GLASUJ ODGOVORNO - NAJPREJ PREBERI REFORMO!

Statut OU v Ljubljani je temeljni akt organizacije, na podlagi katerega se urejajo vsi ostali ak in predpisi organizacije. Ureja celotno strukturo in delovanje le-te, po svoji funkciji je podoben Ustavi RS na dravnem nivoju. Pogosto na dravnem nivoju sliimo, da se Ustava vedno spreminja s tresoo roko, saj vsaka sprememba lahko namesto pozi vnega uinka prinese hude poseldice in odpre monost za zlorabe in par kularne ape te posameznikov in skupin. Enako je s Statutom OU v Ljubljani. Kadar se na dravni ravni izvede referendum za popravke Ustave, ta terja veino vseh volilcev, da stopi v veljavo. To pomeni, da se mora strinja o spremmebi 50% vseh dravljanov z volilno pravico. Toliko za ilustracijo resnos sprememb na ravni tudentskega organiziranja, ki zdruuje priblino 50.000 tudentov Univerze v Ljubljani.

Iz tega razloga tudente volilce naproamo, da se REFERENDUMA NE UDELEIJO, V KOLIKOR NISO NATANNO SEZNANJENI Z NJEGOVO VSEBINO.
Vsi se strinjamo, da je OU v Ljubljani potreben reforme, toda ta reforma mora delova v korist tudentov, ne zgolj parcialnih skupin, ki si jo elijo prisvoji .

Na OU v Ljubljani e poteka reforma, ki je loena od referenduma, ki bo potekal 4. 12. 2013. Pri reorganizaciji in ins tucionalnih spremembah lahko sodelujete vsi tuden Univerze v Ljubljani
s par cipacijo na javnih tribunah ali tako, da poljete svoje predloge na reorganizacija@sou-lj.si

OU se bo torej reformiral tudi brez potrditve Iskrinega referenduma za novi Statut OU v Ljubljani. Ne gre za vpraanje ALI se bo tudentska organizacija OU reformirala, temve le e KAKO.
OU v Ljubljani je oblikoval delovno skupino za reorganizacijo in ins tucionalne spremembe, ki deluje na podlagi predlogov, slianih na javnih tribunah. Na omenjene tribune so javno vabljeni vsi zainteresirani tuden Univerze v Ljubljani. Delovna skupina je sestavljena tko iz imenovanih lanov in strokovnih slub, kot tudi predstavnikov zainteresirane javnos tudentov, ki niso funkcionarji OU. Pri Iskrinem referendumu pa kljub obljubam o veji par cipaciji tudentov al temu ni tako. V njihovem primeru zgolj za potrditev njihovega predloga, ki je bil v celo spisan v zapr skupnos njihovih pripadnikov, brez posvetovanja z osnovnimi deleniki in iro javnostjo, predvsem pa brez opravljenih poglobljenih analiz o uinkih in morebitnih nega vnih posledicah njihovega predloga, ter brez opravljene nanne projekcije, kar lahko smatramo najmanj za neodgovorno ravnanje.

V naslednjih straneh ponujamo razlago nekaterih osnovnih sprememb, ki jih Iskra predlaga v svojem predlogu Statuta OU v Ljubljani. O tem, ali so utemeljene, ali ne, pa presodite sami.

POZIVAMO TUDENTE: ZAHTEVAJ REFORMO, AMPAK TAKNO, KI BO V KORIST VEINE, NE MANJINE.

00

GLASUJ ODGOVORNO - NAJPREJ PREBERI REFORMO!

Proporcionalni volilni sistem, namesto predstavnikega:
Iskrin predlog Statuta zmanjuje tevilo predstavnikov v tudentskem zboru OU na 25 lanov. Danes ima tudentski zbor OU 45 poslancev, ki zastopajo 30 visokoolskih zavodov. Manje fakultete imajo enega predstavnika, veje pa dva, glede na tevilo vpisanih tudentov. Po Iskrini reformi bi se tevilo poslancev zmanjalo na samo 25 lanov, kar pria o manji zastopanos tudentov v odloanju v tudentskem zboru OU, kar je v nasprotju s sporoilom o veji zastopanos tuden v, ki naj bi jo Iskra domnevno vnaala v Statut OU. Prav tako zastopstvo tudentov po predlogu Iskre nebi bilo ve vezano na fakultete, temve na poli ne liste. To pomeni, da bi bile nekatere fakultete popolnoma izkljuene iz delovanja tudentskega zbora OU. Vpraanje je, ali bo tudentski zbor v takni sestavi, kot jo predlaga Iskra, res zmoen zastopa interese vseh tudentov, e bo e bolj podvren interesnim poli nim skupinam? Omenimo tu posebej e diskriminatorno obravnavanje liste neodvisnih kandidatov.
120. len (Lista neodvisnih kandidatov) Lista nedovisnih kandidatov se odpoveduje pravicam deniranim v 132. lenu Statuta.

absolutne (dvotretjinske) veine poslancev, torej 30 lanov tudentskega zbora. Zgoraj zapisano dokazuje, da Iskrin predlog Statuta predlaga manj demokra no odloanje, kot ga imamo v obstojeem Z.
navadna veina - 50% glasov absolutna (dvotretjinska) veina - 75% glasov

Skupine SVZ namesto obstojeih upravnih odborov lokalnih tudentskih organizacij UO OVZ:
Ideja kot taka je odlina omogoa vejo neposredno vpetost tudentov v odloanje, toda: Za veljavnost mora bi prisotnih vsaki prisotnih 2% vseh tudentov fakultete. Na vejih fakultetah lanicah pa nalemo na resen problem, saj je za sprejem vsake odloitve potrebnih ve kot 100 prisotnih lanov skupine. Za nemoten potek projektov se mora skupina sestaja vsaj enkrat ali dvakrat meseno. Na tako pogos ravni zahteva tako veliko udelebo tudentov za udelebo na rednih sestankih je kratkomalo utopino, saj je prva dolnost tudentov e vedno tudij. To pomeni, da bi bilo delovanje na fakultetah oteeno, saj bi morali za sprejetje vsakrnega sklepa, tudi taknega administra vne narave, morali zbra veliko tevilo ljudi, zaradi esar bi tevilo izvedenih projektov na fakultetah po vsej verjetnos mono upadlo in vodilo k zamiranju tudentskega obtudijskega ivljenja. Taka ureditev ne zagotavlja nobene poli ne stabilnos ob morebitni nizki par cipaciji tudentov, saj lahko manjina ob organizirani udelebi kadarkoli popolnoma hendikepira delovanje skupine, ali pa jo zlorabi za lastne namene. Drugo vpraanje je, ali je odloanje skupine SVZ iz Iskrinega predloga o statutu, na kateri sodeluje zgolj 2% tudentov, resnino bolj resnino demokra no od delovanja izvoljenih predstavnikov, ki so bili demokra no izvoljeni z vejim odstotkom glasov tudentov? Iz javno dostopnih podatkov o volilni udelebi je namre razvidno, da je povprena volilna udeleba zadnjih volitev znaala 20,5%, kar je desetkrat ve od Iskrine predlagane ureditve.
h p://www.sou-lj.si/sl/objave/item/2078-za%C4%8Dasni-rezulta -volitev-za-volitve-predstavnikov-v-%C5%A1tudentski-zbor-in-%C4%8Dlanov-upravnih-odborov-%C5%A1tudentske-organizacije-visoko%C5%A1olskega-zavoda-uo-%C5%A1ovz-%C5%A1ou-v-ljubljani. html

Odloanje v tudentskem zboru (Z OU):

Iskrin predlog Statuta zahteva za odloanje o pomembnih zadevah, kot je na primer sprejemanje nannega narta OU v Ljubljani le navadno veino. Po njihovem predlogu bi Z tel le 25 lanov namesto sedanjih 45, kar pomeni da bi navadna veina, potrebna za odloanje, zahtevala zgolj 13 poslancev. Tako bi po Iskrinem predlogu lahko zgolj 13 ljudi upravlajo z usodo tudentske organizacije OU v Ljubljani, saj je tudentski zbor OU organ z najve moi v odloanju. Ob enem naj opozorimo, da lahko po Iskrine predlogu kandidira v Z OU le poli na lista, ki lahko kandidira prav tako s tono 13 kandida . To pomeni, da lahko pride do popolnega prevzema OU v Ljubljani preko Z s strani samo ene interesne skupine, kar odpira velike monos za zlorabo. Kako se to razlikuje od trenutne ureditve tudentskega zbora OU? Trenutno ta teje 45 poslancev, pri sprejemanju pomembnih odloitev pa ta terja strinjanje

01

Poudarjamo, pa da obstojee delovanje UO OVZ ne izkluuje monos organizacije skupnos , glede tega je

GLASUJ ODGOVORNO - NAJPREJ PREBERI REFORMO!

avtonomna in sama lahko sprejme odloitev, da deluje po taknem principu, ohranja pa opera vno jedro predstavnikov, ki odgovarjajo za korektno izvajanje projektov. Prav tako lahko e zdaj svoje obstojee tudentske organizacije na fakultetah povpraate o njihovih ak vnos h in nannem poslovanju, saj so seje javne. Oitki o netransparentnem delovanju obstojeih OVZ-jev torej ne drijo popolnoma. Prav tako lahko e zdaj katerikoli tudent ali drutvo predlaga svoji lokalni tudentski organizaciji (UO OVZ) v izvedbo svoj projekt, ki ga je ta dolna obravnava na seji in o njem glasova . Naveja nevarnost pa i v tem, da novi statut, ki ga predlaga Iskra, efek vno loi delovanje SVZ od OU, torej ga e bolj odtujuje, kljub temu, da naj bi po njihovih besedah prinaal veje vkljuevanje.

Ukinitev prvstopenjskega nadzornega organa Senata in nesorazmerno poveanja tevila sedanjih toilcev, preimenovanih v Senat nadzornikov:
Trenutno tevilo toilcev (5) je morda res nekoliko premajhno za najbolji nadzor nad delom tako kompleksne organizacije, vendar pa bi nesorazmerno poveanje tevila nadzornikov na kar 30 ljudi, kot predlaga ga Iskra, pomenilo hudo zmanjanje strokovnos kadrov. Ti morajo izkazova vsaj osnovno znanje o pravnih postopkih, da so sposobni verodostojno presodi , kaj je dejansko pravno sporno, in kaj ne. Nadzornik mora delova kar se da strokovno. To ni mogoe, e so voljeni s strani vseh fakultet, ne pa izbrani na podlagi strokovnih kompetenc. To bi efek vno tudi pomenilo, da bi bilo policaji sicer prisotni na vseh dogodkih tudentskih organizacij - torej verjetno predvsem na s h, ki so zabavne narave, torej bi bili plaani za spremljanje tudentskih urov lokalnih tudentskih organizacij oz. skupin (e bo obtudijska dejavnost sploh e potekala). Je to smiselno, e iz preteklih izkuenj vemo, da se veje kritve ne dogajajo na tej ravni, temve predvsem na vijih ravneh organizacije? Na OU se sicer prestopki odkrivajo precej uspeno, teava je v tem, da so sankcije za prestopke zelo blage. Torej ne potrebujemo vejega tevila policajev, kot to predlaga Iskra, temve bolji sistem kaznovanja prestopkov, ter bolje opredeljena kazniva dejanja, kot so zloraba poloaja, ipd. Sankcije za ugotovljena kazniva dejanja bi morale bi torej v takni viini, kot je bila povzroena koda, ne zgolj majhen dele le-te. (Predsedstvo bi moralo v primeru korup vnih dejanj odstopi , saj oitno ni sposobno nadzorova projektov in prepreeva korupcijo.)

Avtonomnost predlagane ureditve lokalnih tudentskih organizacij SVZ na fakultetah:

Predstavniki SVZ po Iskrinem predlogu statuta lahko zgolj predloijo predloge v tudentski zbor po istem postopku kot omogoa e stari, trenutno veljavni Statut OU (25 tudentov lahko uloi zahtevo za umes tev toke na dnevni red Z OU), nimajo pa v Z OU nobenega pravega zastopnika, ki jami za za zastopanje njihpvih interesov. S tem Iskrin predlog lokalne tudentske organizacije na fakultetah SVZ popolnoma loijo od delovanja Z OU. Obene pa jim daje monost, preloijo odloitve na skupine SVZ, kadar se Z OU eli odpoveda odgovornos za spreje sklep. Torej Z uporablja skupino SVZ kot svoj organ, ta pa nima enakovrednega vpliva nazaj na Z. Predsedstvo in Z OU torej lahko mobilizirata SVZ-je za svoje kampanje, vendar sama ne sprejemata odgovornos za to. Poleg tega se vmeata v avtonomno delovanje SVZjev, predvsem z vmeanjem v njihovo delovanje. Z OU ali Predsedstvo lahko umeata dodatne toke na dnevni red sej lokalnih SVZ, prav tako od njih lahko zahtevajo sklic izredne seje za sklic kampanje OU v Ljubljani. Tukaj torej NE gre za poveevanje avtonomije lokalnih tudentskih organizacijskih oblik in veje upotevanja volje tudentov, temve ravno nasprotno: uvajajo monost manipulacije s strani Predsedstva OU v Ljubljani in tudentskega zbora OU z lokalnimi formami tudentskega organiziranja.

OU v Ljubljani se podreja zunanjemu nadzoru Raunskega sodia Republike Slovenije in Komisije za prepreevanje korupcije
Nadzor KPK oz. Raunskega sodia bi bil sicer dobrodoel, saj bi nudil verodostojno poroilo o pravilnos nannega poslovanja OU v Ljubljani - vendar pa ga ne moremo dosei zgolj s tem, da to zapiemo v svoje akte. Komisija namre mora v tem primeru tudi sama spreminja svoje akte, saj sama odloa o tem, katere ins tucije preverja. Torej - tudi, e v Statut OU zapiemo, da OU nadzoruje KPK, temu ne bo nujno tako, temve bo ta zapis zgolj mrtva rka na papirju, dokler se do na ins tucija sama ne odloi, da obstaja potreba po tem, da nadzoruje nanne transferje OU v Ljubljani. (Za doseganje ciljev,

02

GLASUJ ODGOVORNO - NAJPREJ PREBERI REFORMO!

ki bi jih lahko dosegli z zunanjim nadzorom, je potrebno uredi notranjo organiziranost, predvsem pa poostri sankcije, ki jih je posameznik deleen pri ugotovitvi kaznivih dejanj. Z degradacijo direktorja dejansko ukinjajo verodostojni nadzor nad nanno dejavnostjo, ki bi jo po njihovi reformi opravljal poli no imenovan generalni sekretar, kar je v hudem nasprotju s sporoilom o veji transparentnos , ki ga Iskra domnevno propagirajo.

Popolna javnost vseh pogodb: Finanni nart

Prav je, da OU v Ljubljani javno objavi vse pogodbe, ki jih sklepa z zunanjimi ins tucijami, vendar je pri tem potrebno poskrbe , da so osebni podatki ustrezno zavarovani, kot to doloa Zakon o varovanju osebnih podatkov, javnos pa razkrito, za kaken namen in v kaknem nannem znesku je pogodba sklenjena. Tako je stanje na OU urejeno e zdaj, vse pogodbe so dostopne prek predstavnikov tudentov na OU. 141. len Iskrinega predloga Statuta predvideva deljenje sredstev posameznim SVZ-jem. 20% sredstev bi SVZ dobil glede na povpreno prisotnost na SVZ. Ponovno to pomeni vmeavanje v avtonomnost SVZ.

Uvedba resorja za komunikacijo

Obstaja nevarnost, da se omenjeni resor zlorablja za izvajanje poli ne kampanje, ki zastopa zgolj trenutno vladajoo partcijo na OU v Ljubljani, namesto interesa vseh tudentov. Nobene varovalke ni, ki bi vladajoi skupini na OU onemogoala zlorabo tega resorja v svoje propagandne namene.

Nova funkcija : generalni sekretar, ki v predsedstvu nadomes enega vsebinskega ministra in je obenem nadomestek za direktorja:
Iskra v svojem predlogu reforme ukinjajo celoten vsebinski resor, to je obtudijska dejavnost, in sicer brez opravljene ustrezne analize o smoternos take odloitve. Namesto tega uvajajo novo, popolnoma poli no funkcijo generalnega sekretarja. S tem torej popolnoma izbriejo podroje obtudijske dejavnos , in dajo v zameno funkcijo, ki je glede na predlagani statut lan predsedstva brez jasne vsebinske vloge. Ukinjajo torej celotno obtudijsko dejavnost OU v Ljubljani in stalne projekte, ter namesto tega uvajajo izkljuno poli no dejavnost. Funkcija generalnega sekretarja ima glede na opise in pristojnos prak no enako mo, kot funkcija predsednika. Gre za novo, povsem poli no funkcijo, ki ne daje vsebinskega doprinosa. Generalni sekretar glede na opise dolnos v predlaganem statutu Iskre opravlja enake naloge, kot sedanji direktor OU v Ljubljani, s tem, da je sedanji direktor nevtralna strokovna funkcija, pri generalnem sekretarju pa gre za poli no funkcijo, ki ima tako nadzor nad vsemi nannimi transkacijami. To je razvidno iz zapisa pristojnos generlnega sekretarja, ki so podobne sedanjemu zapisu nalog direktorja OU v sedanjem Statutu OU v Ljubljani.
Kako so zapisane pristojnos in naloge direktorja OU v Ljubljani v obstojei situaciji:

Honorarji
157. len predloga Statuta predvideva osnovo za izraun viine neto honorarjev in plail za opravljeno delo znianje s 1170 na 500 . Poudarjamo, da so obenem dvignili koeciente za doloanje viine mesenih honorarjev. Tako predsedniku OU v Ljubljani koecient dvignejo z vrednos 0,5 na 1, predsedniku Z z 0,4 na 0,8 itd, kot je prikazano v TABELI 1:
Funkcija predsednik OU v Ljubljani generalni sekretar OU v Ljubljani predsednik Z vrhovni toilec tudentski ministri vodje stalnih dejavnosti pomoniki ministrov tajnik predsednika OU v Ljubljani tajnik generalnega sekretarja OU v Ljubljani predsednik Razsodia Obstojei koeficient 0,5 0,35 0,4 / 0,4 0,3 0,35 0,3 / 0,3 0,3 0,3 Predlagani koeficient 1 1 0,8 0,8 0,8 0,6 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5

83. len (Pristojnos , dolnos in odgovornos direktorja OU v Ljubljani)

Kako so zapisane pristojnos generalnega sekretarja OU v Ljubljani in direktorja OU v Ljubljani v Iskrinem predlogu:

tajnik Z predsednik volilne komisije za mesece poteka tudentskih volitev lani volilne komisije za mesece poteka tudentskih volitev

61. len (Pristojnos generalnega sekretarja OU v Ljubljani) 65. len (Pristojnos direktorja OU v Ljubljani)

0,25

0,2

03

GLASUJ ODGOVORNO - NAJPREJ PREBERI REFORMO!

ZAHTEVAJ REFORMO
BO V KORIST
ZAKLJUEK
Upamo, da smo vam v dokumentu uspeli prikaza pomankljivos predlagane reforme, ki do sedaj v javnos niso bile predstavljene. Reforma je bila predstavljena v smislu uvajanja zagotavljanja transparentnos , omogoanja veje par cipacije in soodloanja tudentov, nianje honorarjev, okrepitev nadzora. Tovrstne dejavnos na OU v Ljubljani e obstajajo, vsi pa se zavedamo, da jih je potrebno korenito prenovi ter zaostri . Menimo, da Iskrin predlagani Statut OU v Ljubljani, o katerem se bo glasovalo na tudentskem referendumu, prinaa spremembe, ki ne bi reile nastale situacije. Nasprotno, uvaja spremembe, ki ne bi bile v korist veini tudentske populacije in bi ustrezale izkljuno doloenemu delu tudentske populacije. OU v Ljubljani spreminjajo v izkljuno poli no organizacijo z omejenim spektrom delovanja. Je to res vse, kar OU lahko ponudi? Mar ni namen organizacije poleg zastopanja tudentov tudi vnaanje pestros v tudentsko ivljenje, ter udejanjanje obtudijskih interesov in pridobivanje neformalnih znanj?

AMPAK TAKNO

IN NE MANJINE

Odgovor je na vas, tuden h. Ker s samo udelebo na referendumu dejansko podprete legi mnos referenduma, ki je namerno kodljiv za tudente, da referendum bojko rate.

BOJKOTIRAJ
REFERENDUM ZA
PREDLOG NOVEGA

STATUTA OU LJ

04