NEPROFITNA ORGANIZACIJA ZA USTVARJALNOST IN DRUBENI RAZ

t.5
poslano v ivljenje: november 2013 uredila in napisala: Izidor as, Maks Kralj napisali tudi: Ana Dimnik ml., Martin Gregori umetniko vodenje, oblikovanje, ilustracije: Primo Kranjc Novak, Kje nas najdete? E dobre.novice@ve-za.org W www.ve-za.org F facebook/veza.org T @VEZA0802 B ve-za.tumblr.com ***PRIPOROILO: Podelite VE-ZA novice s svojimi blinjimi in daljnimi. Poljite jim povezavo na elektronsko izdajo ali dobre novice natisnite in jih kot tiskan izvod podajte svojim ljubljenim v roke. Dobro je tudi, da kaken natisnjen izvod podtaknete v sosedov nabiralnik. Morda ga v trafiki skrivoma zdrsnete v kakno revijo ali asopis.

dobre novice za aktivno skupnost

U-VODNIK

OD PLEMENA DO TERAPEVTSKE SKUPNOSTI

Bolj kriza udarja z nogo ob tla in povzroa ekonomske pretrese, bolj se nam zapleta v jezik vsakdanjega opravljanja in negodovanja, bolj se nadaljuje sistematini razkroj vsega, kar nam je neko dajalo obutek varnosti. A vasih, kot Feniks iz pepela, iz skoraj ugaslih oganin vzniknejo najbolje ideje. Za vzgled vzemimo Grke, tokrat ne stare, ampak sodobne, ki jih je kriza prisilila v iznajdljivost - izumili so cookisto. Namesto, da bi hrana, ki ostane pri kosilu romala v ko za smeti, jo delijo z drugimi - za minimalno protiplailo. Na podoben nain deluje danes e ve stvari, deljenje avtomobilov, prevozov, stanovanj, oblek, pohitva, doma pridelane zelenjave, borilnih vein, idej, celo objemov Vse poteka po istem starem principu menjave, deljenja, oddajanja in trgovanja, predelovanja. In temelji na zaupanju. Boste rekli, da Grki odkrivajo toplo vodo, a v resnici so se vrnili k bistvu - zaupanje je namre eden kljunih elementov, ki dajejo obutek ali predpogoj za obstoj skupnosti, te zapletene, a vendarle osnovne materije, ki nas osmilja, ozavea in iz nas dela ljudi.
Skupnost (izhaja iz francoske besede communit) je izraz, ki zaznamuje organizirani del drube. Definicija skupnosti se v samem bistvu najprej posvea razlagi, da je to prostor, ki ga za ivljenje izkoria skupina ljudi, na zaetku so bile to plemenske naselbine, kasneje vasi in mesta. Drubene vede pa skupnost definirajo kot skupino ljudi, ki jih doloajo skupne vrednote. e poseemo e malo globlje v teorijo trimo ob tiri osnovne elemente, ki definirajo obutek skupnosti: lanstvo, vpliv posameznika, zadovoljevanje potreb in ustvena povezanost (McMillan, 1986). Skupnost je kakopak ves as na preizkunji, saj upravlja z delikatnimi remi kot so naravni viri, preprianja ljudi, njihove elje, potrebe, pravice, tveganja in nesoglasja. A na teoretski ravni razumevanja delovanja skupnosti, ivljenje istospolne druine z dvema otrokoma ni kaj dosti drugano od delovanja Evropske unije (ki se je v unijo preimenovala prav iz evropske ekonomske skupnosti ele z Maastrichtskim sporazumom, l.1991). Druba sama po sebi ni skupnost, to doloa ele ustvena povezanost njenih

lanov. A predpogoj je, da si del nje. Skupnost, ki ti lahko vse da in vse vzame s tem, ko postavlja pravila igre, omejitve, kriterije, kdo lahko in kdo ne sodeluje v tem udovitem novem svetu iskanja nirvane in tihoitja znotraj skupnosti. Kam denimo spadajo otroci brez starev, kam pari ali posamezniki brez otrok, kje so ljudje s posebnimi potrebami? Prepogosto nas ne zanima, kaj se dogaja s tistimi, ki so onkraj definirane skupnosti. Tisti, ki v nalomljenih olniih na tanki liniji smrti poskuajo prebeati k bolj pravini in prijazni skupnosti. e preivijo, ponavadi obstanejo v sivem spektru mavrice, postanejo torej nevidni, nevidni sosedi, nevidni delavci, nevidni mimoidoi, nevidni umirajoi. Z razvojem novih tehnologij smo trem dimenzijam dodali ekran in klik ter tako skupnosti dali krila. Virtualne razliice skupnosti poskuajo slediti osnovnemu vzorcu pravil delovanja skupnosti, a v virtualnem svetu obiajno nimajo geografskih meja, pogosto niti verbalnih ali celo moralnih. Ne samo, da so pravila

bolj ohlapna, skupnosti virtualni svetovi odvzamejo njeno bistvo. Fizino bliino, neposredno socialno interakcijo. Brez tega lovek izgublja kompas in tako se na koncu labirinta odtujenosti in nesposobnosti interakcije z drugimi znajde v terapevtski skupnosti, ki mu ponovno skua vrniti bistvo. Dotik in zaupanje. Zato objemite svojo teno sosedo, povabite jo na kavo, ponudite ji pecivo, ki je ostalo od nedelje, primite jo za roko in ji recite, da nikoli ni bila videti bolje. Posodite ji najljubo knjigo in predlagajte, da bi si ez vikend nemara lahko delili vae dragoceno kolo. Zaupajte ji svoje slabosti in ji zagotovite, da se lahko vedno zanese na vas. e si upate, kakopak! Graditi moramo zaeti pri sebi, korak za korakom. Ne zato, da bi kaj pridobili, ampak zato, da bi odvrgli vso tisto nepotrebno miselno navlako, ki se vrti okoli kupkanja materialnega in je kriva za razkroj sistema in vrednot. Tudi zato, da vas bo kmalu lahko spet kdo resnino objel.

PRAV-LICE

PETER PAN
Ko je Metka razmiljala o besedah, ki jih je sliala od enega vodilnih vladarjev neke samooklicane zveze deel, da trenutno pomo tretjim osebam ni mogoa zaradi slabih nacionalnih stresnih testov, jo je popadla neskonna alost. Niso razumeli njene pronje, da za loveka, za njeno mamo. Lilo je kot iz kafa in zahlipala je: Oh, mami,... kje si? Kako beden je ta svet....odraslih. Ob zadnjih besedah zagleda omotinega tipa. Ko ga hoe vpraati, e je vse ok, fant e stoji pred njo s skoraj prosojno pelerino in Metko smrtno resno vpraa: Ej ti punca, a zna ivat? Tole senco mi je treba nazaj priit. Metka si sname od deja oroena oala in prime jo nekaj materinsko prijaznega. Ja, ni problema. Nikoli v ivljenju e ni ivala sence in ne gre ji prav dobro. Jaz sem Peter, ree in Metka odgovori na pol v hecu: A Peter, kot Peter Pan in se spomni ene svojih najljubih pravljic, ki jih je kot prostovoljka pripovedovala zveer otrokom iz Centra za sirote, o fantu brez starev, ki ni hotel odrasti in je otroke uil leteti in . Ja, tako nekako....vzdihne Peter in si gre z roko zamiljeno skozi lase. Potem se nagne k njej in ji tiho priepne: A ve, da si brez oal prav edna. Metka zardi in se malo zmede, po nesrei ga s ivanko pikne v peto. Peter skoi in zakrii: Aua, a ne more mal pazit, baba nesposobna, taka si kot vse druge! Metka za trenutek obstane kot vkopana, potem pa jo prime huda jeza. Glumaa najprej brcne v mea, potem pa ga s komolcem useka e po hrbtu, da oblei na tleh. Preseneena sama nad sabo mu nato stopalo porine pod brado in na pol zagrozi: Ej, ne zajebavaj se z mano! e nekaj let iem zdravilo za svojo maeho, mudi se in nimam se asa ukvrajat s takimi mlenozobimi maisti kot si ti. Naj te poljem na urgenco ali mi bo pomagal? Ok, prosee jo pogleda samo ne me ve tepst, prosim. Ok....ve, asa mi zmanjkuje in pe gre prepoasi. Lahko bi me nauil leteti! predlaga Metka. Ja seveda, enostavno je, samo sreno misel ujame in e leti... zamomlja Peter in poskua pokazati, kako to gre, pa se zloi kot kolibri in telebne na tla.Vsaj vasih je. V tistem trenutku pa se zaslii pritajeno zvonkljanje in kar naenkrat zagledata invalidski voziek, na njem pa skljueno drobno postavo, s katere padajo svetli kodri. ivjo, jaz sem Klara. Mislim, da vama lahko pomagam Peter in Metka z odprtimi usti strmita v deklico z nepreminimi nogami. Bi rada letela ?, Klara vpraljivo pogleda Metko. Bolj kot karkoli na svetu. odgovori. Primeta se za roki, zvonek na Klarinem voziku trikrat zazvoni, malo se streseta in e sta v zraku. Klara se po zraku premika kot kakna akrobatka, vrti noge in roke, dela prevale in spine in jo trdno dri za roko. Uau, letim! vzklikne Metka in zaskrbljeno doda: Kaj pa bova s Petrom? Ni, ree Klara, Naj malo razmisli. Na take finte, da nas bo nauil leteti in odpeljal v deelo Nikjernikoli pa ne padamo ve. as je, da odraste! Greva, dolga pot naju aka! Metka se zadovoljno nasmehne in v slovo zaklie: Adijo Peter Pan!

GLO-BUS

OD-POR

POZDRAVLJENI, SEM FACE# 96,062,774

Najveje spletno socialno omreje je z aplikacijo The Faces of Faceboook dobilo svojo vizualno asovnico. Interaktivno orodje, ki ga je razvila kreativna tehnologinja Natalia Rojas, skozi kronoloki kola prikae vse profilne fotografije iz Facebookove podatkovne baze. Facebukovci smo ujeti na eni sami spletni strani, ki na prvi pogled deluje kot statini um na analogni televiziji, in omogoa, da s klikanjem v mnoici obrazov najdemo svojega, prvega (seveda Mark Zuckerberg), obraze naih FB prijateljev, naih neposrednih FB sosedov in nakljunih uporabnikov. Na eni strani sproi head trip, na drugi je aplikacija dokaz ogromne svetovne distribucije te socialne mree, ki neprestano raste.

ENO PORNO REVIJO ZA DESET SLIIC IVOTINJSKEGA CARSTVA

Vse se je zaelo v neki kleti. Tipina industrijska socialistina soseska. Z dvema peskovnikoma, parimi klopcami, galendrom za stepanje tepihov, nekaj grmovji, zelenico, hribkom za smuarijo in nekaj malega asa tudi s parkirano pravo staro lokomotivo. No, tam v eni kleti tipinega 4-nadstropnega bloka, se je enkrat znalo na kupe starega papirja. Kaknih 8, 9 let smo bili stari. In nekomu se je posreilo, da je izmed vseh tistih kupov papirja ven potegnil ravno hard core porno revijo. O, ti ljubi bog. To ni za otroke oi!
A prijatelj je ta zaklad prepovedanega seveda takoj podelil. Najdbo biblijskih razsenosti je potrebno deliti, in ne ritocentrino obdrati zgolj in samo zase. S tem, ko je prijatelj podelil to ogabo v otrokih oeh, si je pridobil e ve prijateljstva, e ve cenjenosti in v zahvalo je dobil mnogokateri unga-lunga. Torej - ekonomija delitve ali share ekonomija kot jo poznamo danes, je v ivljenje povprenega socialistinega otroka, rojenega v sedemdesetih, simbolino vstopila skozi domao klet. Ena porno revija je na lokalnem trgu ljube krajevne skupnosti kmalu dobila jasno protivrednost = 10 sliic ivotinjsko carstvo ali 1x pumpanje gum na ponyu - na bencinski pumpi ali ... You name it! Domiljija trgovanja, ki smo jo imeli takrat je bila neverjetna. In spomin se vraa. Domiljija trgovanja se iz medlosti vztrajno prebija skozi bonitetne kartice, nagradne kupone in vsevrstne popustnike. Le kdo jih potrebuje?! Zbiranje tok in nabiranje odstotkov popusta, lanske bonitete, klubske ekskluzive in nagrade ob nakupu so le velika lopata peska v oi. Ne rabimo tega. Zatorej vkljui domiljijo in se z njo upri nesramni logiki kopienja materialnih dobrin. Zaradi planeta. Menjaj, deli, spodbujaj skupnost k povezovanju v trgovanju. Najbolji sosed je tvoj resnini sosed in ne zgolj slogan na plastini vreki.

Tu smo, vsi pomeani, ..., pravi Natalia Rojas, freelancerka, ki se ukvarja z raziskovanjem interaktivnost na komunikacijskem podroju (mobilne in druge aplikacije, interaktivne instalacije, spletna mesta, igre, socialna omreja, vizualizacija podatkovnih baz, email marketing), rada kodira stvari ter razmilja.

Obrazi Facebooka ni edini vizualni prikaz profilov in povezav na spletu, ki uporablja API nekega socialnega omreja: LinkedIn ima svoj InMaps, Vizify Connections vizualizirajo Twitter, Time Machine Foursquare, MITs Immersion pa zdruuje Gmail, Yahoo Mail in MS Exchange.

Viri: VIR 01 VIR 02 VIR 03 VIR 04 VIR 05

VI-ZIJE

Z(A)DRUEVANJE PRIHODNOSTI
Obdobje krize je zbralo na kup razno razne zdravnike in zdravilce ekonomije, da bi natanno preuili napake in ustvarili prototip podjetja prihodnosti. Iskali so razline poti iz iste godlje in vsak je nael kakno ibko toko, ki bi jo bilo potrebno spremeniti.
Nekateri so zagovarjali, da je potrebno ve vlagati v izobraevanje delavcev in vodstva. Da ne bodo sprejemali po nepotrebnem tvegali dobika podjetja in ga raje vloili v razvoj. Spet drugi so s prstom pokazali na vpijoe razmere na trgu. Podjetja vendar niso dovolj trgo-odporna, da bi preivela velike banne mahinacije. Manja skupinica je trdila, da je glavni vzrok teav v premajhni fleksibilnosti. e bi podjetja le posluala potrebe trga, bi se vse skupaj samo uravnalo. Skupinica je ravno zaela razpredati o razvoju nekakne super ankete, ki bi podjetjem povedala kaj naj proizvajajo in po kakni ceni, a so jo kmalu preglasili. Kakno samo-uravnavanje, lepo vas prosim? se je zadrl gospod iz ozadja. e bi delovalo, ne bi bili, kjer smo, so se strinjali drugi in se vrnili k iskanju skupne vizije, vizije podjetja prihodnosti. Bolj kot so se pogovarjali, bolj so se strinjali, da je potrebna veja odgovornost. A kako jo dosei? Tu so se mnenja spet razdelila. Eni so se zavzemali za veje plae, drugi pa so vztrajali na izobraevanju delavcev in vodstva. V skupini se je vnela vroa debata in skoraj vsak je imel veliko za povedati ter prepriati ostale, da ima prav. Tako zavzeto so debatirali, da so povsem spregledali gospo srednjih let, ki je stala ob oknu in jih zamiljeno posluala. Ko so se zaeli e tretji vrteti okoli iste teme, je pristopila in tiho pripomnila:Saj vse to e obstaja. Seveda je sprva nihe ni slial, saj so bili preve zaposleni z argumentiranjem. Zato se je odkaljala in poskusila e enkrat. Vse to e obstaja. Kako prosim? Saj govorite o zadrugah kajne? Kooperative? V dvorani je za trenutek nastala tiina. Zdravniki in zdravilci ekonomije so se za hip spogledali in kmalu nali svojo nit. Ahm seveda govorimo o zadrugah, o em drugem pa naj bi? je rekel eden izmed njih medtem ko so drugi po svojih pametnih telefonih diskretno guglali za ve informacij. Seveda, zadruge obstajajo e par stoletij, se je takoj oglasil nekdo. In v krizi so utrpele veliko manj, ker so delavci solastniki in sprejemajo vse pomembneje odloitve, je nadaljeval drugi Zato tvegajo manj, je dokonal stavek tretji. Ker ves as vlagajo v razvoj in povezovanje, so manj odvisne od bank, je ugotovil etrti. e pa e, si sposojajo od zadrunih bank pod fer pogoji. Ker skupaj odloajo razlike v plaah niso tako velike kot drugje, je pripomnil peti. In zadrug je ve vrst. Dovolj, a pokrijejo vse panoge in potrebe, je zakljuil esti. Gospa je odobravajoe pokimala. Dobro, dobro. e res, da so jo zadruge v krizi dosti bolje odnesle. Ampak kako naj si z njimi pomagamo zdaj? je debato neuakano prekinil jezen zdravilec ekonomije v kravati. Ve dravam so e pomagale iz krize. Na primer Finski, v tridesetih letih, je pojasnila gospa. Res je, podprla jih je vlada, se je strinjal kolega in s prstom pokazal na podatke na svojem mobilcu. Zagovorniki samouravnavanja trga si nervozno grizli nohte ter se grizli v ustnice. e bi bila reitev tako enostavna in na dlani, bi se je e kdaj prej domislili, je konano navrgel eden izmed njih. Saj smo se je e domislili. In jo tudi uspeno preizkusili, je odgovorila gospa. Ampak smo jo zavrnili, ker smo hoteli ve profita, je pripomnil gospod zdravilec v karo srajci. Pa saj naa vizija prihodnosti ne more biti preprosto recept iz preteklosti? je panino vskoil nervozni doktor. Zakaj pa ne, e deluje? je odgovorila skupinica in si odobravajoe prikimavala. Babiini recepti so vedno najbolji, so se strinjali nazadnje so se vdali tudi zagovorniki prostega trga. Konno so odkrili skupno vizijo prihodnosti. Kdo pravi, da se iz zgodovine niesar ne nauimo? je pripomnila gospa in skupaj so se odpravili na kavo.

VSAK - DAN

IDEJA: ER-CENIK = PROTOTIP POSPEEVALNIKA DELILNE EKONOMIJE

Upor. Umor. rka gor ali dol. Ste se e pustili pahniti v stanje obupa, neskonne pasivnosti, jedikovanja nad dravo in brezizhodne prihodnosti? Vam je e kdo povedal o trajnostni prihodnosti, drubeni odgovornosti, aktivni participaciji in dravljanstvu, o brezposelnih mladih, revnih upokojencih in obezrazumljenih starih? Za vas in vse nas imamo predlog reitve: er-cenik.
Poglejte in povejte! Naredili smo cenik, verjamemo, da bo hit. Na njem ni nobenih pik, ugodnosti in zaslonov na dotik. er je preprosto fer, dej si kej izber in e ti je ve, razdeli drugim, da nas bo e ve. Menjamo stvari, da tistemu in tja, kjer ni. Kdor ima denar naj pa plaa z njim, eprav je danes jasno, da to bo kmalu hin. Je bolje, e kaj zna, tako pa ve velja, ve kot predlaga in naredi, aktivno energijo okrog deli. Ovrednoti svoje znanje, definiraj si potrebe, in zapomni si - sprememb ne bo brez tebe. Je treba se uiti, vsak dan okrog deliti; danes ven trlijo tisti, ki skrbijo zgolj za svoje riti. Yo! za sosede -> 1 x tedensko odnaanje smeti (razvranje po zahtevanih reciklanih standardih) / ves mesec = 1 x paket 3-slojnega WC papirja -> nabavljanje v trgovini po spisku ali spremstvo v trgovino in nonja nakupljenih potrebin / 4 x meseno = 1 x plailo polonice za mobilca (35 EUR) za hini svet -> pisanje motivacijskih sporoil za stanovalce na oglasne deske / 1x tedensko / letna pogodba = 1 x letalska karta v ZDA -> priprava kreativnega aranmaja za na potne nabiralnike (cvetlini, recilkirani, sezonski aranmaji) / 1x meseno / letna pogodba = plailo 50% vozovnice za Transibirsko eleznico -> razobeanje zastave z organizacijo prilonostnega dogodka na terasi / 1 x letno = plailo 50% vozovnice za Transibirsko eleznico za krajevno skupnost -> mapiranje pasjih drekcev na zelenicah in objava na Foursquare / 1 teden = 1x vrailo mesenih potnih strokov z avtom na relaciji Zasavje-Ljubljana-Zasavje -> humorna sporoila na zobotrebcih, ki oznaujejo pasje drekce na zelenicah / 10 kos = 2kg sezonske domae bio eko zelenjave

-> sprehajanje psov med 8h in 10h dopoldan / 1x tedensko = 3x l dobrega domaega rdeega vina -> organizacija medsoseskih druenj ob hrani / 1 x etrtletno, praznovanje sezone = 2x l oljnega olja z Ugljana -> druba za gledanje filmov, risank in izbranih portnih dogodkov = 1x hlebec domaega e vroega pirinega kruha iz moke Starega mlina v Prlekiji za obanke in obane -> izdelava unikatnih predpranikov iz recikliranih T-shirtov = 1 x plailo polonice za elektriko (cca 30 EUR) -> ienje akvarija in kletk za hrke (najem strokovnjaka) / 1x meseno = 1 x plailo polonice za komunalne storitve z ogrevanjem (80 EUR) -> tvitanje za izbran TW raun / 1 mesec = 1 x plailo polonice za internet naronino (50 EUR) za regijo -> medkrajevni osebni prevozi ljudi in malih ivali s klepetom / vsakih naetih 5 minut se teje za 1 uro / poljubna trasa = 1x plailo odprtega etrtletnega rauna v poljubni kavarni/bifeju (po dogovoru) -> uvanje predolskih otrok, 2 uri tedensko / 1 mesec = 1 x plailo najemnine za stanovanje (150 EUR) za slovenijo -> eranje projektov na crowdfunding platformah po socialnih mreah / zagotovljenih 10 erov na projekt, 1000 lajkov in 15 bekerjev = 1 x enosmerna letalska karta po Evropi -> posluanje pritob ez dravo na domu / max 1 ura meseno = 1 x povratna letalska karta po Evropi

za svet -> Facebook etanje / max 1x tedensko max 1 ura = 1x nakup do 100 EUR na amazon.com -> iskanje informacij na webu in ienje podatkov v enostranska poroila (monost nadgradnje z idejami kako naprej) = 1 x povratna ezoceanska letalska karta -> gtalk svetovanje za trno komuniciranje in dizajn razmiljanje / 1 ura meseno = vrednotenje cene po dogovoru, zaelena izmenjava znanj -> delo z besedami in pisanje besedil po naroilu / 1 ura = = vrednotenje cene po dogovoru, zaelena izmenjava znanj -> skype video-call / max 1x meseno = = vrednotenje cene po dogovoru, zaelena izmenjava znanj Seveda ste ostrega oesa in tako budno zapazili, da delilna ekonomija sloni na skupnosti. Tako mora lovek najprej pripadati skupnosti, s katero eli delilno trgovati. Delilna ekonomija izjemno ceni eno zelo, zelo pomembno re - zaupanje. Vzajemno zaupanje. Tistega, ki daje in tistega, ki sprejema. V ekonomiji, ki jo poznamo zdaj, se blagovne znamke repenijo in se nam zahvaljujejo za zaupanje, ki jim ga izkazujemo. Hvala, da nam zaupate. Ampak nikoli pa ni ni o tem, da one zaupajo nam. Ker v bistvu nam ne. V bistvu jim je za nae zaupanje prav vseeno. Si predstavljate, stopite v marketu po truco kruha in prodajalka ree: Ne, gospodina, vam pa ne zaupamo te truce kruha, o ne. Raji proda tistemu, ki ceni tvoje delo, ki razume, kaj je vanj vloenega, ki ... Ja, pomembno je od koga kupuje in komu prodaja. Le delimo si ... Prerazporejamo dobrine ... In ja, ideja je organizacijski princip. er-cenik FTW, delovnih mest kolikor hoe!

CELU-LOIT

ENSKE SKUPNOSTI
Ljudje teimo k ivljenju v skupnosti, nekatere izberemo sami, v druge se rodimo. Vasih je teko izluiti kaj tono je tisto, zaradi esar zapustimo eno in se prikljuimo drugi skupnosti. Morda ravno zato veliko laje doloimo tisto, esar ne elimo.
Medtem ko drubene norme enske e vedno usmerjajo v druinsko ivljenje kot viek osebne izpopolnitve, je ravno druina eno najnevarnejih mest za enske. eprav se druina in partnerska zveza enske z mokim promovira kot tista najveje vrednota, postaja njena vrednost za enske vedno bolj dvoumna. Kar 45% ensk v EU doivlja nasilje, pri emer so za velik dele le-tega odgovorni njihovi intimni partnerji in lani druine. Globalne statistike so e manj prijazne: kar 38% umorov ensk zakrivijo njihovi partnerji. V 21. stoletju se tako kljub vsemu napredku in razvoju e vedno spopadamo z nasiljem nad enskami. Videti je, da bo boj dolg in poasen, zato ni ni udnega, da enskam ni do akanja in so zaele ustvarjati lastne skupnosti. Na razline naine so se zaele povezovati in organizirati. V skupnostih se borijo proti nasilju in nasilneem ter ruijo mite o ne-solidarnosti, prepirljivosti in nesoglasju med enskami. Tak primer je indijsko gibanje Gulabigang ali Pink Gang, ki obstaja od 2006, ime pa so dobile po svojih barvi svojih sarijev. Gulabigang so se lotile preprievanja mokih, mo, partnerjev, bratov, oetov, ki so nasilni do ensk. Pri tem poskuajo najprej z mojo argumentov in e le-ti ne zaleejo, poskusijo e z mojo palice. Njihova skupnost danes teje na deset tisoe lanic in nekaj nekaj mokih podpornikov. Lotevajo se tudi irih problemov nasilja, revine ter zlorabe otrok in ensk, vedno bolj pa branijo tudi pravice drugih skupin. Zaradi vse vejega nasilja in posilstev pa v Indiji nastajajo nove enske skupine in gibanja. Eno takih so Rdee brigade, ki novembra praznujejo tretje leto obstoja. Tudi one so ime dobile po barvi svojih bojnih oblek: rdeih srajcah in rnih hlaah. Rdeo so izbrale ker simbolizira nevarnost, rno pa ker pomeni protest. Njihov cilj je ambiciozen: spremeniti odnos indijskih mokih do ensk, posebej tistih na podeelju. Njihove metode izobraevanja so odvisne od trdobunosti in nasilnosti ciljne publike: kadar ne zaleejo besede, se jih lotijo s pestmi in brcami. Petnajstim ustanovnim lanicam se po potrebi pridrui do sto novih. Njihovi napori so obrodili e prve sadove: iz strahu pred Rdeimi brigadami so mnogi nasilnei spremenili svoje obnaanje. Takne in drugane enske skupnosti obstajajo e v mnogih drugih dravah. Umoja je kenijska skupina ensk, ki skupaj ivijo in delajo e nekje od devetdesetih let. Skupnost danes obsega 48 ensk, ki so se v Umojo zatekle pred vojno ter nasilnimi partnerji in oeti, moki pa vanjo nimajo vstopa. Mokim nedostopna je tudi ukrajinska enska skupina Asgarda, ki se je razglasila za sodobne Amazonke. Tematike nasilja se lotevajo z uenjem borilnih vein in samoobrambe. Skupino 150 ensk, ki si elijo popolne neodvisnosti od mokih, vodi mlada uiteljica, ki verjame, da je to pot do opravnomoenja. Povsod po svet se enske zdruujejo v enske skupine in ustvarjajo skupnosti znotraj skupnosti. Mnoge od teh skupnosti so mokim zaprle svoja vrata in marsikdo v tem vidi nevarnost. Kljub vsemu pa se je vredno vpraati predvsem kaj jih je privedlo do tega in zakaj se v iri skupnosti ne poutijo dovolj varne in sprejete.

NASVETI GOSPE SLAVICE

SME-TI

VRNITEV ODVRENIH

RECEPT ZA DOBRO SKUPNOST

Dobra skupnost je tako kot dober kruh, dober zakon ali pristni sosedski odnosi zelo redka. e ne bi vsake toliko poroali o novo odkritih skupnostih, bi ljudje zaeli verjetni, da so izumrle. Zato ponujam svoj tradicionalni recept kako jo negovati in ohraniti.
Glavne sestavine:

Smeti pripravljajo zaroto, poslale se bodo na naslove, postavile pred vrata in od ljudi zahtevale, da jim sprejmejo medse.
Dovolj je, so smeti odlono udarile po smetnjaku. Ljudje nas odvrejo, kadar koli se jim zazdi, je jezno pripomnila katla za evlje Kot da smo kup neuporabnega elezja, ji je pritrdila plastenka. Hej! jo je dregnila prazna ploevinka. Jaz pa e nisem neuporabna. as je, da jih nauimo lekcije, je rekel odsluen etui za oala. Ampak kako? je potiho vpraala stara polica, ki se je skrivala na dnu smetnjaka. Moj bratranec dela na poti, se je oglasil star papir. Ali misli, enako kot jaz? je nagajivo vpraal odvren CD. Pst...previdno. Nas bo e kdo slial, je opozorila stara krtaa za evlje in priprla loputo na smetnjaku. Priblino teden dni zatem so stanovalci soseke zaeli dobivati darilne pakete. V vsakem od njih je bil obrabljen in odsluen predmet in kratko sporoilo. estitke! Dobili ste nov prilonost za kreativnost. Vse kar potrebujete, je v katli. Ljudje so zaudeno gledali predmete v katli in se spraevali kaj naj ponejo s prazno konzervo, lepilom in barvo. Dobro pa so vedeli njihovi otroci, ki so konzervo v nekaj minutah spremenili v novo igrao. Iz stare krtae za evlje je tako nastal jeek, iz Cdja pa nov lovilec sanj. Smeti so se zadovoljno smehljale in obudovale svoje nove obleke. Uspelo nam je, je rekla kartonasta katla in pogladila darilni papir, v katerega je bila zavita. To je samo zaetek, jo je opomnila steklenica. Ljudi moramo nauiti odgovornega ravnanja z nami, ji je pritrdila plastenkaparovek in zavenketala s svojimi kovanci. To je torej samo zaetek, je ponovila kartonasta katla in se potihem veselila novih dogodivin.

ljubezen, dobra mera medsebojnega razumevanja, medgeneracijsko spotovanje, zabava, iskrenost, zaupanje.

Glavne sestavine neno pregnetemo in jih pustimo nekaj let vzhajati. V tem asu pripravimo omako. Potrebovali bomo:

ep solidarnosti, dvojno mero sodelovanja, kopico druabnost, liko nagajivosti.

Testo pustimo nekaj asa, da se marinira v omaki in pri tem pazimo, da vse sestavine enakomerno naraajo. Ko zmes dosee eleno velikost in globino, jo previdno postavimo v peka in peemo dokler zlato ne porumeni. Skrivnost recepta za dobro skupnost ni v tonih koliinah, ampak v kuharski ekipi. Ve ljudi boste vkljuili v pripravo recepta, bolj bo jed uspela. Pa dober tek!

VELIKI-OGLASI

VE-ZA TV

Brezplana osebna svetovanja s podroja crowdfundinga oz. mnoinega financiranja

Organizator RCKE v partnerstvu z iniciativo Slovenia Coworking in Slovenia Crowdfunding. Podroja in teme: - Primernost projekta za mnoino financiranje. - Kljuni koraki priprave kampanje mnoinega financiranja. - Izbor ustrezne spletne platforme za izvedbo kampanje. - Predstavitev na crowdfunding platformi. - Izvedba kampanje. - Aktivnosti po izvedbi kampanje. Svetujejo lani inciative Slovenia Crowdfunding. Vsako 1. in 3. sredo v mesecu v prostorih RCKE (RRA LUR), Ljubljana. Vsak 2. in 4. etrtek v mesecu v Kinu ika, Ljubljana. Potrebne prijave. Ve

Brezplana osebna svetovanja s podroja intelektualne lastnine za kreativne industrije

Prednosti poznavanja pravic intelektualne lastnine: - Prosto delovanje na trgu. - Pravno zaito pred kopiranjem izdelkov/ storitev in zlorabo poslovnih skrivnosti ter avtorskih pravic. Uveljavljanje pravic v primerih nezakonitih posegov vanje. - Dodatne prihodke. - Grajenje monih blagovnih znamk. - Pridobivanje financiranja in tveganega kapitala. Na vpraanja odgovarja izkuena ekipa strokovnjakov iz Urada RS za intelektualno lastnino. Vsak 2. torek v mesecu od 9:00 do 15:00 ure v prostorih RCKE (RRA LUR), Ljubljana. Vsako 4. sredo v mesecu od 9:00 do 15:00 ure v ROG LAB-u, Ljubljana. Potrebne prijave. Ve tukaj in tu

The Communist Smurfs

Smrkci so primer idealne skupnosti, ivijo v drubi enakih, uivajo sadove lastnega dela, vse si delijo in sledijo modremu vodji ata smrku (Karlu Marxu). Njihov edini nasprotnik je arovnik Gargamel, poosebljeno zlo (kapitalizem). A kaj e so smrkci otrokom prodali ideale komunizma le zato, da bi le-ti postali bolji potroniki? Smrkci so v resnici tajni agenti kapitalizma!

Gaining Ground

Kako iz slabe soseske, ki slui kot odlagalie odpadkov, ustvariti povezano skupnost v kateri vsak stanovalec in stanovalka sprejemata odloitve? Odgovor boste nali v dokumentarcu Gaining ground, ki pove ganljivo zgodbo soseske Duddley street v Bostonu.

TA-BU

Multi-kulti?

Duh leta 45

Nov dokumentarec Kena Loacha pokae grajenje skupnosti v Veliki Britaniji po unienju, ki ga je za sabo pustila druga svetovna vojna. Film povezuje preteklost s sedanjostjo, ko rie izhod iz gospodarske in politine krize. Vredno ogleda!

konec t. 5