoliko razlikoval, Fotografija: Romana Novak

KOEVSKI UTRIP / noviutrip@novi-utrip.eu / oktober 2013

KOLUMNA
Organizacija zdruenih narodov oziroma njena Generalna skupina je leta 1992 razglasila 17. oktober za svetovni dan boja proti revini. S tem eli poveati zavedanje o pomembnosti zmanjevanja revine po vsem svetu, posebej v dravah v razvoju. Na ta dan je prav, da se spomnimo in se nekako sodaliziramo z milijonskimi mnoicami ljudi, ki trpijo lakoto in nimajo neoporene pitne vode, e posebej pa z bolnimi, ostarelimi, brezposelnimi in brezdomci, pa tudi z vsemi, ki doivljajo vojne grozote Pri vsem tem pa so otroci e najbolj ogroeni. Zato bi voditelji drav morali storiti ve za pravino in loveka vredno socialno politiko itd. Tudi v Sloveniji je vedno ve ljudi, ki se spopadajo z revino,

Razmiljanje ob svetovnem dnevu boja proti revini

slabe gospodarske razmere v Sloveniji, ki samo e poglabljajo socialno diferenciacijo prebivalcev. Tako je usoda vse vejega tevila druin in otrok prepuena pomoi dobrih ljudi. Ministrica za delo, druino, socialne zadeve in enake monosti dr. Anja Kopa Mrak poudarja, da samo s socialno politiko v Sloveniji ne moremo reiti vseh teav. Drava sicer e zmore blaiti socialno stisko in tako omogoa ljudem preivetje, dolgorono pa ljudje potrebujejo delo, s katerim bodo lahko preivljali svoje druine. ZaFoto: www.share-international.net dnji as je, da lokalne skupnosti zanejo nekaterim pa primanjkuje tudi hrane, pripravljati ustrezne ukrepe za blaitev zato humanitarne organizacije, kot sta stisk ljudi. Karitas in Rdei kri, komaj e zmorejo pomagati vsem, ki so pomoi potrebni. Franci Koncilija Dodatno stisko povzroajo tudi izredno

POGOVOR

Zasedbe, bendi, ekipe, bande, ansambli se predstavijo NdN

Kako ste izbrali ime? Pred prvim koncertom (boini veer 2005) smo nujno potrebovali ime. Vedeli smo, da elimo nekaj pristno koevskega. Poleg drugih imen se je na mizi pojavilo tudi ime Nidani. Ko smo ga napisali na list papirja in si ga ogledovali, se nismo poutili dobro v koi Nidani benda. Logino je sledilo: Zakaj pa ne Ndn. In ostalo! Kdo sestavlja ekipo in kakne so njihove vloge? Ekipo sestavljamo Rupa (lead kitara), Gagi (bobni), Seba (bas) in Bito (kitara). V katero zvrst sodi va repertoar? Na stari repertoar je segal v punkrock vode, po izdaji prvenca (Izlet v neznano, 2009) pa smo zali v tre, metalske vode. Kje vadite in na kaken nain ste do vadbenega poligona prili? Vadimo na placu (OGV ), ki smo si ga priborili, (prizadeti osebki bodo upravieno rekli) ukradli mulariji, ki je nae sedanje prostore zanemarjala s stalia glasbenega ustvarjanja. Poleg tega pa so se tudi FN, kar sega v podroje legend iz polpretekle zgodovine rokenrola. Kaj ste kot skupina ustvarili in poeli do zdaj in kakni so vai narti za v prihodnje? Da si bend zaslui to ime, so pomembne predvsem redne vaje recimo, da je to prvi resen uspeh vsakega benda. In mi imamo redne veje. Za alternativen bend je uspeh dobiti tudi e malo bolji koncert. Iz vaj, druenj, koncertov sledijo ideje o napredovanju benda tako smo uresniili izdajo prvenca Izlet v neznano v letu 2009. V istem letu smo se s komadom Dejte mi mir uvrstili na kompilacijo Val 09 ter v naslednjih treh letih e na tri kompilacije (Rokerji pojejo pesnike VI, Zrcalo Dehumanizacije in Koevje pila - Grupni). V prihodnosti so narti o izdaji druge ploe, ki bo nedvomno drugana, a e vedno dovolj koevska. S kakno problematiko se sooate v Koevju in kaj bi si eleli od lokalnih oblasti? Koevje ima svoj duh rokenrola. Generacije, ki to vedo, pa se starajo in tega ne prenaajo na mlaje. Problematiko vidimo predvsem v zagotovitvi prostorov za redno koncertno in drugo kulturno dogajanje. Od lokalnih oblasti priakujemo samo, da nam v naih idejah pristopijo nasproti in jih kolikor je mono podprejo. Spotovanje je lahko obojestransko. Na kaken nain skrbite za promocijo oziroma kje predstavljate svojo glasbo? Za promocijo skrbimo sami. Pred in tudi po izdaji prvenca smo se prijavljali na vse mone glasbene nateaje in razpise, kar je za zaetnike bende zelo v redu. Z nastopi ljudje sliijo zate, s popularizacijo interneta (myspace, ki je v zatonu, zdaj facebook) pa je dostop do ljudi sicer iri, vendar manjka

pristnega stika med glasbeniki in poslualci. Trenutno glasbo predstavljamo na malotevilnih koncertih. Bi radi bralcem sporoili kakno misel, anekdoto ali zanimivost glede vaega delovanja? Spotujte in negujte medsebojne odnose, pa pejte ven in pilejte. Pogovarjal se je: Robert Kostadinoski

MISEL MESECA
Imam tri vrste prijateljev: takne, ki me imajo radi, takne, ki se ne zmenijo zame, in takne, ki me odkrito prezirajo!
Nicolas Chamfort
11

oktober 2013 / noviutrip@novi-utrip.eu / KOEVSKI UTRIP

KOLUMNA
Skoraj vsak dan sem preseneen nad kaknim podatkom, ki nam ga postreejo mediji, ki se nekako svojeglavo odloajo, kaj je pomembno in kaj ni omembe vredno. Sploh me je presenetil podatek, da je 7. oktober svetovni dan dostojnega dela, ob emer je skorajda treba voiti, pa eprav bode tole voilo priromalo pred vae oi malce prepozno. Upam, da s tem ne bom povzroil slabe volje, kajti te pa res ne bi rad povzroal, ko je je pa e toliko. Torej, da preidem kar k stvari.

Dostojnega dela dan

e je tole miljeno kot ala, se marsikdo ne smeji. e je miljeno kot opozarjanje na nevzdrne razmere, ki vladajo vsepovsod, se mi zdi nesmiselno. Saj vemo! Kdaj se bo zgodilo, da bo dan Vsem slabo plaanim, izkorianim, dostojnega dela dostopen vsakomur neplaanim, ikaniranim in izmuenim vsak dan!? Obenem pa bo plailni dan, delavcem sveta, vsem brezposelnim, dan dostojnega plaila, da bo lahko vsem tistim, ki so pravi menederji vsak slehernik vsakodnevno ivel doin gospodarijo z bornimi prihodki ter stojno ivljenje?! preivijo (etudi komajda in s solzami Si pa drznejo! Govoriti o dostojnosti. v oeh), vsem utrujenim in zgaranim Sploh zdaj, ko so morala, etika in poljudem, ki se jim milo stori, ko prejmedobna navlaka le ovira pri tem, da bi jo pokojnino, iz vsega srca estitam ob bil lovek uspeen in bogat. Gigant, ki dnevu dostojnega dela. To je va dan

Je tale svet postal nek bizaren resninostni ov, ob katerem se posamezniki daljne civilizacije nekje v kaknem ozvezdju krohotajo na ves glas, se drijo za trebuh, e ga sploh imajo, in si mislijo: Tile Zemljani so zakon! V celotni galaksiji ni bolj odpiljenega organizma od njih!

je lansiral nov produkt na trie, svoje delavce plauje v pesteh ria, obsedence, ki so si zaeleli imeti petko prvi v pesti, pa pesti jesenski mraz, ko vso no postopajo pred prodajalnami z najnovejimi mobilniki. Kje je tu dostojnost, vas vpraam? In enih in drugih in tretjih? Dostojnost lepo vas prosim. Ob dnevu dostojnega dela bi rad vsem poklicnim sinovom, herkam, dediem in dedinjam, vsem tudiranim debilom, vsem zunanjim ministrom, ki ne govorijo nobenega tujega jezika, vsem skorumpiranim politikom, vsem nesposobnim gospodarstvenikom, ki so zavozili neko uspena podjetja in onemogoili dostojna ivljenja mnogim, iz srca rad zaelel, da bi neko doiveli vsaj en dan dostojnega dela.

Kaj pa je jutri za en dan? Dan esa? Dan mlatenja prazne slame? Robert Kostadinoski

Reformacija in njen pomen

sameznik dragocen len verskega kakor tudi drubenega razvoja. Posameznik postane odgovoren Bogu za svoje ivljenje in odloitve. S tem povezano prevzema osebno odgovornost za razvoj in uspenost svojega ivljenja, druine, lokalne cerkve, kateri pripada, kakor tudi za razvoj celotne drube, v kateri ivi.

pisati, da bi lahko samostojno brali Bojo Besedo. eprav so bili teki asi in so si zadali nalogo na meji nemogoega, so reformatorji prevzeli odgovornost za spremembe in z odliko opravili svoje delo. To so bili globoko verni ljudje, ki so se zavedali svoje osebne odgovornosti do Boga, do blinjega in do celotnega ljudstva. Reformatorji so s svojim delom in prevzemanjem odgovornosti zaeli mone spremembe, ki so vodile v zakljuek srednjega temanega veka in zaetek neesa novega. Na podlagi tega dela so se zaele razvijati nove ideje, lovekove pravice, svoboda izraanja, znanost, vsesplono izobraevanje itd. Vse pore drube so postajale vse bolj usmerjene v razvoj loveka posameznika. Reformacija in dananji as Srednjega veka, kjer je nastala reformacija, ni nikakor mogoe primerjati s sedanjostjo. Krutosti in razmer tedanjega asa si z vidika sedanjosti ne moremo niti predstavljati! Toda druba, v kateri ivimo, se poasi in vztrajno polni s srednjeveko temo. Z zmanjevanjem lovekovih pravic, z izkorianjem delovne sile,

V tem duhu so slovenski reformatorji prevzemali odgovornost za razvoj naega naroda. V elji, da bi ljudje sami Leto je naokoli in konec meseca se brali Sveto pismo, ki je izvir duhovnebomo ponovno spominjali leta 1517, ga spoznanja, so se spopadli z velikimi ki smo ga doloili za uradni zaetek reizzivi. Slovenski ivelj ni imel lastne formacije. eprav si z vidika sedanjosti narodnostne identitete, v veini je bil teko predstavljamo srednjeveka doneizobraen in nepismen in brez dogogajanja, lahko razumemo, da je tedavorjenih osnov pisanega jezika. Poleg nja druba elela, hrepenela in je bila tega pa tedanja politina in cerkvena zrela za drubene spremembe. Gibanje elita ni bila naklonjena spremembam. reformacije, ki je v prvi vrsti cerkveno e ve, z vso mojo so delovali proti gibanje, je preraslo v vsedrubeno dodelu reformatorjem in tudi njim sagajanje. Zaele so se spremembe, ki so mim. Ne samo, da so prepovedovali in vplivale na razvoj kulture, filozofskih unievali njihova dela, celo stregli so idej, politike, gospodarstva, vrednotejim po ivljenju do te mere, da so kot nja ivljenja in posameznika, izobrabegunci morali pobegniti v tujino. evanja in seveda na razvoj kranstva. Vse to jih ni ustavilo! Napisali so sloTemelj vsedrubenega razvoja je vensko slovnico, z narodnostno idenpostalo poudarjanje in osveanje o titeto so povezali slovenski narod, izosebni odgovornosti posameznika. dali prvo slovensko knjigo in uresniili Reformatorji so zaeli prinaati lu v najvejo eljo prevedli Sveto pismo srednjeveko temo s trditvami, da ni v na jezik. Pospeili so izobraevanje, institucija nad lovekom ter da je poda bi se im ve ljudi nauilo brati in
12
KOEVSKI UTRIP / noviutrip@novi-utrip.eu / oktober 2013

KOLUMNA
z omejevanjem izobrazbe ekonomsko ibkim, z zmanjevanjem pomena za vse dostopnega zdravljenja se odmikamo od pomena in vrednotenja loveka kot posameznika in prehajamo v obdobje, kjer veina slui in deluje za interes in blagor nekaj posameznikov. Zato tudi dananji as klie po reformatorjih, ki bi iskreno in poteno eleli dobro naemu narodu. V skoraj vseh porah drube potrebujemo reformatorje, ki bi s svojim poloajem sluili narodu in ga ne izkoriali. Potrebujemo potenost v dravnih in cerkvenih institucijah, da bi jim obiajni ljudje lahko ponovno zaupali. Potrebujemo reformatorje v gospodarstvu, ki ne bodo v prvi vrsti hlastali po hitrem zasluku, temve bodo gradili na potenosti in spotovanju do loveka, pa naj si bo stranka, delavec, dobavitelj ali voditelj. Potrebujemo reformatorje, ki nam bodo pokazali izhod na podlagi spotovanja in velike mere empatije do blinjega. Samo akanje, da se bo nekdo pojavil, ne bo prineslo elenega rezultata. Vsakdo od nas mora postati delek reformacije nae drube. Prenehati moramo akati na spremembe, ker ne bodo prile, e jih ne bomo sproili. Reformacija ni en sam lovek, reformacija in spremembe smo ljudje. Prihodnost je treba zaeti ustvarjati danes! elene spremembe je treba zaeti iveti zdaj, in to vsakdo od nas. Samo z osebno reformacijo in z zavedanjem, da smo osebno odgovorni zase in za celotno drubo, lahko spremenimo potek dogajanj. ivimo poteno, srno, delovno in odgovorno! Temu bodo morale slediti tudi politino-gospodarske elite. Na tak nain bomo sproili duhovni, drubeni in materiali razvoj, katerega cilj bo dobrobit in zadovoljstvo slehernega posameznika nae drube. V petek, 25. oktobra, s proslavo v ekovem domu ob 19. uri obeleujemo dan reformacije. Ob tej prilonosti bo nastopila skupina Gift of the Heart (Dar srca), ki nam bo prepevala swing, pop, folk, rock, broadway in gospel glasbo. Polega mene pa bo zbrane nagovoril tudi upan obine Koevje dr. Vladimir Prebili. Vsi lepo vabljeni! Vsem bralcem estitam ob dravnem prazniku dneva reformacije! Pastor Toni Mrvi

KULTURNI DOM PREDOSLJE / KRANJ

sreda, 24. oktobra 2012, ob 19.uri nedelja, petek, 25. 20.oktober, oktober, organizator: Evangelijska Cerkev Kranj ob 19 18 uri KULTURNI DOM PREDOSLJE / KRANJ

cerkev Kocevje in Obcina Kocevje http://kcb.si KULTURNI DOM PREDOSLJE / KRANJ Kontakt: 031 546ob 182 sreda, 24. oktobra 2012, 19.uri Kontakt: Christian Bender 040 283 585
organizator: Evangelijska Cerkev Kranj

sreda, 24. oktobra 2012, ob 19.uri Organizatorja: Organizator: KCB Evangelijska Maribor organizator: Evangelijska Cerkev Kranj

oktober 2013 / noviutrip@novi-utrip.eu / KOEVSKI UTRIP

Oblikovanje: Matic Jelovan, www.mj-d.si

plel p se o gs ay go ay dw aw od o ra b sw sw k ck br inig o ng po rc klk ro flo pp op fo

Glasbeno-vizualno doivetje ob dnevu reformacije

iz Kalifornije z gosti iz Slovenije

Koncert o upanju in preobrazbi Koncert v anglekem in delno

o upanju in preobrazbi v slovenskem jeziku. v anglekem in delno Vstop jejeziku. prost! v slovenskem

Vstop je prost! www.muzikal.si

www.muzikal.si

EKOV NARODNI DOM DOM KOCEVJE PTUJ sreda, 24. oktobra 2012, ob 19.uri
organizator: Evangelijska Cerkev Kranj Preernova Jadranska ulica ulica 11, 13, Kocevje Ptuj

KULTURNI DOM PREDOSLJE / KRANJ

13

PODJETNIKI PESKOVNIK
O iPhonu pametnem telefonu iz podjetja Apple smo v tej rubriki e pisali. Vsak dan jih je ve in ob tem ugotovimo, da jih naredijo dnevno, tedensko, meseno ... ve kot se rodi otrok. Tu je e vrsta konkurennih produktov, ki jih radi kupujemo in uporabljamo. Lastniki vse te sodobne igrae (pametne telefone, tabline raunalnike in prenosnike) prenaajo s seboj, tudi v slubo. Posebno radi jih imajo tisti, ki so vezani na terensko delo in takih je vsak dan ve. Na tovrstne naprave so, kot lahko preprosto zakljuimo, vneseni tudi poslovni podatki, imeniki z osebnimi podatki sodelavcev, strank, osnutki dokumentov ali dokumenti sami. Kako naj se podjetniki na to odzovejo?

Edvard ilc Zaposleni prinaajo komunikacijske naprave v slubo

BYOD
Opisan proces je v celem svetu znanilec sedanjega asa. Kratica v angleini sestavlja poved 'Bring your own device', kar bi v slovenino prevedli kot 'prinesi svojo napravo'. Morda bi bilo bolj natanno, e bi kratico dopolnili v BYOT (bring your own technology) prinesi svoj tehnini pripomoek- ki je lahko pametni telefon, iz esar lahko izpeljemo BYOP - bring your own phone ali svoj raunalnik BYOPC. Kako naj se na takno stanje odzove podjetnik? Nekateri poskusijo s prepovedjo. Morda se takna prepoved lahko obnese v doloenih vladnih, policijskih, vojakih ali obveevalnih slubah. V naih podjetjih pa bi bila neprimerna in neizvedljiva, saj je sodelavce, posebno tiste na terenu, nemogoe nadzorovati. Pri Gartner group, kjer prouujejo in raziskujejo sodobne tehnologije in njihov vpliv na drubo, na to pravijo takole: Uporabnikom lahko poveste, esa ne smejo, a to ne bo posebno uspeno, e jim zraven ne ponudite ustrezne alternative.

doloeno varnostno politiko, saj drugae postane BYOD mote pojav, posebno, kjer so lastniki naprav pogosto tisti zaposleni, ki imajo doloen vpliv, formalne in neformalne povezave, in tako pogosto zahtevajo, da se te naprave prikljuijo na druge IT naprave z neomejenimi pooTablini raunalnik, foto: Reuter blastili. Vsak dan se menda na letaliih po kov). Na primer, nekdo si polje dasvetu izgubi (tako ali drugae) 14.000 toteko na svoj gmail naslov, da ga bo tovrstnih naprav. Ob izgubi mnogi pregledal e doma, in e podatke vidi ugotovijo, da poglavitna vrednost ni v pol sveta. ceni same naprave, pa pa v podatkih, ki so na njih. Ob tem pozabimo na monost namernih odtujitev podatkov zaradi razlinih razlogov (industrijska pijonaa, maevanje zaposlenega bivemu podjetju, zasebna iniciativa). V razmislek je potrebno umestiti e najmanj dve izhodii, in sicer to, da omreje, ki je pred pripustitvijo teh naprav imelo solidno odzivnost, nenadoma postane poasno ali se celo ustavlja, kar pomeni vije stroke in vijo pasovno irino In drugi, kar je lahko e pomembneje, da izgubimo pregled nad doloenim materialom (raunalniarji temu reejo datoteko), ker ne vemo, katera verzija je aktualna (najpogosteje zadnja), saj jih najdemo na desetine po vseh mogoih napravah, e je pri njeni stvaritvi (na primer pogodbi) sodelovalo ve zunanjih in sodelavcev v podjetju.

Gartner je na svoji spletni strani objavil tudi vizijo uporabe zasebnih komunikacijskih naprav v slubi, kjer navajajo, da bo 70 odstotkov terenskih delavcev do leta 2018 svoje delo opravljajo na osebnih pametnih napravah. Torej se tega procesa ne da ustaviti in klasini raunalniki, vkljuno s prenosniki, bodo postopoma odli v Mozelj. Kakna koda za okolje! Za tolabo je potrebno videti problem s svetle plati. Naprava je last delavca, torej je podjetniku ni potrebno kupiti, amortizirati in popravljati. Napravo ima delavec veinoma pri sebi ves dan, torej ni delovno aktiven samo 8 ur, ko je v slubi, pa pa tudi popoldne, zveer, med vikendi, prazniki in celo med dopustom.

Za to iritev prisotnosti na delu je potrebno najti pametne kompromise v porabi asa (dovoljeni izhodi med delom in pred zakljukom delovnika) ter materialnih dobrinah (te naprave so Delitev datotek relativno drage). Za obvladovanje dePogosto si torej doloen zapis poda- ljenih datotek pa se na trgu pojavljajo Druga skrajnost bi bila, e je podje- jamo med slubami, oddelki, izvajalci, orodja, ki omogoajo laje delo celo tnik do teh naprav povsem brezbrien. partnerji, lastniki, nadzorniki, uredni- do te mere, da lahko vidimo doloen Prej ali slej se bo tako dogodilo, da se ki, novinarji itd. Na koncu pogosto dokument, tudi e nimamo orodja za bodo na te naprave selili podatki o sti- nihe ve ne ve, kje je tisto besedilo, njegovo stvaritev in pregled. Kot prikih, poslovnih partnerjih, projektih, ponudba, raun, pogodba, s katero de- mer je slika nart v Auto-Cadu, ki ga dopisih, lamo. Torej se bomo morali vsi na novo prikaejo tudi na napravah, ki nimajo nauiti reda. Ali je zato delitev dato- naloenega Autocada, dragega in avtehninih podatkih. Najve monosti tek neprimerna. Ne! Pri Gartnerju so torsko zelo varovanega orodja. za to je seveda tam, kjer omogoimo celo zapisali, da bo podjetnik, ki ne bo Sam problem bo manji, e se bomo v dotopanje z napravo do omrene opre- uvedel storitve delitev datotek, imel naih podjetjih nanj pripravili in skume (inega ali brezinega omreja), velike teave z odtekanjem zapisov o ali najti pozitivne uinke, ki prevlado raunalnika v podjetju, fizinega ali poslovnem sistemu na internet, kar pa dujejo nad negativnimi. virtualnega strenika, intraneta ali in- je hitro lahko prekrek zoper ZVOP terneta. Torej je potrebno tu le imeti (Zakon o varovanju osebnih podat14
KOEVSKI UTRIP / noviutrip@novi-utrip.eu / oktober 2013

DOBRO JE VEDETI
Za ljubitelje zgodovine je e posebno privlaen srednji vek, ko se je lovetvo drubeno organiziralo. Toliko je e oddaljeno, da v dogajanja niso vpleteni nai neposredni predniki. Verjetno je to eno redkih obdobij lovetva, ko se je populacija ljudi zmanjevala in je morda kazalo celo na popolno izumrtje loveka. Tako veliko mortaliteto je povzroila smrtonosna pandemija kuge. se je zael z razpadom zahodno rimskega cesarstva po letu 476 in konal v petnajstem stoletju. Po mojem preprianju se je srednji vek konal s padcem glavnega mesta latinskega cesarstva Konstantinopla leta 1453. Takrat je nekdanji Bizanc padel v roke osmanskim Turkom, ki so iz Srednji vek

Edvard ilc Iz sveta glodalcev, Bartonella rochalimae

varnih bolezni. Domneva se, da je vasih podgana ivela v gozdu. S irjenjem naselbin ljudi se je prilagodila ivljenju v bliini loveka. V toplejih obmojih prevladuje rna podgana, v hladnejih pa pogosteje sreamo rjavo podgano. Na istem prostoru tudi pri nas lahko sreamo obe, ker si med seboj nista sovrani. Rjava podgana je veja in lahko dosee teo do pol kilograma ter pol metra velikosti. Dobro se znajde tudi v vodi, je bolj porena, saj j vse od kraja, tudi komunikacijske in elektrine vode, in je mnogo bolj pretkana. rna podgana je manja in ne mara vode, rada pa pleza, je bolj izbirna glede hrane. Obe sta zelo inteligentni, zaznavata ultrazvok in vidita ultravijolino svetlobo. Nekateri znanstveniki celo trdijo, da podgana premiljuje kot lovek. Za razirjenost podgan je kriv lovek, saj je z njim potovala iz Azije, od koder izvira, po celem svetu e od izhodia naega tetja (leto 0). Po letu 600 so jo opazili tudi v naih krajih. Te ivali pa so bile bolj opazne v 13. oziroma 14. stoletju, ko so se naselja veala.

je (epidemija je besedna zveza iz grine in pomeni nenaden izbruh ter hitro irjenje doloene nalezljive bolezni v loveki populaciji, ki mono presega normalno obolevnost).

Kaj je pandemijo kuge ustavilo? Nekateri trdijo, da veja higiena, drugi, da pojav oziroma raziritev rjave podgane, ki je odirala hrano rni, ni pa prenaala kuge. Pravega odgovora al nimamo. Ostaja pa vpraanje, ali se lahko kuga pojavi ponovno? Lahko, saj smo pred tremi leti sliali za pojav kuge v obmorski dravi v Jugovzhodni Aziji, ki jo najpogosteje imenujemo Mjanmar gre za nekdanjo Burmo in po letu 1989 Republiko zvze Mjanmr. Nekaj let pred tem (2007) so na Tajvanu znanstveniki odkrili, da rjave podgane prenaajo novo vrsto bakterije Bartonella rochalimae. Ta je e bolj nevarna za ljudi kot kuga. Sam sev so izolirali raziskovalci na University of California v San Franciscu (UCSF). Za boljo predstavo! Sama bakterija je v tesnem sorodstvu z Bartonello Quintanamikrobni, ki je v asu prve svetovne vojne umorila na stotisoe vojakov s, tako imenovano kugo strelskih jarkov. Ime bakterije, ki napada tudi domae ivali z bolhami, je povzeto po brazilskem znanstveniku Henriqueju da Rocha Lima. Prvi pacientki v ZDA so po povratku iz Peruja diagnosticirali slabokrvnost, poveano vranico, visoko temperaturo, nespenost podobno kot pri malariji ali trebunem tifusu. Pacientka je po dolgotrajnem zdravljenju z antibiotiki okrevala. Kasneje pa je nekaj pacientov tudi umrlo, predvsem mlaji in manj odporni ljudje. Leta 2007 so bakterijo odkrili tudi pri lisicah v ruralnih predelih Kalifornije. Kasneje se je vsako leto pojavilo nekaj obolelih. tevilo je obvladljivo, a kot svarijo mnogi zdravniki, veterinarji in znanstveniki, se lahko pojavi e v vejih obsegih kot neko kuga z mnogo nevarnejimi posledicami. Prav je, da to vemo!

enega najbolj kranskih mest naredili najbolj prepoznavno muslimansko mesto Carigrad ali Istanbul. V literaturi pa boste zasledili veinoma drugo letnico konca srednjega veka, in sicer leto1492. To je v letu, ko je Kolumb odkril Ameriko.

Srednji vek je zaznamoval padec vzhodno rimskega imperija in iritev islama proti Evropi. Takno smer zgodovinskih gibanj je v veliki meri pospeil mali glodalec, ki je podoben mii, vendar veji. Zato so mu Rimljani nadeli ime velika mi (mus maximus). Govorimo o podganah.

Pogosto to ival sreamo tudi v naih krajih in oitno ji deratizacija ne pride do ivega, ker jih je edalje ve. Zanimivo zgodbo o unievanju podgan na Koevskem nam je pred desetletji predstavil inenir Popovi. V hlevih takratnega KGP (bil je e ZKGP), kjer je zaradi ugodnih pogojev (hrana, temperatura) podganji raj, so zmanjevali koliino teh neprijetnih ivali z odstrelom. Zaposleni, ki je bil bolj ve zadevanja z zrano puko, je imel nalogo, da spremlja dogajanje v hlevu, in ko so se podgane pojavile, je pomeril ter streljal.

foto CNN; Primerek orjake podgane iz June Amerike Stale se tudi sedaj ohranja v manj obljudenih podrojih in zelo poveuje v velikih mestih. Tako je, na primer, v najvejem Amerikem mestu New Yorku nekaj ve kot 8,2 milijonov prebivalcev in ve kot 100 milijonov podgan. Kdaj in kje je za kugo obolela rna podgana pravzaprav ne vemo. Je pa to bakterijska bolezen, ki je znailna za godalce. Veina rnih podgan ima v sebi bakterije kuge, ki jih njen imunski sistem uniuje oziroma obvladuje pod kritino mejo. Ko imunski sistem popusti, se koliina bakterij razmnoi nad obvladljivo mero, in rna podgana zboli. Bakterije se razirijo po celotnem telesu podgane, tudi v krvi. Bolhe, ki ivijo na podgani in sesajo njeno kri, se tako okuijo. Ko obolela podgana pogine, si bolhe iejo novega gostitelja. Ta je lahko tudi lovek. Tako se je kuga razirila v obliki epidemije oziroma, po dananjih merilih, celo pandemiKuga

Kaken je bil uspeh, smo takrat povpraali gospoda Popovia. Odgovoril je, da je to najbolj uinkovito sredstvo v boju s podganami, poleg tega pa je taka oblika najmanj sporna za ostala iva bitja, saj vemo, da strup pogosto pojedo tudi ivali, ki jim ni namenjen. Vemo, da se lovetvo hitro iri. Ko to berete, je na svetu e 7,15 milijarde ljudi. A e hitreje se iri populacija podgan. Tako kot ljudje so tudi podgane krive za izumrtje nekaterih drugih ivih bitij, in e lovetvo ne bo resneje poseglo v boj proti podganam, se lahko dogodi marsikaj. e danes ugotavljamo, da podgane v nerazvitih dravah pospravijo etrtino ali celo polovico pridelka hrane. Poleg tega vemo e, da podgane prenaajo vrsto nerna in rjava

DOBAVA IN MONTAA VSEH VRST POHITVA

Kuhinje Omare Stopnice Notranja vrata Polaganje gotovih podov Mizarski servis

Rijavec Goran s.p., Omerzova 28, Koevje, GSM: 031 694 728

oktober 2013 / noviutrip@novi-utrip.eu / KOEVSKI UTRIP

15

Microera Joe ilc s.p. Hrovaa 14A (trgovski center SPAR Ribnica) 1310 Ribnica

01 8373 116 051 358 762 info@microera.si www.microera.si

UGODNI NARONIKI PAKETI TER AKCIJSKI APARATI NA OBROKE!

IZ IN O
IZDELOVANJE, PRODAJA IN MONTAA OKENSKIH SENIL
Kilt senila, Brigita klun s.p., Podgorska ul. 11, Koevje

RAUNOVODSKE in POSLOVNE STORITVE

Del nae ponudbe:
Vodenje poslovnih knjig (glavna knjiga, analitine evidence, obraun osebnih prejemkov in vse evidence v zvezi s plaami za Durs in ZPIZ, obraun drugih prejemkov, vodenje evidence osnovnih sredstev, DDV, opravljanje plailnega prometa, obraun obresti, izdelava raunovodskih izkazov in ostalih raunovodskih evidenc Svetovanje pri izterjavi dolgov, telefonska izterjava v vaem imenu, poiljanje opominov, vlaganje elektronskih izvrb Preverjanje bodoih poslovnih partnerjev in njihove bonitete Izbira najugodneje banke pri pridobivanju kreditov

T: 01 8953 758 I M: 041 724 359, 031 347 136 KLUN IVAN S.P. | PODGORSKA ULICA 11,1330 KOEVJE IVAN.KLUN1@TELEMACH.NET WWW.KILT.SI T: 01 8953 758 | M: 041 724 359, 031 347I136 | IVAN.KLUNSIOL.NET

TEHNINE ZAVESE: LAMELNE, PLISE, PANELNE ALUZIJE: NOTRANJE, ZUNANJE ROLOJI: RAVNI, GUBANI SCREEN IN SOLTIS SENILA, TENDE

TE PL A RO SC

KLU T: 0

NOVO V RIBNICI!!!
bivi PUPAJ

Nae storitve dopolnjujemo z vao pomojo oz. z vaimi potrebami, zato ste vabljeni, da nam zaupate svoje elje in teave, za katere bomo skupaj nali reitev. Gradel Deli&Co. d.n.o., Roka c. 9, 1330 Koevje. Telefon 01/8950-205, mobi 041/505-965, fax. 01/8950-200, mail: mira.delic@gmail.com

Hrano vam pripravimo tudi za domov.

16

KOEVSKI UTRIP / noviutrip@novi-utrip.eu / oktober 2013

NAI POSLOVNI PARTNERJI

Sladkorna bolezen
Sladkorna bolezen je skupina presnovnih bolezni, ki jim je skupna previsoka koncentracija glukoze v krvi. Krvni sladkor v normalnih mejah vzdruje hormon inzulin, ki ga izdeluje trebuna slinavka. Kadar trebuna slinavka izloa premalo inzulina ali se telesna tkiva na inzulin ne odzivajo v dovolj veliki meri, se krvni sladkor dvigne nad normalno mejo. Previsok krvni sladkor tekom let okvari drobno in veliko ilje in lahko povzroi mogansko kap, srno kap, ledvino odpoved, slepoto, okvaro ivcev in skupaj z okvaro oilja nog privede do amputacije. Te posledice previsokega krvnega sladkorja imenujemo zapleti sladkorne bolezni. Normalna vrednost glukoze v krvi na tee je 6,0 mmol/l ali manj. O sladkorni bolezni govorimo, ko je vrednost glukoze na tee stalno 7,0 mmo/l ali ve oziroma po obroku 11,1 mmol/l ali ve. Mejno zveanje glukoze v krvi na tee pa je od 6,1 do 6,9 mmol/l, kar imenujemo mejna bazalna glikemija. Znailni znaki bolezni, ki so posledica zvianih vrednosti glukoze v krvi, so: pogosto mokrenje, huda eja, izguba telesne tee, motnje vida (zamegljenost), srbenje spolovila, utrujenost, oslabelost, poasno celjenje ran. Poznamo ve tipov sladkorne bolezni: 1. Sladkorna bolezen tipa 1 je kronina avtoimunska bolezen, pri kateri imunski sistem napade in unii lastne beta celice trebune slinavke, ki proizvajajo hormon inzulin. Ker je pomanjkanje inzulina absolutno, je lovek s to boleznijo odvisen od zunanjega inzulina.Propadanje beta celic je poasen, kronien proces,bolezen se klinino lahko izrazi ele ez as, ko je unienih 75 % in ve celic. 2. Sladkorna bolezen tipa 2 je povezana predvsem z nezdravim nainom ivljenja in prekomerno telesno teo. Pri tem tipu bolezni trebuna slinavka e vedno proizvaja inzulin, a ne dovolj za uravnavanje koliine sladkorja v krvi. Previsok krvni sladkor je posledica soasno prisotne okvare trebune slinavke, ki izloa premalo inzulina, in oslabljenega uinka inzulina na telesna tkiva, predvsem miije in jetra. Sladkorna bolezen tipa 2 se obiajno pojavi po 45. letu, vse bolj pogosto pa je razirjena tudi med mladimi in otroki. Velik vpliv ima dednost. 3. Sladkorna bolezen v nosenosti je tisti tip sladkorne bolezni, ki se prvi pojavi med nosenostjo in po porodu izzveni. Pri enskah, ki so imele sladkorno bolezen v nosenosti, obstaja veliko tveganje, da bodo kasneje v ivljenju zbolele za sladkorno boleznijo tipa 2, zato potrebujejo posebno obravnavo. 4. Drugi tipi sladkorne bolezni nastanejo kot posledica nekaterih zdravil, operacij, nedohranjenosti, okub, genetskih sindromov in drugih redkih bolezni. Med dejavniki tveganja za sladkorno bolezen, na katere lahko vplivamo z javnozdravstvenimi ukrepi, so predvsem slabe prehranske navade, pomanjkanje gibanja in posledina debelost. Gre za tiste dejavnike tveganja, ki jih skupaj s kajenjem in pitjem alkohola pritevamo med dejavnike ivljenjskega sloga, ki so skupni vsem kroninim boleznim. Kljuni so torej razlini pristopi, ki promovirajo zdrav nain ivljenja, e posebno pri bodoih starih, otrocih, mladih ter skupinah z vejim tveganjem za sladkorno in druge kronine bolezni. Veliko vlogo pri tem pa ima tudi lekarniki farmacevt, ki je najlae dostopen zdravstveni delavec. Z njim se pogosto sreuje tudi bolnik s sladkorno boleznijo. Farmacevt mu svetuje o pravilni in varni rabi zdravil, svetuje o zdravilih, za katere predpis recepta ni potreben, ter pomaga pri uenju rokovanja in rabe medicinskih pripomokov za zdravljenje in nego. Sladkorna bolezen zaradi svoje pogostnosti in tekih posledic predstavlja ne samo zdravstveni, ampak tudi iri drubeni, socialni in ekonomski izziv. Da bi jo uspeno obvladali, je potrebno usklajeno delovanje zdravstvenega sistema in celotne drube. Polona Benedik, mag. farm.

Pooblaeni serviser in prodajalec vozil

Gornje Lepove , Ribnica tel: gsm: e-mail: urban.s@amis.net

oktober 2013 / noviutrip@novi-utrip.eu / KOEVSKI UTRIP

17

ZGODOVINSKA PABERKOVANJA
ivo krastao obesi za noge v bliini ognja in postavi pod njo skledico iz voska. V treh dneh izbljuva krastaa vse, kar ima v sebi: male rve, zelene muhe itd. Nato zvari skupaj vosek in izbljuvek krastae ter zmes pojej! e bi kdo pomislil, da je s temi besedami opisana priprava kakne e posebej eksotine koevarske jedi, bi se tokrat, hvala Bogu, utel. V resnici gre namre za zdravilo proti kugi, s katerim naj bi bruseljski zdravnik Jan van Helmont v 17. stoletju po lastnih trditvah uspeno ozdravil ve kot 4000 bolnikov. Ko so nekaj kasneje skuali njegov recept uporabiti dunajski lekarnarji, so bili al manj uspeni. Izmed nalovljenih 50 do 70 krasta sta rve izbljuvali le dve. Enostavno torej zdravljenje kuge nikoli ni bilo.

Mihael Petrovi ml. Kuga na Koevskem: pomagale niso ne veverice ne krastae (1. del)
Eden od koevskih kronistov, dr. Erich Petschauer, zato verjetno upravieno sodi, da se je tevilo za selitev voljnih prebivalcev posledino mono zmanjalo, in da so jih grofje poslej morali proti jugu vabiti z denarnimi premijami, z dovoljenjem sosednjih fevdalcev ki so v zameno seveda terjali primerno plailo pa so koloniste zaeli privabljati tudi iz Vzhodne Tirolske. Njihovo tevilo brkone ni bilo majhno, saj so jezikoslovci v koevarskem nareju odkrili tevilne sledi vzhodnotirolskih govorov. Nekateri avtorji v tem kontekstu omenjajo tudi naseljevanje upornih kmetov iz Frankovske in Turingije, s katerimi naj bi stisko Ortenburanov reeval cesar Karel IV., vendar pa te teze doslej ni bilo mono podkrepiti s prepriljivimi dokazi.

Sicer pa je medicina minulih stoletij poznala e veliko podobnih receptov proti bolezni, ki je marsikdaj pisala celo politino in vojako zgodovino. Veina ni bila ni manj nenavadnih od van Helmontovega. Tako lahko v neki knjigi iz 16. stoletja najdemo tudi naslednje priporoilo: e je zrak okuen in e ima doma kozla, se drgni ob njem. Smrad naj te ne moti. Zjutraj pojdi v stranie in vdihavaj kolikor more odurni vzduh. Na Spodnjem tajerskem pa so baje prisegali na kuhane ali posuene ter v prah stolene veverice, ki so jih zauili v vinu.

Ob taknih recepturah seveda ne presenea, da je po grobih ocenah med najvejo evropsko epidemijo sredi 14. stoletja kuga pomorila okoli 25 milijonov ljudi oziroma tretjino tedanjega prebivalstva. Dejansko je bil eden redkih razumnih napotkov proti rni smrti, kakor so kugo tudi imenovali, pregovor, ki se nam je ohranil iz tistega asa: e gre kuga v deelo, si kupi par monih evljev in bei tako dale, da se ti strgajo podplati.

V dosegljivih zgodovinskih virih se kuga na samem Koevskem sicer prvi omenja leta 1578, ko je pustoila po vsem Kranjskem, e posebej mnogo ljudi pa naj bi spravila pod zemljo v Ljubljani, Cerknici, ob Temenici, v t. Rupertu, Krkem, Novem mestu ter v koevski deelici. Koliko rtev je terjala med Koevarji ni znano, je pa po vsej verjetnosti v tem asu v mestu na lokaciji dananje upnijske cerkve e dlje asa stala kapela, posveena sv. Fabijanu in sv. Sebastijanu, ki je v listinah izpriana od leta 1581 dalje. Oba sta priljubljena zavetnika proti kugi. Naslednja huda epidemija je kranjsko deelo prizadela ob koncu 16. stoletja. Leta 1599 se je najprej pojavila na Dolenjskem, e prej pa je razsajala na Reki. Kuna komisarja, ki so ju izbrali iz vrst ljubljanskih mestnih svetnikov in ju poslali v ogroene kraje, sta zabeleila, da so za boleznijo oboleli prebivalci marja, entjana, entruperta, Rade in Rake, gospostva Spodnji Mokronog in okolice Krkega, kjer naj menda ne bi bilo neokuene vasi. V Novem mestu je po podatkih, ki jih je mestno predstojnitvo posredovalo komisarjema, do tedaj umrlo est oseb, pa e te naj ne bi zbolele za kugo, temve za ogrsko boleznijo oziroma malarijo, pogosto spremljevalko vojakov, ki so se v movirjih ob Donavi in Tisi bojevali proti Turkom. Je pa zato kuga hudo divjala v okolici dolenjske prestolnice, predvsem na obmoju Trke Gore in Bajnofa ter v upnijah marjeta in t. Peter, od koder je upnik poroal o 300 mrtvih. Komisarja sta oitno stanje preiskala tako temeljito, da sta se tudi sama okuila s kugo in jo zanesla v Ljubljano, kjer je malo kasneje izbruhnila prav v njunih hiah. Ob zapisanem je e toliko bolj zanimivo, da so e ez nekaj let Novomeani na vicedomsko komisijo, ki se je pripravljala na obisk v obuboanem in deloma pogorelem mestu, poslali podatke, po katerih naj bi med epidemijo umrlo nad 800 meanov, od tega 149 hinih gospodarjev. Do leta 1610 je ta tevilka narasla celo na ve kot 1000 mrtvih. Podobno so leta 1609 za davni spregled in komisijski ogled mesta zaprosili tudi Vinjani. Zatrjevali so, da so med boleznijo izgubili kar polovico prebivalcev in gostaev, eprav sta oba prej omenjena komisarja v poroilih izrecno navajala, da se je kuga Kaj so iz Koevja pisali v Gradec

Vinji Gori izognila. A tako ene kot druge so e prehiteli Koevarji, ki so se na grako dvorno komoro s pronjo za pomo obrnili e leta 1601. Po njihovih trditvah je kuga ob Rini morila dve leti, pri emer naj bi zaradi smrti tevilnih uglednih meanov in gostaev mesto utrpelo znaten upad prebivalstva. Dejansko je iz nekega dokumenta, ki je bil v Gradec odposlan leto poprej, razvidno, da trditve niso bile popolnoma izmiljene, saj so Koevarji res potoili, da jih je Bog uboce udaril s kazensko ibo kune bolezni. Vendar pa tedaj e ni bilo govora o mnoinem umiranju, temve so iz Koevja pristojne opozarjali le, da je mesto zaradi kuge zaprto, prepoved gibanja pa je prebivalstvo potisnila v hudo revino in bedo. Razen gospodarskih torej sploh ni zaznati kaknih demografskih posledic, o katerih so Koevci leto dni pozneje veliko bolj smelo pisali v oddaljeni Gradec, od tod sklepa zgodovinar dr. Boris Golec, ki je preueval razirjenost kuge na irem dolenjskem obmoju. Golec meni, da je bila glede na pavalnost trditev etev epidemije v Koevju manja kot v Novem mestu in Vinji Gori, kjer pa so s tobami ravno tako mono pretiravali. S asovno distanco se je zmanjevala kritinost prizadetih do polpreteklih dogodkov, k nastanku trditve o 800 in konno o maginih tiso umrlih pa je pripomoglo tudi preprianje, da so se predstave o resninem dogajanju v Novem mestu leta 1599 medtem v oeh deelnih oblasti e zameglile, ugotavlja. Seveda pa to ne pomeni, da sta jo Koevska in Koevje kot njeno upravno sredie ob izbruhih rne smrti vselej odnesla sreno. Poroila in drugi arhivski dokumenti dokazujejo, da je starka s koso v asih kuge tudi med Koevarji vekrat obilno kosila, in da si je marsikdo e kako doiveto lahko prepeval priljubljeno pesmico O, moj ljubi Avgutin, vse je po zlu! ki je nastala prav v povezavi z eno od kunih epidemij. in kako papir vse prenese

Kljub temu, da danes dobro poznamo mehanizme irjenja kunih obolenj in so e dale asi, ko so mislili, da kugo povzroa kodljiv dim, ki nastane, ker se na Saturnu vname zmes svinca, antimona, ivega srebra in raznih strupenih tekoin, pa bolezen e vedno ni v celoti izkoreninjena. Avgusta letos so tako obila poroala, da je v Kirgizistanu umrl 15-letni pastir, ki so ga s kugo okuile bolhe. Pred tem je po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije zadnji izbruhnila leta 2010, ko je v Peruju zanjo zbolelo 12 ljudi. Prav Peru in Kazahstan ob Kongu, Tanzaniji, Mjanmaru, Madagaskarju, Vietnamu ter nekaterih delih Rusije, Indije, Irana in Kitajske, pa tudi jugovzhoda ZDA, sodita med tista obmoja sveta, kjer v odmaknjenih predelih e vedno obstaja potencialna nevarnost okube. S kugo se je, vsaj posredno, Koevska najbr sreala e zelo zgodaj. Prej omenjena epidemija, ki je pomorila tretjino evropskega prebivalstva, namre sega ravno v desetletja po zaetkih naseljevanja pragozdnega sveta juno od Ribnice. Leta 1348 se je na Korokem, od koder so grofje Ortenburki novaili ljudi za kolonizacijo, v monem potresu najprej zruil del gore Dobra, ki je pod seboj pokopal sedem vasi, potem pa naj bi kugi podlegel e vsak drugi Koroec. 18 Kolonizacija v znamenju koroke katastrofe

koevski in ribniko sodraki UTRIP lahko sedaj prebirate tudi na spletni strani: http://www.scribd.com/ noviutrip

(nadaljevanje prihodnji)

KOEVSKI UTRIP / noviutrip@novi-utrip.eu / oktober 2013

MODRI PLANET
Azbest je kot material, ki je za loveki organizem zelo strupen, e vrsto let prepovedan. Ve o tej tvarini niti ne vemo in verjetno ve niso vedeli tudi tisti, ki so potrdili taken predpis. Torej teko tako enoznano opredelimo njegovo toksinost, e o tej snovi nimamo zadostnega znanja. Poglejmo si nekaj izhodi o azbestu. Struktura

Edvard ilc Smiselnost prepovedi uporabe azbesta?

trih plinskih mask, ki so bile narejene pred letom 1960, filtrih za precejanje trdnih delcev iz odpadnih tekoin, nali bi ga tudi v starejih suilcih za lase fenih, nadalje tudi v podlogah za likanje, grelcih za vodo, varovalnih stenah za pemi in tedilniki, v samih peeh na trda goriva, peeh na olje, termo-akumulacijskih peeh, vinilnih talnih ploicah, lepilih, v skodlah, odrskih zavesah, obealih za odrske in domae zavese itd. Kasneje je bila zaradi rakavih obolenj na pljuih njegova uporaba prepovedana. Bolezen azbestoza povzroa teave dihalnega sistema loveka, za katero obolevajo predvsem rudarji, ki omenjene silikatne materiale kopljejo, in delavci v industrijah, kjer izdelujejo izdelke iz azbesta, na primer v industriji, kjer izdelujejo cevi za kanalizacijske odtoke in salonitke, kot je bilo to pri nas v Anhovem.

Na obe vpraanji je odgovor: Ne.

Azbest je naravni material vlaknaste kristalne strukture. Torej azbest ni umetna tvorba, kot si mnogi mislijo, pa pa se nahaja prosto v naravi, kot se nahajajo premog, rudnine, nafta, les ... V bistvu loimo 6 naravnih silikatnih mineralov, katerih zmes se uporablja tam, kjer lahko pride do visoke temperature ali neposrednega stika s kislinami oz. bazami. Na vse to je namre azbest odporen. V preteklosti je bil zaradi teh pozitivnih lastnosti pogosto uporabljen material v industriji in gradbenitvu. Najbr vsi vemo, da salonitna kritina vsebujejo azbest, in tudi to, da so imeli delavci pri plavih azbestne obleke ali predpasnike, ki so jih varovali pred vroino, ki bi lahko povzroila suhi vig. Zaradi enakega razloga so imeli vasih azbestne obleke tudi gasilci. Azbest se je uporabljal v avtomobilski industriji, saj so bile zavorne ploice in sklopke neko iz azbestnih snovi. Njegovo nadomestilo e danes ne dosega enakih uinkov kot azbest. Morda ne veste, da je bil azbest tudi v mavnih ploah, fil-

Tako imenovani beli azbest ni zdravju ni manj (ali bolj) kodljiv kot mnoge druge surovine ali repro materiali, ki jih uporabljamo v industriji ali v kmetijstvu, da vojakih sredstev ne omenjam posebej, eprav jih hake in enevske konvencije prepovedujejo (bojni plini). Delavec je pri delu z belim azbestom ustrezno e zaiten z masko, ki iti nos in usta. Takno vrsto zaite z enako uinkovitostjo se pogosto predpisuje tudi v kemini in lesni industriji (izdelava ivernih plo, salonitnih plo in drugih zlepljencev), nadalje v kovinski industriji (lakirnice in barvarnice ter galvanska obdelava materialov in izdelkov), v kmetijstvu pa ob uporabi herbicidov in drugih strupenih preparatov, itd.

Dve vrsti sta manj nevarni za iva bitja

TEAJ KVAKANJA
za zaetnike in za tiste s predznanjem

Rokodelski center Ribnica razpisuje

Evropska unija je prepovedala vse oblike uporabe azbesta e v zaetku osemdesetih let preteklega stoletja. Japonci pa v sredini devetdesetih, po hudih pritiskih javnosti. Prepoved obsega pridobivanje teh naravnih mineralov, proizvodnjo ter predelavo azbestnih izdelkov. Sam azbest je bil v uporabi od konca 19. stoletja, eprav so ga kopali in uporabljali e v asu pred naim tetjem. V poveani uporabi je bil tudi zaradi dobrega vpijanja zvoka, prenaa upogibanje, raztezanje in zvijanje, kar se pojavlja pri montanih opravilih (na primer pri polaganju cevi). Ima e eno pomembno dobro lastnost, je namre zelo poceni.

Druga dilema te prepovedi izhaja iz ugotavljanja sorazmernosti kode in koristi med uporabo belega azbesta za kanalizacijske cevi v nerazvitih dravah Afrike, Azije ... Po prepovedi azbesta se kanalizacijski sistemi enostavno ne gradijo, ker so vsi drugi nadomestni materiali mnogo draji, in tako sedaj pogosto odplake nenadzorovano teejo po povrini zemlje (najpogosteje tam, kjer bivajo najrevneji prebivalci). Iz odprtih kanalov se iri ogaben smrad v okolje, istoasno pa fekalije in druge odpadne vode pronicajo v zemljo in od tu v talna zajetja pitne vode ali v slabo vzdrevane vodovode, kjer popravila starih azbestnih cevi z novimi niso dovoljena. To povzroa epidemije tifusa, kolere, obolenje eboli itd.

Teaj kvakanja v obsegu 30 ur bo potekal 1x tedensko po 3 ure, ob sredah od 17.00 do 20.00. ure. Prvo sreanje bo v sredo, 6. novembra. Nauili se boste kvakati prtike, razline dekoracije in nakit. Cena 30 urnega teaja je 60 eur. Udeleenci morate s seboj na prvo uro teaja prinesti kvake in bombano prejo (garn). Prijave sprejemamo do 30. oktobra po telefonu 01 8361 104 ali po elektronski poti info@rokodelskicenter-ribnica.si. tevilo mest je omejeno, zato pohitite s prijavami!

Azbest je prepovedan tudi v veini drugih drav, ne le v EU in na Japonskem. Tako je prepovedan tudi v veini drav rne celine. Razmislek ob vsem zapisanem pa nakazuje nekatere dileme, ki zahtevajo odgovor, e se malce bolj poglobimo v problem. Glede na to, da imamo est razlinih vrst silikatnih materialov recimo temu est vrst azbesta, se samo po sebi odpre vrsto pomislekov in vpraanj, kot na primer: Ali so vse vrste azbesta enako nevarne za loveka?

Po delitvi estih azbestnih mineralov, kot je to uveljavila Agencija Zdruenih drav za varstvo okolja, se azbest deli v dve skupini, in sicer v serpentine in amfibole. Beli azbest ali krizotil (Mg,Fe7 Si8 O22 (OH)2) spada v skupino serpentinov. Med amfibole uvramo krokidolit ali modri azbest, amozit ali rjavi azbest, antofilit, aktinolit in tremolit. Amfibolna vlakna krokidolita ali amozita so trdna, ravna in imajo veji premer kot vlakna krizotila. Zaradi svoje oblike in trdne strukture ostajajo zato tudi dlje asa v telesu. Ta as se raztegne preko enega leta v desetletje ali ve po vdihavanju. Najbolj problematina so torej dolga azbestna vlakna, eprav je to dolina precej manj kot milimeter (slabega pol milimetra pri Mg3 Si2 O5 (OH)4). Vsi ti pomisleki so e bolj na mestu, ker pravzaprav nimamo verodostojnih raziskav med vzronostjo povezanostjo (korelacijo) belega azbesta in boleznijo asbestoza. Ostaja torej sum, da je vsa gonja proti azbestu predvsem posledica elja, da se uveljavijo draji materiali.

ZA OGLAEVANJE POKLIITE: 031 655 986 ALI PIITE NA E-MAIL: noviutrip@novi-utrip.eu

19

Ali mora biti v konnem izdelku iz azbesta vkljuenih vseh est mineralov?

oktober 2013 / noviutrip@novi-utrip.eu / KOEVSKI UTRIP

IZ NAIH OL IN VRTCEV

Javni sklad RS za kulturne dejavnosti v sodelovanju z Zvezo kulturnih drutev Slovenije in drutvom GEOSS podeljuje osnovnim olam, ki imajo razvejano in kakovostno kulturno dejavnost ter so hkrati tudi sredie kulturnega utripa svojega okolja, naziv kulturna ola. ola lahko dosee naziv, e trajno ali vsaj tiri leta goji razvejano in kakovostno kulturno ivljenje na vsaj treh razlinih podrojih delovanja: glasbenem, likovnem, literarnem, na podroju varovanja kulturne dediine, multikulturnosti in na predstavitvenih dejavnostih, kot so ples, gledalie, lutke in folklora.

Naziv kulturna ola in priznanje za izjemne doseke na podroju multikulturnosti in medetinega sodelovanja za leto 2013 za O Zbora odposlancev
nateajih in pri projektih, ki spodbujajo ustvarjalnost. olske skupine sodelujejo na revijah, sreanjih, festivalih in tekmovanjih, namenjenih predstavitvi, primerjavi in vrednotenju dosekov. Na oli se preko celega leta vrstijo razlini kulturni dogodki in prireditve, namenjene uencem, starem in iri lokalni skupnosti ter krajevnim organizacijam. ola omogoa tudi prostor za kulturne dejavnosti posameznim kulturnim drutvom.

Naa ola se je marca prijavila na razpis JSKD Ljubljana za naziv kulturna ola 2013. Zbrali in popisali smo vse glasbene koncerte, gledalike, lutkovne in plesne nastope, likovne, multikulturne in medetine dejavnosti ter literarne doseke v zadnjih treh letih. Ves material smo poslali v Ljubljano, kjer je komisija na podlagi dokumentacije ugotovila, da izpolnjujemo pogoje za naziv kulturna ola 2013. Kulturno delovanje nae ole obsega dejavnosti na naslednjih podrojih: glasbenem, gledalikem, lutkovnem, plesnem, literarnem in likovnem podroju, na podroju varovanja kulturne dediine, multikulturnosti in medetinega sodelovanja, imamo pa tudi olski radio. Kulturna dejavnost je del rednega programa, izvaja pa se tudi pri izbirnih predmetih in interesnih dejavnostih. Uitelji spodbujajo uence k sodelovanju na raznih

Pristojna komisija za dodelitev naziva kulturna ola, ki je zasedala 6. 5. 2013, je pri vrednotenju prijavnih vlog ugotovila, da skladno z razpisanimi kriteriji naa ola izpolnjuje vse kvantitativne in kvalitativne pogoje. Tako smo uspeno prestali kandidacijski postopek in 20. septembra 2013 prejeli naziv kulturna ola. Razglasitev in podelitev

6 najbolj kulturnih ol, vsaka na svojem podroju. Nae je bilo priznanje za izjemne doseke na podroju multikulturnosti in medetinega sodelovanja za leto 2013. To, za nao olo e posebej dragoceno priznanje, so nam predali z naslednjimi besedami:

je potekala na O Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem. Naa ola bo tako naziv lahko uporabljala od 1. 9. 2013 do 31. 8. 2016. Poleg priznanja kulturna ola pa smo prejeli e posebno priznanje, ki ga je prejelo le

ZA OGLAEVANJE POKLIITE: 031 655 986 ALI PIITE NA E-MAIL: noviutrip@novi-utrip.eu

20
KOEVSKI UTRIP / noviutrip@novi-utrip.eu / oktober 2013

O Zbora odposlancev je ena tistih ol, ki jo poleg bogate kulturne dediine raznovrstnih obolskih dejavnosti odlikuje skrb za multikulturnost. Uenci se na oli od vsega zaetka uijo strpnega sobivanja, tako da jezikovna in kulturna raznolikost ole in posameznih razredov ne predstavljata nobenih ovir in ne sproata nesporazumov. Pravzaprav je ola svojo umeenost v multikulturno okolje obrnila v svoj prid, kar pomeni, da negujejo kulturne posebnosti ter spodbujajo razlinost v besedi,igriinplesu, kar uspeno irijo tudi v svoje okolje. Posebno priznanje si vsekakor zasluijo njihovi inovativni pristopi pri promociji in ohranjanju kulturne dediine ter spodbujanju romske kulture. Tu je O Zbora odposlancev nedvomno ola, ki dela premike in Rome zares integrira v vse dejavnosti na vseh podrojih, na podroju kulture pa spoznava in eli z uenci Romi peljati njihovo kulturo s sodelovanjem zunanjih sodelavcev e vije. Leta 2010 je zael na oli delovati kroek ohranimo kulturo Romov, ki je v zaetnem letu oral ledino. Najprej je bil prisoten nek skepticizem, a e po letu dni je ta kroek obiskovala polovica uencev Romov rezultati pa so izjemni, ki se ne kaejo le v predstavitvi in bogatenju kulturnega ustvarjanja, temve imajo pozitivne uinke tudi znotraj obveznega kurikula.

Pridobljena naziva potrjujeta kakovostne doseke naih uencev in predvsem kakovostno delo uiteljev na podroju kulture. e naprej bomo podpirali razvoj kulturnih dejavnosti na oli in ustvarjalnosti naih uencev na razlinih podrojih, kar je tudi nuja, da bodo uenci zautili, da je kultura pomemben del vsakdanjega ivljenja in nujen pogoj, da lahko preko nje ljudje zautijo bistvo ivljenja in prave vrednote. Peter Pirc, ravnatelj O Zbora odposlancev

IZ NAIH OL IN VRTCEV

Afrika - ali jo poznamo?

Jana je sklenila, da jim bo pomagala. S 400 evri je plaala steklarja, ki je zasteklil stavbo. Nato je ez as prebarvala sobo in ez poletje zbrala denar, s katerim je kupila in postavila pograde za dostojno ivljenje teh otrok. ez as je la v Malawi, kjer ivi e danes ob velikem sladkovodnem jezeru. Ni-

koli ji ne zmanjka idej in tudi tukaj pomaga otrokom z unimi teavami. Zanje je zgradila tudi center, v katerem jih pouuje. Najbolj od vseh doivetij si je zapomnila smejoe in vesele obraze otrok, ki so zadovoljni s tem, kar imajo. Ob tednu otroka smo se uenci in uitelji na O Ob Rini v duhu dobrodelnosti zdruili v eno. Zbrali smo kar 877 evrov, s katerimi bo gospa Jana lahko naredila e kakno dobro delo in pomagala Afrianom k boljemu ivljenju. Predavanje se nam je vtisnilo v spomin, predvsem pa v razmislek, kako zelo lepo nam je tukaj v Koevju, Sloveniji, in kako lahko e z majhnimi sredstvi naredimo zelo veliko. Vita Krese in Patricija Dela, 9. b O Ob Rini

Na ogled so bili izdelki afrike umetnosti V torek, 8. oktobra, nas je obiskala predsednica drutva Ela, gospa Jana Dular, univerzitetna diplomirana pravnica. Opisala nam je svoja doivetja in izkunje, ki jih je pridobila v vzhodni Afriki. V Keniji je pomagala otrokom, ki so iveli v centru za otroke s posebnimi potrebami, ki je bil zelo temen, brez oken, ponoi mrzel, spali pa so na tleh.

Otroci pozorno posluajo zanimivo pripovedovanje

V okviru evropskega projekta Mladi v akciji in pod mentorstvom Roberta Golje je bila 24. 9. 2013 na O Ob Rini Koevje otvoritev gozdne une poti, ki poteka v neposredni okolici ole. Uenca Joe Kriman in Vita Krese sta tevilne obiskovalce popeljala po poti, ki jo oznaujejo informativne lesene table, izdelane pri urah tehnike. Na poti je oznaenih 12 drevesnih vrst in poteka skozi manji zelenjavni in zelini vrt do uilnice na prostem. tori, donacija Gozdarstva Gra d.d., sluijo namesto stolov in miz. Preni prerez debla, postavljen kot gong, slui prikazu skorje, letnic in strena debla. Za zunanje obiskovalce bo kmalu na spletni strani ole na voljo digitalni klju, ki bo obiskovalcem nudil informacije o vrstah rastlin na uni poti in

Otvoritev gozdne une poti na O Ob Rini Koevje

drugje po koevskih gozdovih. V uilnici na prostem je potekala kratka lutkovna predstava o norih gobah, abah, torkljah in mikah, ki je navduila obiskovalce vseh starosti, med drevesnimi kronjami pa je zadonela tudi tolkalna glasba uencev ole. Ravnateljica mag. Darja Dela Felda se je ob zakljuku zahvalila vsem, ki so kakorkoli pripomogli k postavitvi gozdne une poti O Ob Rini Koevje, med drugim Klubu mladih Koevje, Zavodu za gozdove OE Koevje, uiteljema Robertu Golji in Miranu Kau za ves vloen trud in as ter vsem ostalim, ki so kakorkoli pripomogli k postavitvi poti in otvoritveni slovesnosti. Gozdno uno pot bodo uenci vsako leto postopoma nadgrajevali. Vsi obiskovalci so odli s sladkim nasmehom na licih, saj so

simpatine gozdne ivali postregle e z zelinim ajem in pikoti. Novinarski kroek O Ob Rini

Na Osnovni oli Ob Rini smo se v letonjem olskem letu odloili, da bomo nao ahovsko ekipo, ki predvsem po zaslugi bratov Vasje in Sergeja Aimovia e vrsto let uspeno zastopa nao olo tako na olskih kot na klubskih ahovskih tekmovanjih, zaeli graditi s temeljitim in kakovostnim delom z najmlajimi uenci. Tako je zael delovati ahovski kroek za uence od 1. do 4. razreda, ki ga v sodelovanju z uiteljem ole Tomaem Cokanom izvaja mojstrski kandidat iga Volf, sicer kot lan ahovskega drutva Krka Novo mesto tudi tekmovalec prve dravne ahovske lige. Pokroviteljstvo nad krokom je prevzelo tudi ahovsko drutvo Koevje, v katerem je Robert Kolari ustvaril odlino mladinsko ahovsko olo, zato si obetamo dobrega sodelovanja in e hitrejega napredka naih otrok. Trenutno pouevanje mlajih uencev poteka vsako sredo 6. in 7. olsko uro, le-to pa je nadgrajeno z igranjem aha ob etrtkih ob istem asu, kjer se pridruijo tudi stareji uenci. Najbolji se bodo vkljuevali v FIDE spletno skupnost uencev in v vadbo v

ahovski kroek in miselna tekmovanja na Osnovni oli Ob Rini

lo 96 uencev od drugega do devetega razreda, najbolji pa so bili: v 2. razredu Enej neler, v 3. razredu Julija Movrin, v 4. razredu Kian Eren, v 5. razredu Sergej Aimovi in Jan Kri, v 6. razredu Neja Krese, v 7. razredu Helena Petkovi, v 8. razredu Uro Figar in v 9. razredu Tjaa Novak. Najbolji uenci 7., 8. in 9. razreda se bodo 19. oktobra udeleili dravnega tekmovanja v Dobrepolju. e pred tem pa je v etrtek, 10. oktobra, potekalo olsko tekmovanje v razvedrilni matematiki. Tudi na tem tekmovanju so nai mladi talenti poskuali prikazati im veje miselne sposobnosti. Ker gre pri dejavnostih, kot so ah, logika in razvedrilna matematika za priblino iste uence, ki so veinoma tudi uspeni portniki v najrazlinejih portnih panogah, od plesa do borilnih vein, lahko ugotovimo, da so ti uenci v novo olsko leto zakorakali kar dejavno. Zaelimo jim im vejih uspehov pri njihovi pohvale vredni dejavnosti. T. Cokan 21

Zmagovalci olskega tekmovanja iz logike po skupinah: spredaj: Enej neler (2. r.), Neja Krese (6. r.) in Julija Movrin (3. r.); zadaj: Kian Eren (4. r.), Jan Kri (5. r.), Helena Petkovi (7. r.), Tjaa Novak (9. r.) in Melita Berlan (mentorica in lanica tekmovalne komisije)

ahovskem drutvu Koevje. Trenutno se vadbe udeleuje priblino 20 otrok. V petek, 27. septembra, smo izvedli olsko tekmovanje iz logike. Tekmovanja se je udelei-

oktober 2013 / noviutrip@novi-utrip.eu / KOEVSKI UTRIP

PORT IN REKREACIJA
Koarkarski veterani Slovenije +55 (Koevje) po osvojitvi evropskega prvenstva tokrat na svetovnem veteranskem prvenstvu v koarki v Griji presenetili z osvojitvijo tretjega mesta
Tekme SLO M55+ v Solunu | tevilo tekem v kategoriji 30 Tekma Datum Ura Nasprotnik 1 13/07/2013 sobota 10.45 SLOVENIJA : BRAZILIJA 2 3 4 5 6 14/07/2013 nedelja 17/07/2013 sreda 18/07/2013 etrtek 20/07/2013 sobota 21/07/2013 nedelja 10.45 10.45 16.00 10.45 11.00 SLOVENIJA : PERU Rezultat 63 : 74 60 : 42 52 : 50 44 : 42 66 : 51 60 : 68 Dvorana MENT PAOK KALAMARIA PAOK PAOK

SLOVENIJA : KOSTARIKA SLOVENIJA : GRIJA

SLOVENIJA : MOLDAVIJA SLOVENIJA : BRAZILIJA

GALIS ARENA

Konec julija 2013 se je v Solunu zakljuilo desetdnevno svetovno prvenstvo veteranov v koarki. Velik spektakel svetovne veteranske koarke je tokrat ponovno prinesel SLO +55 Koevje vrhunsko uvrstitev. Po osvojenem evropskem naslovu leta 2011 v Zagrebu je ekipi tokrat uspelo osvojiti tretje mesto na SP. Tekmovalni doseek celo presega zagrebkega, saj je bil doseen ob nizu tevilnih teav, ki so spremljale koevske veterane. Ekipa domuje v Koevju in je organizirana pod okriljem Veteranskega koarkarskega kluba Koevje, ki uspeno deluje e 35 let. Pred 12 leti na SP v Ljubljani se je ekipa zaela dopolnjevati s tevilnimi zunanjimi igralci. Zdaj e lahko reemo, da gre za selekcijo, ki jo sestavljajo veterani z vseh koncev Slovenije. Gonilne sile kluba so vseskozi Bogdan Ambroi, Anc Smole in Branko Dekleva.

Ob vseh teavah s slube- Kahvedi Abdulah (Celje); spredaj z leve: Valentini Marjan nimi obveznostmi, pokod- (Nova Gorica), Smola Marko (Koevje), tefanec Peter (Celje), bami in kar nekaj odpoved- Lesjak Sreko (Lako) in Dekleva Branko (Koevje) mi je SLO +55 zanesljivo V Solunu je nastopilo kar 178 ekip iz odigrala vseh 6 tekem med dvanajstimi 36 drav z ve kot 3000 igralci in igralmotvi v tej kategoriji. Poraz z Brazili- kami. Tako kot vedno je bilo na prvenjo v predtekmovanju, kjer SLO +55 ni stvu ogromno koarkarskih legend. V igrala na vso mo, je ekipo e dodatno mlaji slovenski selekciji sta nastopila Vsa ta dolga leta je ekipa uspeno naspodbudil. V nadaljevanju prvenstva so tudi Duan Hauptman in Slavko Kotstopala na domaih in tevilnih mednapremagali Kostariko, Peru in Grijo. V nik. al v Sloveniji ni pravega zanimanrodnih tekmah ter redno na evropskih polfinalnem obraunu, ki so si ga mno- ja za propagiranje veteranske koarke in in svetovnih prvenstvih. Vseskozi je bilo gi lahko ogledali v neposrednem in- ostalih veteranskih portov. Nekatere tudi veliko pestrega koarkarskega doternetnem prenosu, sta nekoliko slaba drave pa temu posveajo neverjetno gajanja in kar nekaj nepozabnih tekem. igra in utrujenost Koevarjev omogoila medijsko in organizacijsko pozornost. e posebej izstopa nastop na SP v PorMoldaviji uvrstitev v finale, SLO+55 Zagotovo selekcija SLO +55 Koevje z toriku 2005, ko so domaini po prvem pa boj za tretje mesto, v katerem so se veliko prepoznavnostjo in z dobrimi napolasu vodili s kar 18 tokami. Zaeli morali ponovno pomeriti z Brazilijo. V stopi uspeno promovira tako Slovenijo so slaviti, dajati intervjuje, toda na koncu izjemni tekmi s tevilnimi atraktivnimi kot Koevsko. so Koevarji slavili s 16 tokami plusa. vloki, borbenostjo in glasnim spodCeljan Kahvedi jim je takrat nametal Organizacija prvenstva je bila izvrstna, bujanjem gledalcev v dvorani PAOK je kar 40 tok. Naslednje jutro se je v nanastanitev in poutje v milijonskem SoSLO +55 zanesljivo premagala zadnje cionalnem asniku dalo prebrati obselunu pa zelo prijetna. Prihodnje leto bo svetovne prvake z rezultatom 68 : 60. Po no dvostransko reportao te dramatine EP v Ostravi na ekem, ez dve leti pa zmagi je bilo veselje nepopisno in estittekme. naslednje SP v ZDA, seveda tudi s prike za uspeh so prihajale od vsepovsod, e sotnostjo koevske ekipe, ki bo naslednje najve pa preko elektronskih sporoil iz leto lahko nastopala e v viji starostni Slovenije. Ekipo sestavljajo najbolj zaZA OGLAEVANJE kategoriji. gnani ter dobro pripravljeni koarkarski POKLIITE: veterani v tej starostni kategoriji iz cele Vrstni red najboljih med 12 ekipami: Slovenije, tako da so s prvim mestom 031 655 986 Nemija pred tremi leti na EP v Zagrebu in leMoldavija tonjim bronom s SP potrdili kakovost ALI PIITE NA E-MAIL: slovenskih veteranskih selekcij, tokrat v Slovenija Brazilija noviutrip@novi-utrip.eu Griji pa osvojili skupaj tri medalje.
22
KOEVSKI UTRIP / noviutrip@novi-utrip.eu / oktober 2013

Na SP v Solunu so prevladale odlina pripravljenost, taktino dobro odigrano prvenstvo in uigranost ekipe. al sta tokrat v njej igrala le dva Koevarja, Marko Smole in kapetan ekipe Branko Dekleva. Nekaj dni pred odhodom se je resno pokodoval e Vaso Vujai, oe nbajevca Sae, ki je bil najbolji v pripravljalnem obdobju. Vendar smo vse nevenosti pustili doma in se osredotoili na Zadaj z leve: Mauri Stojan (Tolmin), Love Milko Solun.

(Maribor), Breznik Stane (Velenje), Sajevic Stane (Vinica) in

PORT IN REKREACIJA
Letonji mladinski planinski tabor je potekal 12. in 13. oktobra v COD Lipa v rmonjicah. vedro nebo in okrepljeni z izdatnim zajtrkom smo se odpravili proti GaUdeleilo se ga je 48 uencev planin- am (955 m), ki so skega kroka od 2. do 9. razreda iz O znano smuarsko Stara Cerkev, O Zbora odposlancev in sredie. Pot nas je O Ob Rini. Za varnost in vse potreb- vodila skozi gozd, ki no sta skrbeli vodnici Branka in Zinka, je nadobudnim plamentorice Majda, Marina, Polona in nincem poleg jesenMelita ter mladinski voditelji Jernej, skih barv postregel Damjan in Tanja. e s kostanjem. Vremensko obetavno sobotno jutro v Koevju svojih obljub na cilju v rmonjicah al ni izpolnilo, a to udeleencem ni vzelo zagona. Po prijaznem sprejemu v domu in namestitvi smo v pelerinah in z deniki pogumno zakorakali v meglo in de. Na prvi cilj je bil kraji pohod ob slikovitem Divjem potoku, ki je zaradi narasle vode res upraviil svoje ime.

Mladi planinci na dvodnevnem planinskem taboru

Po kosilu je sledil poitek. Nartovan dalji pohod je zaradi deja odpadel in nadomestili smo ga z delavnicami z naslednjimi vsebinami: druabne igre, uenje vozlov in izdelava Knafeleve markacije iz lesa. Deset uencev od 6. do 8. razreda pa se je pripravljalo na tekmovanje mladina in gore, katerega se bodo udeleili v mesecu novembru. V vseh delavnicah so uenci navdueno in aktivno sodelovali. Sledil je e tekmovalni orientacijski tek po vasi. lani skupine so na posameznih tokah morali odgovoriti na tri vpraanja, povezana s planinstvom.

Po dobri uri in pol smo prili do vrha, ki nas je nagradil s prelepim pogledom na barvito jesensko delavni! Se vidimo spet naslednje leto! pokrajino, katere vznoja so se e kopala v megli, vrhovi pa so bili obsijani s Za MOPD Koevje soncem. Pogled, ki vzame vse besede Marija Erjavec Seveda smo se e fotografirali in poasi odli proti dolini. koevski in ribniko Po kosilu so uenci svoje vtise strnili v zapise v planinskih dnevnikih. Koliko opaanj so zabeleili mladi planinci! Dokaz ve, da pristna sreanja z naravo e premagajo raunalnike, telefone in iPode Le-ti so se pojavili ele na avtobusu na poti nazaj. Koevje in vsakdanjik sta se zopet bliala

sodraki UTRIP lahko sedaj prebirate tudi na spletni strani: http://www.scribd.com/ noviutrip

Vsi planinci smo ponovno preiveli dva lepa dneva, predvsem zaradi dobrega medsebojPo veerji so se vse skupine predstavile nega sodelovanja z nalogo, ki so jo dobile po kosilu: pred- med mentoricami staviti se s pesmico na temo tabora in osnovnih ol in PD planinstva. Mentorji smo bili prijetno Koevje na elu preseneeni nad zavzetostjo, samostoj- s predsednikom nostjo in izvirnostjo mladih pesnikih Francijem Janeem, talentov. ki ima vedno veliko Po zakljuku nastopov smo razglasi- posluha za plali zmagovalno skupino orientacijskega ninski podmladek. teka Moeradi, ki je za nagrado do- Hvala PD za spobila majice, in skupino petoolk iz O minske rdee majiOb Rini, ki so sestavile in predstavile ce, vodnici Zinki za najbolj izvirno in domiselno pesmico. jabolka, ravnateljici Vsebino nagrade pa je doloil reb O Ob Rini Darji Dela Felda pa za majica, kapa ali puzzli. pomo pri organiO, ne! Ni e bil as za spanje! Nekateri zaciji tabora. mladi planinci so li z lukami na noni Ocena tabora? pohod po rmonjicah in okolici, ostali Vse nartovane depa so se v drubi mentorjev igrali namijavnosti izpeljane, zne druabne igre. uenci iskrivi, raV nedeljo nas je e zjutraj pozdravilo dovedni, zabavni in

Ob Mahovniki cesti 3, 1330 Koevje, tel.: +386 1 89 54 042

Priel je as, da preobujete vae vozilo v zimske pnevmatike.

Poleg zimskih pnevmatik, vam nudimo tudi premontao in centriranje. Ob vsaki menjavi vam naredimo brezplaen preventivni pregled vaega vozila.

Akcija velja do 15. novembra .

Delovni as: od ponedeljka do petka, 07.30-12.00 in 13.00 -16.00 Tel.: 01 89 54 042, GSM: 051 417 202
oktober 2013 / noviutrip@novi-utrip.eu / KOEVSKI UTRIP

23

PORT IN REKREACIJA

Lokostrelsko poletje

prostovoljcev je bila organizacija tekmovanja izpeljana na visoki ravni, kar so potrdili tudi zadovoljni tekmovalci in sodniki Lokostrelske zveze Slovenije s svojo oceno.

21. septembra je v organizaciji LK Orel potekalo dravno prvenstvo Fita 70/60/50 m na stadionu Gaj v Koevju. Zaradi manjega tevila tekmovalcev je bilo tekmovanje namesto v dveh izpeljano v enem dnevu. Za pomo se lani kluba najlepe zahvaljujemo podjetjem Intersocks d.o.o., Costella, Eldamedo Marketing d.o.o., Obini Koevje

Nai tekmovalci se v zadnjem asu udeleujejo predvsem dravnih prvenstev, ki so se zaela v avgustu. V disciplini arrowhead je tekmovanje potekalo 17.

kjer je pristreljala tudi dravni rekord v tej disciplini, drugo mesto Matjaa Ciglia v isti disciplini, dve drugi mesti Janeza Marina, in sicer eno v gozdnem krogu in eno v arrowheadu, drugo mesto Andreja Colnarja v gozdnem krogu in tretje mesto Ljuba Kravanje v arrowheadu. Posebej pa moramo omeniti sodelovanje Sare Besal v slovenski mladinski reprezentanci. Udeleila se je dveh evropskih prvenstev, in sicer evropskega mladinskega pokala v Bukareti in cen-

in Zavarovalnici Triglav za donatorska sredstva. Z njihovo pomojo in portvovalnim delom vseh lanov in nekaterih

avgusta v Podzemlju. Tam smo dosegli kar nekaj odliij: 1. mesto je dosegla Kaja Kri, 2. mesta so zasedli Aleksandra trbac, Katja Murn in Matic agar, 3. mesta pa Daa Ljubii, Matja Cigli in Ljubo Kravanja. Dravno prvenstvo tralnega evropskega pokala, kjer se je v 900 krogov je potekalo 15. septembra v finalnih dvobojih uvrstila na odlino 3. kraju Olevek pri enurju. Tam sta se mesto. najbolj izkazala Rajko Hren z 2. in Kaja Z lokostrelskim pozdravom vse v Kri s 3. mestom. zlato se poslavljamo do naslednji, ko Pred dravnimi prvenstvi pa so poteka- bomo ponovno poroali o novih uspehih la e pokalna tekmovanja. Izpostavili bi naih lanov. prvo mesto Katje Murn v arrowheadu, Ida Murn

NAJ KNJIGA MESECA

Kaj so brali Koevci?

plantacijo jeter v Padovi v Italiji. Je znana humanitarka, pomagala pa je tudi priljubljenemu pevcu Arsenu Dediu. Knjigo Rak na dui je prevedla Stajka Skrbinek.

dr. Nela Sren Odrasli Koevci so se v mesecu septembru navduevali s prebiranjem knjige Rak na dui, ki jo je napisala ugledna hrvaka zdravnica in kirurginja dr. Nela Sren, ki sicer dela v univerzitetni bolninici za trans24

Slovencem je knjigo sredi junija letos predstavila Manca Koir v prostorih Drutva slovenskih pisateljev. V knjigi avtorica popisuje svoja najgloblja doivetja, ko je kot rakava bolnica doivela klinino smrt. Na podlagi teh izkuenj je prila do mnogih spoznanj o zdravljenju raka tako s pomojo konvencionalne metode kakor tudi s komplementarnimi metodami. V knjigi zelo poudarja pomen nae duevnosti za nastanek in zdravljenje te zahrbtne bolezni. Zavest ustvarja udee! e eli videti, kakno bo tvoje telo jutri, poglej danes svoje misli! Koevski otroci in olarji pa so z navduenjem prebirali zbirko knjig, katero je avtor Stanton Andy naslovil z Gospod Gnilc. V knjigah je popisan hudoben starec, ki ivi v Poprovem Gradcu in v glavnem lenuhari v

Stanton Andy veliki hii. Njegov prijatelj je mesar Ivan Janez Tretji in kadar se z Gnilcem skupaj spravita na ibke someane, se zloba iri na vse strani Ukroti ju mala, vendar pogumna deklica Poli, ki je povrhu precej pametneja od njiju Avtor ivi v Londonu, zanima pa ga vse, najbolj knjige in glasba. Devetletna Katy je takole komentirala knjigo: To je najbolj zabavna knjiga, kar sem jih prebrala. Vsa moja druina je jokala od smeha, ko smo jo brali. Franci Koncilija

KOEVSKI UTRIP / noviutrip@novi-utrip.eu / oktober 2013

VRT IN PREHRANA

Kisanje zelja

e bi lahko natevali koristne lastnosti kapusnic, predvsem njihovo vsebnost C-vitaPridelovanje zelja ima v Sloveniji tramina tudi v kislem dicijo. Nai predniki so sami pridelo- zelju, s katerim so prepreili obolevanje vali seme in tako so se razvile avtohto- mornarjev za skorbutom. Pomorak ne populacije zelja, kot so ljubljansko, Cook je na triletno plovbo s sabo vzel kaeljsko, bloko, zaloko. Po veini je 6 ton kislega zelja. Zanimivo je, da Riimelo zelje tanke liste, neno strukturo, mljani e niso poznali postopka kisanja primerno za rezanje in svee solate, in zelja, zato so ga najve uporabljali sveevelike in slabo zbite glave. Pri kisanju so ga. Kisanje kot nain shranjevanja zelja se ta zelja dobro dopolnjevala z vara- so poznali in irili stari Slovani. dinskim zeljem, ki ima bolj zbite glave. Postopek kisanja: So pa te populacije neizenaene, postoCele zeljne glave ali na rezance naripoma dozorevajo, in zato jih pridelovalci opuajo. Izpodrinili so jih bolj rodni bano zelje se skisa s pomojo mlenohibridi, predvsem potem, ko so prilago- kislinskih bakterij. Potrebna je vija dili stroje za fino rezanje zelja za kisanje. temperatura (1521 C) in brezzrane Hibridi imajo bolj trde glave, zelje dalj razmere. asa kuhamo in s tem uniimo veliko vitaminov. Zato ostaja povpraevanje po sortah, kot je varadinsko, ljubljansko. Zelje kot veina drugih kapusnic izvira iz sredozemskega podroja. Postopoma se je pridelovanje irilo na zahod, sever in vzhod. Omogoalo je preivetje siromanih ljudi, hkrati pa so ga cenili sladokusci vijih slojev. Stari Rimljani so imeli zelo visoko mnenje o zelju, ki je prelo celo v njihovo mitologijo. Pri njihovih tevilnih pojedinah, kjer so popili veliko vina, so na mizo vedno postavili posodo s sveim zeljem. Verjeli so, da jih bo zelje streznilo, zato so med pitjem redno uivali zelje. Tudi danes velikokrat zdravimo maka s kislim zeljem, zato ni odve navada, da na novoletni dan postreemo z novoletnimi sarmami z veliko kislega zelja. Bo e dralo, da je v njih nekaj zdravilnega.

najve zdravih in starih ljudi tam, kjer vsak dan jedo kislo zelje. Na tevilnih kmetijah v okolici Ljubljane in na Notranjskem imajo za zajtrk kislo zelje in koruzne gance (ampak ne zato, da bi pregnali maka).

e premono dognojujemo z duikom, dobimo zelje, ki vsebuje ve beljakovin, kar pa lahko povzroi proteolizo, tvorbo NH3, ki nevtralizira mlenokislinsko vrenje in pospeuje masleno vrenje. Premono gnojenje z duikom vpliva na pojav sivkasto rjavega zelja, e posebej pa repe. To je e bolj izrazito v letih, ko je v rastni dobi neenakomerna oskrba s padavinami. Zelje naj vsebuje povpreno vsaj 4 % sladkorjev, lahko pa jih ima tudi do 8 %. Za kisanje uporabljamo lesene ali plastine posode, ki so dobro umite in splahnjene s toplo vodo ali pa kisamo v za to pripravljenih bazenih. Pred rezanjem je treba odstraniti neustrezne zunanje liste. Z dobro nabruenimi noi v stroju reemo glave na rezine debeline 24 mm. Rezi naj bodo gladki in im dalji. Da pravilno solimo, moramo zelje stehtati na 100 kg zelja damo 1,7 do 2 kg soli. Sol im bolj enakomerno pomeamo z zeljem, nato dobro pretlaimo in obteimo. Ute naj ima do 20 % tee naribanega zelja. S tlaenjem iztisnemo iz zelja im ve zraka in na povrini se nabere tekoina, ki prepreuje dostop zraka do zelja. V zaetku kisanja naj bo obteitev nekoliko veja kot pri koncu in v asu skladienja. V primeru manje obteitve na zaetku kisanja doseemo slabi izkoristek kisanja. Normalno dobimo 5060 % izkoristek. Vsi naini obteevanja ne omogoajo dobrega ienja pen, ki nastajajo med kisanjem. To lahko povzroi razline infekcije, kar ima najvekrat za posledico sluzavost in gnilobne vonje in okuse kislega zelja. Zelje ez 20 dni operemo (s tem odstranimo kvarne bakterije na vrhu), lahko pa zelje brezzrano prekrijemo s folijo in na vrhu natoimo vodo, katera prepreuje dostop zraka. Previdni moramo biti pri odvzemanju zelja, da se folija ne preluknja. Voda mora zelje dobro prekrivati, kajti za kisanje so potrebne brezzrane razmere. V prvih dneh se zano razvijati bakterije, ki porabijo kisik, nato pa pride do razvoja mlenokislinskih bakterij, ki v brezzranem okolju pretvarjajo sladkor v mleno kislino. Za uspeno kisanje mora zelje vsebovati vsaj 3,5 % sladkorja. Najve sladkorja vsebuje zelje pri kocenu, zato nekateri ribajo zelje tako, da drobno nareejo tudi kocen. Ana Ogorelec KGZS Zavod Lj
25

2. Posoda, rezanje, soljenje, obteitev

Glave morajo biti dobro dozorele, pobiramo jih v suhem in toplem vremenu (ko luna pada). e jih pobiramo v hladnejih mesecih, imamo glave nekaj asa na toplem, ele nato jih ribamo in pripravimo za kisanje. Uporaba nekaterih novih sort oziroma hibridov zelja vasih Mlena kislina v kislem zelju prepreu- povzroa teave pri kisanju. Vsebujejo je gnilobne procese v revesju in pomaga inhibitorje rasti za doloene mikroorpri izloanju strupenih snovi iz telesa. ganizme, ki prispevajo k uinkovitemu Acetilholin pospeuje gibanje v revesju, mlenokislinskem vrenju ali pa ne vsezmanjuje poapnenje il in zniuje krvni bujejo rastnih snovi, ki so potrebne za tlak. Kislo zelje poveuje tek, prepreu- normalno rast mikroorganizmov. je zgago in prezgodnje staranje, zato je

1. Dobra surovina

oktober 2013 / noviutrip@novi-utrip.eu / KOEVSKI UTRIP

POLICIJA SVETUJE

Kako zavarovati premoenje ob nai odsotnosti?

Policijska postaja Koevje: 01 / 8939-700

Blia se as jesenskih olskih poitnic, vzporedno s tem tudi as praznikov ob dnevu reformacije in dnevu spomina na mrtve. Zaradi tega elimo policisti obane Policijska postaja Ribnica: opozoriti na previdnost ter zadostno samozaitno ravnanje v primerih, kadar nas ni doma. Seznanjeni s spodnjimi vrsticami, lahko pripomoremo k temu, da 01 / 8372-110 prepreimo vlome in tatvine iz svojih objektov. Opozarjamo pa tudi na to, kako Interventna tevilka policije: najbolje ravnati, ko vozilo parkiramo na parkiriu in ga zapustimo.
113

V primeru, kadar zapuamo hio, stanovanje, je najpomembneje, da objekt zaklenemo, zapremo vsa okna in predvsem poskrbimo, da daje nae bivalie videz ivega bivalia. To lahko storimo na nain, da se dogovorimo s sosedom ali prijateljem, da nam obasno, tekom dneva odpre okna, pobere poto iz nabiralnika in podobno. Za veerni in noni as pa je zelo priporoljivo, da si v objekt namestimo doloene elektronske naprave, ki obasno prigejo lu, vklopijo

radio ali podobno. Seveda je zelo priporoljiva tudi namestitev alarmnih naprav oziroma video nadzora.

Tudi parkirni prostori pokopali so prav tako pogosto tara vlomilcev in tatov. Zato naj velja predvsem to, da lahko za varnost svoje lastnine storite najve sami. Ko zapuate vozilo, zaprite vsa okna in ga zaklenite. V vozilu ne puajte torbic, denarnic, dokumentov, mobilnih telefonov ali drugih vrednejih predmetov, e zlasti ne na vidnem mestu. e se e ne

morete izogniti, da bi v vozilu pustili navedene predmete, jih raje zaklenite v prtljanik vozila. Policisti e posebej opozarjamo na previdnost pri obiskovanju bolj odronih pokopali oziroma grobi v Koevskem rogu, saj vlomilci na teh mestih pogosto izkoristijo nao odsotnost in vlomijo v vozilo. Skupaj za varnost, Vaa policija! Vodja policijskega okolia PP Koevje Marjan Ferko

PRODAM, PODARIM, KUPIM

enska ie zaposlitev kot varnostnica, s V. stopnjo, delala bi popoldan ali ponoi. V Koevju ali Ribnici. Potrebujem 9 mesecev zaposlitve do upokojitve. Prosim, povabite me na razgovor ali mi sporoite telefonsko tevilko na franjaerin@gmail. com. Hvala. Podarite odvene knjige, prironike ? Pokliite, z veseljem pridem, jih odpeljem in ohranim. Tel.: 030 996 225 Suha metrska bukova drva, prodam. Tel.: 041 550 965, okolica Koevja V prostorih bive Opreme oddamo poslovne prostore. Tel.: 041 698 806 V Osilnici oddamo ali prodamo enosobno opremljeno stanovanje v izmeri 40 m2. Tel.: 041 698 806 Prodam dvosobno stanovanje v centru Ribnice (krabev trg), v 1. nadstropju majhnega bloka (le 3 stanovanja), v skupni izmeri 42,36 m2. Stanovanje je v celoti obnovljeno, bliina vrtca, trgovine, ole, lekarne, avtobusne postaje, ZK urejeno (vpisano v etano lastnino), vsa infrastruktura, monost prikljuitve na CK na lesno biomaso. Delno opremljeno, vseljivo takoj. Cena: 45.000 EUR. Tel.: 041 897 097 Prodamo domaijo v Kuelju stareja hia 60 m2, dvorie,drvarnica, gospodarsko poslopje, kmetijska zemljia 7.300 m2, gozd 2.700 m2, elektrika, voda,kanalizacija, telefon, asfalt do hie, bliina Kolpe. Cena 39.000 EUR. Tel.: 041 956 061; 01 89 54 416 (zveer) Kmetija Gornik, Petek Anica in France, Hrovaa 36, ponuja iz sonaravne pridelave rdeo peso, kolerabo in zelje za ozimnico. Tel.: 01 8362 228 V najem oddam dvosobno opremljeno stanovanje v 2. nad. v urejenem bloku v Turjakem naselju v Koevju. Tel.: 041 620 219 V najem oddam garsonjero v Preernovi ulici v Koevju, 37 m2, z balkonom in vsemi prikljuki. Tel.: 8957 126

MONT
TESARSKA DELA: izdelava strenih konstrukcij stanovanjskih stavb, nadstrekov, brunaric,kozolcev, vrtnih paviljonov ...

Sevenek Peter s.p., eljne 5, 1330 Koevje

gsm: 031 560 584

SUHOMONTANA GRADNJA: spueni stropi, predelne stene, mansardna stanovanja iz gips plo Knauf, termo izolacija

KLEPARSKA DELA: lebovi, obrobe, lote, dimnike obrobe ...

KROVSKA DELA: prekrivanje strehe od nabave potrebnega materiala do izvedbe strehe po vai izbiri in s pomojo naih predlogov in idej Tondach, Bramac, Creaton, Esal, Trimo ...
IZ VAJALEC mont a e strenih oken VELUX

email: peter.sevensek@amis.net

26

KOEVSKI UTRIP / noviutrip@novi-utrip.eu / oktober 2013

Odzivi so objavljeni na podlagi pravice do odgovora na objavljeno informacijo v skladu z 42. lenom Zakona o medijih (Uradni list, RS, t. 110/2006). Odzive ne lektoriramo.

ODZIVI
Odgovor na Kdo ustvarja Koevski utrip? Gospod upan! Vaa skoraj vsakomesena (zlo)raba Zakona o medijih, s katerim si zagotavljate brezplane objave v Utripu, po mojem mnenju vse bolj postaja ravno tista rubrika v asopisu, za katero sicer vedno zmanjka prostora (oziroma sredstev) humor. Smena je namre izjava, da so v mojih lankih podane informacije sicer dejstva, a so predstavljena na izkrivljen in tendenciozen nain! Ker ste se za izdelavo svojega reklamnega biltena odloili plaati (iz prorauna, seveda!) 19.820 EUR namesto 7.680 EUR, sem to tudi zapisal! Kajti Koevska kronika, kakorkoli jo obrne, ni obinsko glasilo, to je izkljuno VAE glasilo (da ne reem trobilo), kar je razvidno iz vseh postopkov, s katerimi ste izdali to tiskovino, ki je zakonsko in namensko primerljiva edino z reklamnimi bilteni Spara, Tua in ostalih trgovcev, pa e je e tako vee in kakovostno zamaskirana v asopis to je jasno vsakomur, ki zna seteti dve in dve! Zanima pa me, od kod vam ideja, da o kratkem roku razpisa piem zaradi tega, ker bi se Koevski utrip na njem elel prijaviti kot izvajalec? Preprian sem, da urednica ni niti za trenutek pomislila na to monost, saj je tak koncept popolno nasprotje neodvisnemu in nepristranskemu, za najrazlineja mnenja odprtemu asopisu, kot je Koevski utrip. Mene pa pri em takem v nobenem primeru ne bi bilo zraven. Bojan Marin Popravek na prispevek upana dr. Prebilia:SE GOSPOD FICKO DELA NORCA IZ OBANOV IN OBANK Najprej pometi pred svojim pragom, potem pa smeti naskrivaj vrzi pred tuji prag. S to mislijo zaenjam popravek k vsebini prispevka upana dr. Prebilia v lokalnem meseniku. Predvidevam, da je upana pri pisanju popravka vodila nemo, jeza in njegov neobvladljiv prezir do povprenih ljudi, kamor se pritevam tudi sam. Moji kritini prispevki v zadnjih Utripih so mono naeli upanovo pretirano samozavest, prevzetnost, sebinost, vzvienost in napuh. Objavljen popravek upana je al brez konkretne vsebine in ga je kot taknega teko razumeti, kaj ele komentirati. O uspehih in dobrih delih obinske uprave in upana obseno poroa sluba obine za stike z javnostmi in naklonjeni lokalni radio. O nesposobnosti,neuspehih in zamujenih prilonostih modro molijo. Oglasne objave mojih prispevkov temeljijo na argumentirani, z dokumenti podprti kritiki slabega dela upana in obinske uprave ( zlasti direktorice in posameznih vodij oddelkov ). Pri kritiki ni moj namen koditi, blatiti, aliti ali celo zanievati, ampak le opozoriti na kritien odnos do dela vseh javnih uslubencev obine. Odgovornost je na upanu in direktorici obinske uprave. Zato pri kritiki ne more priti do razalitve, lahko pa je kritika bolj ali manj upraviena. Ustava RS v 39. lenu govori o pravici ljudi do svobodnega izraanja in pravi: v RS je zagotovljena svoboda izraanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveanja in izraanja. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in iri vesti in mnenja. Poslovnik o delu Obinskega sveta obine Koevje v 4. , 111. in 112. lenu govori o javnosti dela celotnega sestava obine. Prebivalci obine imajo ustavno pravico biti obveeni o delu obine.

Odgovor na lanek Obina Univox 2.5. POGLEJ KDO SE OGLAA V zapisu z naslovom Obina Univox 2.5 je gospod Marin spet informacije, ki jih ni uradno pridobil na Obini Koevje, priredil in interpretiral po svoje. Kot pojasnilo pisarijam dodajamo in razjasnjujemo nekaj nekorektno prikazanih trditev. O tem koliko besed je bilo izreenih na raun Koevske kronike in izbranega izvajalca je potrebno iremu koevskemu bralstvu povedati, da je Obinska uprava, tako kot veste, na podlagi sklepa Obinskega svet Obine Koevje, naroila zunanjo revizijo za preverjanje namenskosti, zakonitosti in smotrnosti porabe proraunskih sredstev za podroje medijev, s poudarkom na aktivnostih, vezanih na publikacijo Koevska kronika. V okviru zakonitosti so preverjali, ali je naronik pri naroanju blaga in storitev spotoval doloila javno finannih predpisov, v okviru smotrnosti so presojali uinkovitost, gospodarnost in ekonominost porabe proraunskih sredstev. Z revizijo je bilo ugotovljeno, da so bila vsa proraunska sredstva dejansko porabljena za namene, ki so bili predvideni s proraunom. Ugotovljeno je bilo, da so bila vsa proraunska sredstva porabljena skladno z javno finannimi predpisi. Revizija je pokazala, da je obinska uprava v vseh pomembnih pogledih spotovala predpise ter temeljna naela porabe proraunskih sredstev, to so gospodarnost, uspenost in uinkovitost. e bolj kot te prirejene informacije, pa jezijo zapisi gospoda Marina zato, ker je tudi sam, kot lastnik in urednik asopisa KOEVSKI KAM, v letih 2001 in 2002 podpisal pogodbe z Obino Koevje za sofinanciranje lokalnega informativnega glasila KOEVSKI KAM. Takrat je bilo oitno samoumevno, da je znesek pravien. Znesek pogodbe v letu 2001, za est strani v asopisu, je bil 333.200,00 SIT (kar v EUR znese 1.388,33 EUR/meseno). Znesek pogodbe za leto 2002, prav tako za est strani, pa je bil 373.106,00 SIT (kar v EUR znese 1.554,60 EUR/meseno). Poleg te pogodbe pa je gospod Marin V LETU 2002 podpisal tudi pogodbo o oglaevanju v lokalnem asopisu Koevski kam, in sicer za 10 mesecev v skupni vrednosti (preraunano v EUR) 4.345,49 EUR. Gospod Marin je s svojim KOEVSKIM KAMOM v letu 2001 tako od Obine prejel 16.656 EUR, leta 2002 pa 18.648 EUR za informiranje in 4.345,49 EUR za oglaevanje, kar skupaj znese 22.993,49 EUR. Da pa je predrznost e veja naj bralcem razjasnimo nekaj podatkov, ki bodo razsvetlili veliko nepovedanih informacij. Namre, glede na podpisano pogodbo je bila en stran v KAMU leta 2001, ki je bila 2/3 rnobela in 1/3 barvna, vredna 231,33 EUR, v letu 2002 je bil ta znesek e viji 259 EUR. Kot primerjavo navajamo, da je ena cela barvna stran KOEVSKE KRONIKE leta 2013 (mimogrede list kronike je 1x veji od Kamovega) vredna 276 EUR. Razlika (inflacije nismo upotevali) ni samo v EUR, pa pa tudi v desetletju. dr. Vladimir Prebili upan Obine Koevje Odgovor na lanek Koevska 2013 v letu vizij. KOMU BO NAMENJENO LETO 2014 Zapisi, ki si jih je v septembrski izdaji privoil gospod Ficko, kot ponavadi presegajo vse meje dobrega okusa. Obina Koevje in sam osebno, se na ta nivo komuniciranja ne bomo spuali in tako zapisane manipulativne informacije ne bomo ve komentirali. Veseli nas predvsem dejstvo, da vedno ve obank in obanov prepoznava pozitivne vrednote dela v asih, v katerih ivimo in dejstvo je, da niso ronati. Preko vse mere dobrega okusa pa gredo zapisi, ki izkoriajo kulturni vidik dviga morale v Obini Koevje, ki ga uspeno gradimo s Kulturnimi leti Jarmovo leto, Hufnaglovo leto, Leto vizij. Verjamemo, da je negativne stvari preprosto najti, e posebej e pozitivnih ne eli prepoznati ali jih nima. In e se e spraujete komu in kako bo poimenovano leto 2014, naj vam pri-

epnemo, da je bil namen leto 2014 poimenovati po Petru Kozlerju. dr. Vladimir Prebili upan Obine Koevje Replika na lanek Koevska 2013 v letu vizij, avtorja g. Zlatka Ficka V omenjenem lanku je pod odstavkom V letu pomanjkanja moralnih in etinih vrednot g. Ficko napisal nekaj stavkov o delovanju PIK-a (Podjetniki inkubator Koevje). Da bi bralci dobili podrobnejo sliko, je treba povedati nekaj besed tudi z moje strani. Sredi lanskega leta je PIK ostal brez direktorja oz. vrilca dolnosti direktorja. Svet PIK-a je s soglasjem lastnika, to je Obina Koevje, sprejel sklep o novem razpisu direktorja. Ker pa ta as zavod ni mogel biti brez odgovorne osebe, me je Svet pooblastil, da zastopam PIK do imenovanja novega direktorja. Podpisal sem pogodbo za uradno zastopanje zavoda v vseh poslovnih in denarnih tokovih. S svojim podpisom sem jamil, da se izpeljejo vsi poslovni in denarni procesi pravilno in v skladu z veljavno zakonodajo. Za tem stoji tako materialna kot moralna odgovornost. Pogodba je predvidevala meseno izplailo 300 EUR meni osebno in je trajala 9 mesecev. Ne poznam osebe, ki bi to odgovorno delo opravljala brezplano in nase prevzela tudi vso odgovornost za delovanje PIK-a. Tudi pisec omenjenega lanka, g. Ficko, ugotavlja, da v tem ne vidi ni spornega. Zmotile pa so ga etine in moralne vrednote (moje in verjetno e koga drugega). Pisal je o sejninah in (ne) odpovedi le-tem. Glede tega je moje mnenje sledee: Svet PIK-a, kateremu sem takrat predsedoval, je glede na vse vejo materialno krizo sprejel sklep, da se za svoje delo odpove sejninam zaradi slabe gospodarske situacije v obini. Naj poudarim, da smo se tega sklepa drali vsi lani Sveta PIK-a do konca mandata, kar se lahko preveri. Vpraam pa se, kolikim sejninam in honorarju se je odpovedal g. Ficko, ki je lan Obinskega sveta Obine Koevje, lan Odbora za finance in gospodarstvo, lan Komisije za volitve in imenovanja, lan Nadzornega sveta Komunale, predsednik KS Koevska Reka in tako dalje. Za svoje delo prejema plailo v skladu z veljavnimi pravilniki. Tudi to dejstvo je dokazljivo. Do danes namre nisem slial, da bi se g. Ficko odpovedal kakni sejnini, kljub temu da je skoraj vsak etrti oban brezposeln. V neki knjigi sem prebral stavek Posluajte me, vendar me ne posnemajte! Strinjam se s trditvijo mnogih, da je naa druba res v veliki krizi, tako materialni kakor tudi moralni. Ko bomo zmogli postaviti ogledalo najprej sebi in si izpraati vest, potem ele drugim, bo po mojem mnenju to dejstvo pripeljalo do zaetka konca vsaj moralne, e e ne tudi materialne krize. S spotovanjem! Vincenc Jana Odgovor Organizacijskega odbora za izvedbo projektov v okviru kulturnega leta Koevska 2013 leto VIZIJ na lanek Koevska 2013 v letu Vizij, avtorja Zlatka Ficka. NEKOREKTNO IZKORIANJE LETA VIZIJ Organizaciji odbor za izvedbo projektov v okviru kulturnega leta Koevska 2013 leto VIZIJ zavraa tovrstno komuniciranje in izrabljanje kulturnih let v namene politine razprave, ki jo je v septembrski tevilki Koevskega Utripa spisal svetnik Obinskega sveta Zlatko Ficko. Organizaciji odbor ne eli komunicirati na tem nivoju. Vabimo pa gospoda Ficka, da kot strokovnjak na svojem delovnem podroju sodeluje z idejami in ustvarjanjem v okviru Leta vizij in Sejma vizij, ki ga organiziramo 22.,23. in 24. novembra 2013. Predsednik Organizacijskega odbora Marko Glava

oktober 2013 / noviutrip@novi-utrip.eu / KOEVSKI UTRIP

27

ODZIVI
upan se v pisanju popravka zopet ni mogel izogniti uporabi lai in alitev, ki so postala poleg nagle jeze, konfliktnosti in povzdigovanja glasu ( beri krianja), njegov prepoznavni zaitni znak. Pa naj natejem lai in alitve: v Koevski kroniki ne objavljam svojih prispevkov, ker gre za nezakonito in najdrajo publikacijo, ki jo obina nezakonito plauje radiu Univox, kjer ni ni zastonj, kot v prispevku trdi upan, razen mogoe zanj;

Odzivi so objavljeni na podlagi pravice do odgovora na objavljeno informacijo v skladu z 42. lenom Zakona o medijih (Uradni list, RS, t. 110/2006). Odzive ne lektoriramo.

v Koevskem Utripu nisem zakupil nikakrnega prostora ali plaal navedeni znesek 5.534,40 EUR, kot jih lano z namenom zavajanja, navaja upan, ampak plaujem prispevke po veljavnem letnem ceniku, prispevke plaujem z denarjem ,ki ga ima vsak izmed svetnikov na voljo za svoje delo v obinskem proraunu in sicer 773,98 EUR na leto, ves denar, ki ga dobim za sejnine v koledarskem letu, uporabim za plaevanje prispevkov, ker elim v slubi ljudstva, javnost objektivno obveati,

viek upanovega pisanja pa so alitve na moj raun, ki jih je v navedenem popravku kar mrgoli. Tako me posredno v navednicah () poistoveti z norcem,bedakom in nekom,ki naj pometa pragove. In to podpie doktor znanosti. Dr. Prebili, sodite lahko ele takrat, ko boste najprej presodili sebi. Najprej pometi pred svojim pragom. Ko sem bil mlad in svoboden in je bila moja domiljija brezmejna, sem sanjal, kako bi spremenil svet. Nato sem odrasel in dozorel, pa tudi spoznal, da se svet ne bo spremenil. Odloil sem se, da se bom zazrl blie in bom spremenil svojo deelo ,domai kraj. A tudi to ni bilo mogoe. Postaral sem se in si v zadnjem, obupanem poskusu prizadeval spremeniti le svojo druino, tiste najblije, a al sem spet naletel na gluha uesa. Zdaj, ko leim v postelji star in nebogljen, prvi ugotavljam , da bi, e bi najprej spremenil sebe, morda s svojim zgledom lahko vplival na druino in z njihovo pomojo in podporo morda izboljal svojo deelo, domai kraj, in kdo ve, nemara bi spremenil tudi svet. vrstice (ne)znanega avtorja Zlatko FICKO obinski svetnik Objava demantija na lanek dr. Vladimirja Prebilia SE GOSPOD FICKO DELA NORCA IZ OBANK IN OBANOV. Spotovani upan, kot sem zapisala ob zakljuku mojega prispevka Zlatko Ficko alternativa aktualni obinski politiki v junijski tevilki Koevskega Utripa je to moje prvo takno delo. Nisem novinarka, nimam pretiranega talenta za pisanje, toda z objavo razgovora sem cilj dosegla. Ljudem v obini Koevje sem po svojih zmonostih predstavila loveka za katerega verjamem ( in e veliko drugih ), da je v tem trenutku eden redkih politikov v Koevju, ki je pripravljen prisluhniti, sveto-

vati, pomagati vsakomur na Koevskem, ki se znajde v teavah, predvsem pa sposoben potegniti gospodarski voz in voz brezposelnih iz blata , v katerem je veina do vratu. Prav gotovo Ficko ni lovek , ki bi se z tenikim loparjem ali golf palico opiril ob tenikem ali travnatem golf igriu, zelo dobro pa igra namizni tenis , nogomet, torej igre malih - povprenih ljudi. Res je, moj prispevek je plaljiv oglas. Veina v obinskem svetu nima monosti kot Vi upan, da se povsod, po dolgem in poez oglaujete in reklamirate na raun davkoplaevalskega denarja iz obinskega prorauna, potujete ( ne sam ) po tujini in brezkoristno zapravljate denar po Portugalski,Angliji, Poljski, paniji,Hrvaki, pred dnevi v FrancijiIn to morajo ljudje v Koevju vedeti. In to kot neprofesionalni - torej honorarni ( hobi) upan. Vse svetnice in svetniki imamo z obino sklenjeno Pogodbo o viini in nainu rpanja sredstev iz obinskega prorauna. V letu 2013 odpade na posameznika v obinskem svetu 773,98 EUR . Sredstva po lastni presoji lahko uporabi za nabavo pisarnikega materiala,drobnega inventarja,oglaevanja, sodelovanja z mediji, fotokopiranja in reprezentance. Sama sem svoj del denarja namenila za objavo prispevka, ki je za vas mote in vam gre oitno hudo v nos. Moj nasvet: mono kihnite gospod upan, morda vam bo odleglo. Alenka Jelenovi obinska svetnica REPLIKA NA LANEK, BOLJE GOLOB NA STREHI, KOT VRABEC V ROKI Ob obisku dveh predsednikov v Koevju dne 1.9.2013 sta predsednika Borut Pahor in Heinz Fischer dejala, da priznanje nemke manjine v Sloveniji ni priakovati. Kulturni sporazum med Avstrijo in Slovenijo, ter 61. len slovenske ustave nudita dovolj, kaj drugega ne pride v potev. To me je dobesedno katapultiralo. Stopil sem na oder v dvorani ekovega doma v Koevju. Obema predsednikoma pred tevilno publiko sem povedal, kar mi e leta lei na srcu in dui. Ni mi mar, e sem pri tem kril protokol, kar mi avtorja v Utripu Petrovi Miha in Mihael oitata. Ne obalujem mojega nastopa in danes bi le e kaj dodal. Kajti dovolj imam ikaniranja, sovranih govorov in nestrpnosti nekaterih. Odziv prisotnih lanov nae krovne organizacije nemko govoreih v Sloveniji in ostali prisotni, aplavzi in odobravanja priajo, da nisem govoril samo v svojem imenu, temve v imenu veine prisotnih v dvorani. Na moj nastop predsednika nista reagirala. Prilagam pa pismo gospoda predsednika Avstrije z dne 9.9.2013, ki se v celoti strinja z vsebino mojega izvajanja 1.9.2013. e ve, gospod predsednik me celo bodri, da moram biti tudi v bodoe tako pokonen in se boriti za pravice, ki nam kot manjini pripadajo. To mi je v veliko zadoenje ne oziraje se na izjavo tirih slovenskih drutev na elu z Erikom Krischem, e da se distancirajo od mojih stali zoper oba predsednika. Preprian pa sem, da tudi predsednik RS gospod Borut Pahor ne misli ve tako, kot se je izraal v ekovem domu dne 1.9.2013. To je pokazal e na koncu sreanja. Ni bil nejevoljen in rad se je odzval mojemu vabilu, da se slika skupaj s lanico naega drutva, ki je na invalidskem voziku. To je Alenka Plahutnik, ki je ob tej priliki prejela tudi denarni prispevek od Rotary cluba Spital. IN SEDAJ ZAKAJ PRIZNANJE NEMKE MANJINE V SLOVENIJI? Kot predsednik drutva Koevarjev skupaj s lani naega drutva e leta gradimo vsestranske stike z nemko govoreim prostorom v EU. V e malo obrabljeni prispodobi gradimo mostove in povezave na vseh podrojih. Naj natejem samo nekajprimerov:

Koevarji, ki so se leta 1941 odselili, so po letu 1990 po zakonu denacionalizacije na veliko vlagali zahteve za vraanje njihovega premoenja v naravi. Priakovali so vrailo v naravi, e ne drugae, pa preko mednarodnih sodi. 12 let sem se boril zoper to. Vraanje v naravi po treh generacijah na Koevskem ni mono, poleg tega smo ugotovili, da je nekdanje premoenje Koevarjev e bilo poraunano v asu Vili Brandt, ainovi-Tito. Koevarjem sem vedno govoril, da se strinjam, da dobijo denarno povrailo za svoja premoenja, vendar pa morajo najprej ugotoviti, katero dravo lahko toijo. In e je bila zadeva urejena, kot poraun za vojno odkodnino, ni teko ugotoviti kdo je v tem primeru lahko toena stranka. Zaradi navedenih stali me je takratni deelni glavar Koroke Jrg Haider klical na sooenje s predstavniki AG (AG zastopa vse interese Koevarjev po svetu). V delegaciji smo bili trije. Koevarji, ki so eleli vrailo, so bili po tevilu delegatov moneji. Pozvan sem bil, da obrazloim moja stalia glede vpraanja. Govoril sem cca. 30 min. Zakljuil sem s tem, e pride do vraanja v naravi, bi imelo to za nas, ki smo danes na Koevskem, hude ekonomske, socialne in politine posledice. Jrg Haider me je pazljivo poslual. Po moji razlagi in utemeljitvi, se je obrnil k dr. Viktor Michitschu, predsedniku AG in dejal: razlaga A. Grila je popolnoma nekaj drugega kot vaa stalia. Prosil je za pol urno prekinitev, sklical je posvet s svojimi strokovnjaki. Ko se je vrnil v sejno sobo, sem napeto priakoval njegova stalia. Obrnil se je proti dr. Michitschu in dejal: Gospod predsednik, Gril me je argumentirano preprial. Od danes naprej nimate ve moje podpore glede vraanja v naravi. Sledil je revolt, nam pa veliko oljaanje. Iz AG smo tako soglasno izstopili. Med tem je Erik Krisch brez soglasja (tako predvidevam) zaprosil za sprejem v AG. Bil je sprejet, ali je to dobro prepuam drugim, sploh pa ob dejstvu, da se drutvo Peter Kosler vedno znova proglaa za slovensko drutvo, ali pa dela tudi dobro za Slovenijo, resno dvomim. Danes je vpraanje reeno. O tem se ve ne govori. To je uspeh drutva Koevarjev staroselcev. Vrnilo naj bi se 42.500 ha povrin, kar predstavlja ve kot 50% povrin, kjer so nekdaj iveli Koevarji. Kot Koevarji imamo lani naega drutva odline monosti lobiranja v tujini in to izkljuno v dobro Sloveniji s poudarkom za Koevsko. Npr. pridobili smo ez miljon za vodovod poljansko-rmonjike doline in niz drugih uspehov lahko e natejem: Mednarodni projekti za gensko banko: stare sadne sorte. Sem je interregionalno vkljuena

Avstrija, Nemija in Juna Tirolska. S projekti smo uspeli delno urediti okolico koevskega jezera (glavni nosilec Gramat-Gril d.o.o.) 4 km dolga sprehajalna cesta okoli jezera nudi odline rekreacijske aktivnosti (prej dostop skoraj ni bil moen). Ob jezeru je 5 ha povrin za gensko banko. Okoli 1000 sadik sadja v nai drevesnici aka na saditev. V pripravi imamo projekt Biodiverziteta v Sloveniji s poudarkom na Koevskem. Tu so nam v veliko pomo in podporo poslanci iz sosednje Avstrije. tevilni obiski gospodarstvenikov na Koevskem pod taktirko dr. Karla Anderwalda e kaejo nove monosti vlaganja v gospodarstvo (gradnja hotela, bio energija, turizem). Iemo monosti za pobratenje med obinami (Spital-Koevje, elezna kaplja-Dolenjske Toplice) Turistino in avtobusno podjetje Paradiesreisen redno zbira turiste za obiske Koevske, kar nam dela nao koevsko regijo v svetu e bolj prepoznavno. 8 knjig z okoli 2700 strani o zgodovini Koevske, tu iveih ljudi in etninih skupnosti, kulturah. Vse to je velik prispevek pri iskanju resnice na podroju nae mikro zgodovine.

28

KOEVSKI UTRIP / noviutrip@novi-utrip.eu / oktober 2013

ODZIVI
6 filmov (dokumentarci) smo do sedaj e posneli. Te filme Koevarji in tudi druge etnine skupine in narodi gledajo z velikim zanimanjem irom po svetu. Uspelo nam je distribuirati e okoli 2000 primerkov. Ali ni to velik doprinos za promocijo Koevske? Muzej v Obicah - iz ni je nastal. Isto tudi Genska banka starih sadnih sort na 8 ha povrin Obice, Koevske Poljane, Koevsko jezero. Pa spominski zid z 45 m2 povrine, kjer so obeleeni najbolj zasluni in e bi lahko nateval. Ob obisku predsednikov je Erik Krisch vpil: ni ne delajo. Pa ga sedaj vabim, da tudi on pokae svojo paleto uspehov. skozi genocid oz. etnocid , pod nos metati malotevilnost? Pred kratkim so v Ormou odkrili spomenik 39-tim otrokom (veinoma so bile rtve otroci nemkih mater) starih nekaj let, ki so veinoma umrli od lakote (bili izstradani do smrti, umrli od bolezni ali od zelo slabih higienskih razmer), v tamkajnjem komunistinem koncentracijskem taboriu. Preprian sem, da e bi kaken Nemec v Nemiji judovski skupnosti govoril, da si ne zasluijo osnovnih lovekovih pravic, ker jih je malo, enostavno pristal za reetkami. Med drugim pa omenjeni pisci navajajo, da nas je okoli 3 tiso. Zanimivo je, da naj bi bilo v Sloveniji prav toliko Italijanov. Najzanimiveje pa je, da RS nima v nobenem lenu v zvezi z manjinami navedenega minimalnega pogojnega tevila za priznanje skupnosti kot a. manjine. Pri tem pa naj izpostavim e eno zadevo, ki se je kot dravljan Republike Slovenije izrazito sramujem. RS ima v ustavi deklarirano romsko, madarsko in italijansko skupnost, medtem ko nemke ni. V pravnem svetu to pomeni, da je oitno Republiki Sloveniji uspelo dokonno, totalno, absolutno izbrisati nemko manjino. Kar pomeni, da nacionalsocialistini rablji, slovenskim ne seejo niti do kolen. Slovenijo pri tem e dodatno bremeni napoved Borisa Kidria: Nemka manjina pri nas ne bo imela nobene pravice, ker je ne bo. Na podlagi teh dejstev, lahko naredimo zakljuek, da se RS e 20 let mednarodno sramoti in seveda, da praktino ni nobene pravne ovire, da nas RS ne bi priznala kot avtohtono manjino. Ravno obratno, glede na to, da se je populacija Nemcev po drugi svetovni vojni tako izrazito zmanjala, bi nas morale oblasti, e bi se resnino zavzemale za lovekove pravice, e toliko bolj zaititi. Torej, ne gre samo za neko spotovanje in uveljavljanje prava in lovekovih pravic, temve tudi za moralno vpraanje. Zaradi lajega razumevanja, naj si ogledamo preprost, kmeki primer pri okoljevarstvu. Pri ivalih, ki so na robu izumrtja, znanstveniki, naravoslovci ipd., naredijo vse kar je v njihovi moi, da zagotovijo obstoj vrste. V Sloveniji pa je oitno praksa ravno obratna. Izumirajoega pusti, da izumre! Slovenija je edina drava v Evropi, ki e ni priznala nemke manjine. In verjetno edina drava, ki ima priznani zgolj 2 manjini. Za primer naj navedem nao sosedo Hrvako, ki ima priznanih 22 manjin! Spraujem se e, kdo daje turistinim drutvom, raznim zavodom in drutvom, ki niso definirana kot etnino nemka, legitimnost, da politino odloajo o nai narodnostni skupnosti? Res, da se vsa tiri drutva ukvarjajo s koevarsko kulturno dediino, ampak pri tej temi oz. odloitvah, je to popolnoma irelevantno. Namre po tej logiki, bi lahko nao skupnost zastopal prav vsak, ki je naredil karkoli v zvezi z nemko kulturo. Definicija etnine skupine je kristalno jasna: Etnina skupina (tudi etnija) je skupina, ki se po kulturnih potezah, lastnim njenim pripadnikom razlouje od drugih skupin. Najvekrat jo povezujejo ime, skupna preprianja, verovanja, vrednote, norme, ege, jezik, vera, zgodovina, naselitveno obmoje ter zavest pripadnosti in etnina identiteta. (Wikipedia) Ne predstavljam si, da bi se na avstrijskem Korokem, turistina drutva, zavodi in drutva, ki s slovensko etnijo, uradno nimajo popolnoma nobene zveze, drznile dajati izjave o tako pomembnih narodnostnih vpraanjih. Ne prestavljam si, da bi se nekakna turistina drutva in zavodi, ki jih po vrhu e vodijo ne-Slovenci, distancirali od zahtev korokih Slovencev. Ne predstavljam si, da bi se od zahtev zdravnike zbornice, distancirala veterinarska zbornica. al mi je, da moram sploh o tem spregovoriti, ker gre za absurd leta, e ne kar tisoletja. Edina organizacija v Sloveniji, ki ima rno na belem urejen statut, iz katerega je razvidno, da gre za ETNINO organizacijo, je Zveza kulturnih drutev nemko govoree etnine skupnosti v Sloveniji. Omenjena organizacija zajema 6 drutev: Drutvo Koevarjev Staroselcev, Kulturno drutvo nemko govoreih ena Mostovi, Internacionalno drutvo Most svobode, Kulturno drutvo Celje ob Savinji, Kulturno drutvo nemko govoree mladine in Kulturno drutvo Apako polje. Zadnje se je zvezi pridruilo po dogodku v Koevju. Ne razumem izjav g. Petrovia okoli g. Grila, da naj bi kril protokol in kot ste navedli celo ostro napadel oba dravnika. Gospod Avgust Gril, predsednika ni napadel, temve jima je preprosto povedal resnico o kulturnem sporazumu. Dejstvo je, da nobena manjina ne more obstati z 21 000 , ki jih RS namenja nai skupnosti. Sploh pa ne v obliki razpisov, ki jih tokuje komisija, ki nas, niti naih aktivnosti sploh ne pozna. Tako Koroki Slovenci, kot Italijani in Madari v Sloveniji imajo zagotovljeno bazno financiranje, s katerim lahko z doloeno vsoto sami upravljajo. Gre za isto praktino stvar. Da ne omenjam tega, da prijavljeno drutvo na razpisu dobi denar skoraj sredi leta. Res funkcionalno. To kar nam pripada na podlagi kulturnega sporazuma, je v bistvu nekakna kost za glodat. Tako ima RS izgovor, e saj ima nem. skupnost 61. len, na podlagi katerega lahko uveljavlja svoje pravice. G. Mihael Petrovi ml. je pisal tudi o gospodarstvenih vpraanjih. Predsednika sta obiskala nemko etnino skupino, tema je bila e v naprej doloena in tudi nae zahteve smo morali e v naprej pisno pripraviti. Poleg tega pa, smo mi etnina skupina, ne skupina gospodarstvenikov. G. Petroviu svetujem, da kdaj pogleda tudi izven Slovenije in tako bo priel do ugotovitve, da je v naprednih dravah gospodarstvo skoraj v celoti v privatnih rokah in se politiki v to neposredno ne smejo vmeavati, sploh pa ne Zvezni predsednik Avstrije. Prosim, razmiljajte ire, ker svet se ne vrti okoli Slovenije. Ne razumem, zakaj nam je predsednik Pahor na sestanku dejal, da nam 61. len ustave zagotavlja dovolj, da izraamo svojo narodnostno pripadnost. Spraujem se, zakaj sta potem sploh priznani italijanska in madarska manjina? e je pa 61. len dovolj. Navedba, da je preteni del razpravljalcev kot mantro ponavljal maskimalistino zahtevo o priznanju manjine , za totalno napano informacijo. Avtorju svetujem, da preden pie o sestankih na katerih ni prisoten, da vpraa ve kot le samo enega izmed prisotnih. Avgustu Grilu smo vsi lani Zveze kulturnih drutev nemko govoree etnine skupnosti v Sloveniji izrazili vso podporo in mu estitali za pogumno dejanje na odru. V besedah obeh gospodov v Utripu, je mo zaznati, da taknima veljakoma kot sta predsednik Pahor in zvezni predsednik Fischer, se pa res ne bi smelo ugovarjati! Ni potrebe, da citiram znamenit Cankarjev verz. Oba g. Petrovia elim vpraati, a to pa ni sramota, da nemka manjina po obsodbi na smrt, etnocidu, ve kot 40 letni diskriminaciji v Jugoslaviji in 20 let ivljenja v demokratini Republiki Sloveniji e vedno ni priznana? To ni krenje skoraj nepomembnega protokola, ampak preziranje manjine in lovekovih pravic. Dodam naj e, da sem kot mlad Evropejec, star sem 21 let, resnino zaskrbljen. Na podlagi vsega napisanega in videnega, imam obutek, da so zakoni, ki jih piejo evropski veljaki eno, praksa pa drugo. V avstrijskem parlamentu, je bil enoglasno sprejet sklep, da si mora Avstrija prizadevati, da se v Sloveniji prizna nemko manjino. Zvezni predsednik Fischer, je takne sklepe DOLAN predstavljati in zastopati. Ker tega v Koevju ni storil, se celo distanciral od omenjenega sklepa, je od avstrijskih politikov dobil kar nekaj zaunic. Temu je sledilo, da je gospodu Grilu in gospe predsednici Zveze Veroniki Haring, poslal osebno pismo, kjer je poleg zahvale, sicer na zadran in malce diplomatski nain, izrazil podporo o priznanju nemke manjine. Svojo izjavo je popravil zvezni predsednik Heinz Fischer in ne g. Avgust Gril. Toliko o veljakih, njihovih besedah in o tem, kdo je kaj kril. Vito Ofak, predsednik Kulturnega drutva nemko govoree mladine

Ogromno je pri nas narejenega, pa e veliko ve bi bilo, e bi nam Slovenija priznala nemko manjino. Preprian sem, da bi od tega Slovenija imela veliko koristi. To je teko razumljivo. Namesto, da bi nam pomagali, smo ovirani, kritizirani in ikanirani. Preprian sem, da nas ljudje podpirajo, saj to utimo v odnosih v vsakdanjem ivljenju. Sama politika, stranke nas jemljejo kot tabu, noejo nas sliati, sprejeti in spotovati uspehe. Ko pa dobimo dravnike obiske iz Avstrije, Nemije ob sprejemih razvijamo rdee preproge. Pri tem pa se vedno pozablja, da mi, ki smo ostali v nai Sloveniji, smo to storili z zavestjo, da smo imeli isto vest in Slovenijo imeli za nao domovino. Med vojno sem odraal med partizani in ni me sram, da danes vodim lokalno borevsko organizacijo. e bi zmagal Hitler, po vsej verjetnosti danes ne bi bil med ivimi. e ve kot dvajset let iem prostor pod soncem v Sloveniji. Zato nam je tudi dokonno dovolj. lanek v Utripu, mnenje obeh avtorjev, pa tudi nekorektnost drutva Peter Kosler me ve ne moti. Nasprotno, hvala, da ste mi ustvarili priliko, da sem lahko v tem lanku nalil istega vina. Vesel sem, da se je 1.9.2013 zgodil ekov dom. Pa tudi kritike nas ve ne prizadevajo, nasprotno, ob vsakem navalu kritike vstajamo bolj pokonni in se ne sramujemo ve naega porekla. Slovenija je e stoletja naa domovina. Radi jo imamo in druge nimamo, pa tudi iemo je ne. To smo dokazovali e leta 1941, ko nismo sledili Hitlerju. Ostali smo ob naih ognjiih in pripravljeni smo delati za nao Slovenijo, za njen bolji jutri. Avgust Gril, predsednik Drutva Koevarjev staroselcev Grosuplje, 24.9.2013

Kulturno drutvo nemko govoree mladine, smo ustanovili mladi potomci Nemcev iz Kranjske in tajerske. Ustanovili smo ga z razlogom, da ohranimo in razvijamo izroilo, kulturo in identiteto naih prednikov. V naem statutu je razvidno, da smo nemko etnino drutvo in uradno se razglaamo za pripadnike nemke manjine oz. etnine skupine v Sloveniji, saj ivimo v demokratini drubi, kjer je izraanje narodne pripadnosti osnovna lovekova pravica. Iz tega razloga, smo se (e pred dvema letoma) pridruili v Zvezo kulturnih drutev nemko govoree etnine skupnosti v Sloveniji. Glavni cilj omenjene krovne organizacije je sodelovanje nemkih drutev v najbolji moni meri in odlona zahteva po priznanju nae skupnosti, kot avtohtone manjine, na rangu kot sta priznani italijanska in madarska manjina. Zakaj nam pripada tak status? Dejstvo je, da je naa skupnost avtohtona in da so nai predniki skupaj s Slovenci in tudi z drugimi narodnostnimi zgradili in razvili podobo te deele. O tem pria ve kot tisoletna zgodovina, ki se jo nauimo e v osnovni oli, zato o tem ne mislim izgubljati besed. Nekaj asa se je v medijih navajalo, da nismo priznani kot manjina, ker naj nas bi bilo premalo. Takna navajanja lahko preprosto oznaim za gnusna. Mar se pisci taknih besedil zavedajo, da je skrajno primitivno skupnosti, ki je dala

oktober 2013 / noviutrip@novi-utrip.eu / KOEVSKI UTRIP

29

ASTROLOKI NAPOVEDNIK OKTOBER - NOVEMBER 2013

OVEN: Osebo, ki vam je pri srcu, ralo in ne bo vam lo v glavo, kaj stjo, sicer pa si bo privoila raz- srediu pozornosti. Obiskovale
boste videli in razveselili se boste teg. Nedvomno bo tudi prijazna in prijetna, vendar bo bolje, da ne sanjarite preve. Ugleda vam ne bodo povrnili niti veliki manevri, zato bo bolje, e se osredotoite na svoje mentalno zdravje. e bi se vsaj ozavestili svojih napak, bi to bil v tem mescu najveji doseek. Vrniti na staro pota strasti ne boste uspeli, svojega gnezdeca, ki vam je bilo vedno tako na razpolago, ne boste uspeli ponovno zasei, sploh pa ne pripraviti razaljenega k delu. Domiljali ste si, da bo lo vse zlahka, ampak kako zelo ste se zmotili. se dogaja, od kod naenkrat tolikna sprememba. Za upati je, da bo vse skupaj pomagalo napolniti vao izsueno denarnico. e ne, pa preprosto sledite svojemu prepolnemu srcu, tako vam ni ne bo manjkalo. uvati se morate osebe, ki tehta vsak va korak, kajti le ta vam uspe zagreniti vao idilo. koje, za katerega je menila, da je minulo. Uivajte, vendar ostanite budni! vas bodo velike sanje, malo vas bo tudi strah. Nikar skrbeti, vse se bo odvijalo hitro in nenartno. Lepo vam bo. Edino goe vpraanje, ki vas utegne muiti, bo, ali boste vsej tej elektrini romanci uspeli nanno slediti. Pri seksu se lahko zatakne, vendar ne obupujte!

TEHTNICA: V tem mescu

vam bo za petami odgovornost. Uspeli boste postoriti vse, kar se smatra za vao dolnost, in si tako reiti ugled. Zadeve v vezi z dediino ali premoenjem se

BIK: Tokrat bo bolje, da spite na

lovorikah, kakor da bi slubeno poskuali kaj novega. Oitalo se vam bo zapekarstvo, ampak komu to mar! Najprej morate priti k sebi, potem ele delati. Poutili se boste izvrstno in nasmehnila se vam bo srea v ljubezni. Ure nenosti boste doiveli kot pravo blagostanje in ljubi domek kot sreno oazo. Imejte se lepo!

Velikokrat je tako, da karierne ambicije poruijo stabilnost doma. Norec se dri svojega kot pijanec plota, modrec pa preudarno sprejema izzive. Le e se lovek potrudi, se lahko to obrestuje. 'Zihera' se trese za svojim, velikopotezni pa ie poti, ki ga bodo ponesle navzgor. Energijo Pie: astrolog Ivan Crni uspeha in ljubezni tokrat zdruuje Jupiter, zato ne akajte, kdaj vas bo pamet sreala! Ozrite se naokrog in izkoristite svoje monosti! LEV: Fatalna postavitev Mar- bodo obrnile na dobro. V ljubesa med Levom in Devico vam uspe pognati kri po ilah. Staro se lahko povrne, dom bo spet poln. Malo boste tehtali, malo se predajali obutkom. loveku, v katerem vse vre, je teko ohraniti glavo hladno. V slubi neizogibne novosti, strogost. Seks vas bo neverjetno stimuliral, vse vam bo lo od rok. Z denarjem bo sicer kriza, vendar ga boste nadomeali s ustvi. zni sledijo siloviti pretresi. Ne skaite ez plot, tudi e ste dale od doma! Zna se vam grdo maevati, Veliki Brat vas opazuje.

KOZOROG: Ni dvoma, da ste

arovnik svoje vrste. Znate pobegniti od doma, vendar se znate domov tudi vrniti. Denar privleete tako-reko iz arobnega klobuka, vaa slubena inventivnost ne pozna meja. Tokrat se boste poteno sprli, kar ne bo lo v prid vaemu ugledu. Vse bo dobro, v rokavu hranite skrite adute.

VODNAR: Skrbite za dom in

denar, drugega pa vam trenutno treba ni! Nobena naglica ni potrebna, vse se dogaja samo od sebe. Ne morete nehati misliti na osebo, ki vas je prizadela, vendar se ne boste muili z niemer. Obstaja doloena razlika med eljo in monostjo. Prevzela vas bo tiina in posveali se boste sebi.

DVOJKA: Razmiljate o tem,

kako bi morali kaj delati, da bi prili do denarja. Prilonosti za to so precej slabe. Sive eminence s svojimi ne povsem zdravimi narti vam gredo na jetra. Pravilno presojate, da as za stopiti v akcijo ni najbolji. Ukvarjajte se z vsakdanjimi opravili in se posveajte sebi. Zaenkrat si to zlahka privoite. Za vse je poskrbljeno.

KORPIJON: V slubi prihajajo

novi izzivi. Zelo boste delovni, energije vam ne bo manjkalo. Prav tako ne modrosti in iznajdljivosti, kako sebe postaviti v prvi plan. Sodelavci bodo neutrudni, vse skupaj pa bo rezultiralo v obilno plailo. Dom boste zaradi obveznosti prisiljeni zanemarjati, kar vam bo kot trn v peti. Ampak bo e priel na vrsto. Vi samo pritisnite plin do konca!

RIBI: Lepo je jezditi na velikem

valu. Zavarovani ste bolj od koevskega medveda. Denar prihaja kot po maslu, zahvaljujo vai neverjetni domiselnosti, slubeni uspehi si sledijo eden za drugim. V stanovanju sledijo izboljave, etudi ste zadovoljni s staro podobo le tega. Preli boste od zadovoljstva in navduenja. Partner vam bo sicer pridno praznil denarnico, vendar k srei ne dovolj hitro. Zavedajte se, da ivite svoje sanje!

DEVICA: Spet se plete stara

mitska zadeva o devici in zveri. Kar velja za Leva, bo v tem mescu veljalo tudi za Devico. Njene strasti bodo mone in nekoliko trezneje kakor v primeru Leva. Svoje slubene zadeve bo obravnavala z neskaljeno odgovorno-

RAK: Niti se bodo udeno spletle. Srea v ljubezni vam bo blagoslovila dom, soasno pa boste na poslovnem podroju dosegli vse tisto, kar ste si vedno eleli. Od navduenja vas bo kar pobi-

STRELEC: Na ljubezenskem
podroju nekaj novega, vznemirljivega. Nenadoma boste v

VAM IZPOLNJEVANJE OBRAZCEV

DELA TEAVE?

elite poslati poslovno pismo, vlogo ... pa ne veste kako? Izpolnjujemo vse vrste obrazcev, sestavljamo pisma, vloge, pronje, dopise po vaih eljah. NE BODITE VE BREME SVOJIH OTROK, VNUKOV, sosedov in prijateljev. Oglasite se v naih poslovnih prostorih, kjer bomo skupaj poskrbeli za brezskrbno korespondenco.
Tel. 01 8950 205, 041 505 965,  Gradel d.n.o., Roka c. 9, Koevje

30

KOEVSKI UTRIP / noviutrip@novi-utrip.eu / oktober 2013

BOJAN POGORELEC, BLESK D.O.O. KOSTEVC 7, 1331 DOLENJA VAS

SPLONA IN ZAKLJUNA DELA V GRADBENITVU *GRADBENA DELA

za pasivne in nizkoenergijske hie)

NEGA TELESA Kavitacija z RF ultrazvok elektrostimulaija radiofrekvenca solarij laser z RF

MASAE terapevtske sproujoe ayurveda azijske endodermne kineziotapig

PEDIKURA medicinska klasina GELeration manikura/pedikura (lak obstojen do 3 tedne)

Merharjeva ul. 15, 1310 Ribnica

- novogradnja ali rekonstrukcija stanovanjskih in poslovnih stavb (subvencija - celotna energetska sanacija stavb (subvencija za energetsko sanacijo do 7000 ) -adaptacija kopalnic in ostalih prostorov (izris tlorisa, izvedba vseh del na klju) - zunanja ureditev (tlakovanje dvori, asfaltiranje, izdelava karp) - sanacije (balkonov, plonikov, vlage v zidu, temeljev) - ruitvena dela (vodni izrez betonskih ali openih povrin) - (brezplana barvna tudija, strokovni nadzor, kvalitetna izvedba)
(pripravimo vam celotno dokumentacijo za nepovratna sredstva 2400 , ugodni krediti)

KOZMETIKA nege obraza, oblikovanje obrvi, depilacije obraza in telesa

DARILNI BONI
NOVOSTI:
FIZIO.FLEX
- Po pokodbah - Bolea hrbtenica - Boleine v vratu - Iias - Hernija - Odrevenelost rok, nog - Glavoboli

Bernarda Pahulje Tomi s.p., Nemka vas 14, 1310 Ribnica

DIAMANTNI PILING OBRAZA Naroanje na nae storitve tudi preko spleta: www.jans-masaza-kozmetika.com
Predhodno naroanje, infor.:

*FASADERSTVO

Svetovanje in prodaja profesionalne kozmetike BABOR, GERARD`S, LCN, GEHWOL.

041/99 33 16

*SLIKOPLESKARSTVO *POLAGANJE TALNIH OBLOG

- (keramika, kamen, parket, laminat, pvc)

*ISTILNI SERVIS

V MESECU FEBRUARJU IN MARCU PRIZNAMO 5% POPUSTA NA VSA DELA IN V NAPREJ SKLEPANA NAROILA

ZA OGLAEVANJE POKLIITE: 031 655 986 ALI PIITE NA E-MAIL: noviutrip @novi-utrip.eu

tel.: 041-647-188, e-mail: blesk@siol.net, www.blesk.si

sline

-10 %
inhalatorji MICROLIFE
Popust velja v mesecu oktobru in novembru in se obrauna ob nakupu z gotovino pri blagajni.
VPD, Bled, d.o.o. PE KOEVJE Zdravstveni dom, Roka c. 18, 1330 Koevje, tel. 01-893-9017 delovni as: pon., tor., et., od 7. do 15. ure sreda od 7. do 17. ure; petek od 7. do 14. ure

in vidne komunikacijske reitve

ARTIKS d.o.o., Koprska 72, 1000 Ljubljana mob: 041/635 801 / tel.: 01/421 54 20 / info@artiks.si / www.artiks.si

NOVO! NOVO! NOVO!

Prodajni program Alples
Kuhinje, dnevne sobe, spalnice, predsobe, otroke in mladinske sobe

TRGOVINA JANA Joe Jaki s.p., Kolodvorska cesta 16 a, 1330 Koevje gsm: 070/700-802, e-mail: trgovina.jana@siol.com, www.jjana.si
R SUPE A AKCIJ
32L2333 diagonala zaslona 80 cm 299,99 39L2333 diagonala zaslona 98 cm 399,99 50L2333 diagonala zaslona 126 cm 599,99

Sklepanje in podaljevanje naronikih razmerij - Mobitel PAKET JESEN 2013 *20

500 min pogovorov v mobitel omreja 500 min pogovorov v ostala slov.omreja 500 sporoil, 500 MB prenosa podatkov

Tehnologija zaslona: LED LCD, USB Multimedia, Loljivost zaslona:1920x1080, Osveevanje zaslona 100 Hz, 2 letna Toshibina garancija karkoli se zgodi

Samo e do konca oktobra!

garancije

3 leta

JESENSKI SUPER POPUSTI!

*Okna PVC U=1,0W/m2K *Okna lesena S/J, Macesen *Demontaa, montaa * Monost trojne zasteklitve U0,5w/m2K
NA IZBIRO NOTRANJA VRATA ODLINE KVALITETE!
OKENSKI SISTEM PETKOMORNI 76/82 STEKLO 4-16-4 u=1,0W/m2

Originalne snene freze Honda e od 790

KAMINI NORDICA - Italija in KAMINI SUPRA - Francija
Izkoristek: drva 80%, peleti 85-88 %

BEKO DCU7430X SUILNI STROJ

A R CEN SUPE

379,9

Kaminske pei na pelete

Kaminske pei na drva

Zmogljivost suenja do 7 kg Lcd display, 15 programov Osvetljen inox boben Senzorsko suenje 5 let garancije

OBIITE NAS NA KOLODVORSKI CESTI 16A V KOEVJU