Anekdote o Lemberanih in vpliv ljudskega izroila na Butalce Frana Milinskega

Katarina rimpf

This article investigates correlations between Fran Milinskis Butalci and humorous Slovenian folk narratives about Lemberg. A small market town, called Lemberg, is famous for being the centre of numerous jokes and humorous stories. Slovenian writer Milinskis popular stories about the people of the ctional town of Butale are regarded as a literary work, and have become part of the nations narrative repertoire. Nevertheless, as their comparison with the Slovenian and foreign narrative tradition demonstrates, almost all the stories in the book are based on popular, internationally known humorous folk tales about numskulls. Keywords: folk narratives, folklore, humorous stories, Butalci, Fran Milinski, Lemberg, Slovenia Vpliv ljudskega pripovednega izroila na prozna avtorska dela je mogoe opaziti e v samih zaetkih tovrstnega ustvarjanja. Podobnosti med ljudsko pripovedjo in proznim literarnim delom so veje, kot se obiajno domneva, je ugotavljal med drugimi e Bruce Rosenberg v knjigi Folklore and literature : rival siblings (Rosenberg 1991: 12). To povezavo lahko zasledimo tudi med aljivimi zgodbami o Butalcih Frana Milinskega in zgodbami iz ljudskega izroila, kot so npr. prigode Lemberanov. aljive zgodbe aljive zgodbe1 (tudi smenice, aljivke, zabavljice, ale, anekdote) so pripovedi, ki na humoren in satirien nain podajajo vsebine za zabavo poslualcev. Milko Matietov je aljive zgodbe opredelil kot posebno vrsto zgodb, kjer je glavni ali celo edini element smeno, aljivo (Matietov 1956a: 121), njihova funkcija pa je kratkoasenje oz. zabavanje poslualcev (Matietov 1956a: 121). Z besedno zvezo aljiva zgodba pa se oznauje tudi ena izmed oblik humoristine knjievnosti, v katero spadajo tudi Butalci (Hladnik 1999: 6). Veliko tevilo aljivih zgodb je v ljudskem izroilu vezanih na tono doloen kraj. Najbolj znani kraji v Sloveniji, o katerih se pripovedujejo aljive pripovedi, so Lemberg,
1

Za to obliko ljudske proze obstaja veliko poimenovanj in opredelitev. aljiva zgodba je v tuji literaturi oznaena kot fabulat, anekdota ali schwank. Fabulat je oznaka, ki jo je uvedel C. W. Sydow in oznauje migracijske povedke, ki ne odraajo osebne izkunje, ampak se pripovedujejo izkljuno za zabavo (Ellis 1997: 274), v nemki literaturi pa Schwank oznauje zgodbo s aljivo vsebino (Bausinger 2007: 318).

233

S T U D I A

M Y T H O L O G I C A

S L A V I C A

X V I

2 0 1 3 ,

2 3 3

2 4 6

Anekdote o Lemberanih in vpliv ljudskega izroila na Butalce Frana Milinskega

Ribnica in Verej, vendar sorodne zgodbe najdemo tudi drugod po Sloveniji (npr. Doblie v Beli krajini, Vinja gora pri Ljubljani, Zapudje pri Dragatuu, Marenberg danes Radlje ob Dravi). Lahko bi rekli, da ima vsaka drava svoje norce, o katerih se pripovedujejo razline aljive zgodbe. Tako sta verjetno najbolj znana kraja, v katerih naj bi iveli bedaki ali norci, grko mesto Abdera in nemko mesto Schilda. Leta 1597 je bila izdana knjiga z naslovom Das Lalebuch2. Tara posmeha so bili prebivalci izmiljenega kraja Laleburg, ki naj bi se nahajal za Kalecutom, v kraljestvu Utopija (Trmpy 1983: 88). Eno leto pozneje (1598) pa je bila izdana knjiga z naslovom Die Schiltbrger3 (ta je pozneje doivela e veliko izdaj), v kateri so bile objavljene iste zgodbe kot v knjigi Das Lalebuch s to razliico, da so bile zgodbe umeene v resnini kraj, in sicer sako mesto Schilda (Trmpy 1983: 88). Teorij o morebitnem avtorju in njegovem motivu za objavo zgodbe je veliko (glej Wunderlich 1983). Predvidevamo pa lahko, glede na to da je bilo slovensko ozemlje v veliki meri povezano z nemkim kulturnim in jezikovnim prostorom, da zgodbe o prebivalcih mesta Schilda pri nas niso bile neznane. Nekatere zgodbe in motive sicer povezane s Schildburgerji, prebivalci Schilde, lahko najdemo tudi v aljivih zgodbah o prebivalcih razlinih slovenskih krajev. Enako lahko reemo za zgodbe o Abderitih, prebivalcih antinega grkega mesta Abdera. Motiv tepea oslove sence, znanega v zgodbah o Abderi in njenih prebivalcih, je v literaturo prenesel Josip Juri v delu Kozlovska sodba v Vinji gori (Juri 1884: 263277). Tudi Slovenci smo konec 19. stoletja in v zaetku 20. stoletja dobili izdaje tevilnih aljivih zgodb. Leta 1866 so bile v slovenski jezik prevedene zgodbe o Pavlihi, objavljene so bile v knjigi Nemki Pavliha v slovnski oblki : bukve polne smenih povest za kratek as : poslovnjene4. Leta 1884 je bila nato izdana knjiga z naslovom aljivi Slovenec: zbirka najboljih kratkoasnic iz vseh stanov (Brezovnik 1884). Knjiga je do leta 1923 doivela tiri dopolnitve in predelave prve izdaje. Zgodbe o Marburanih iz Marenberga, dananjih Radelj ob Dravi (Golec 1997: 17), so bile v knjini obliki izdane v knjigi aljivec iz Podravja (Pivko 1910), pred tem jih je Janko Osojnik/Ljudevit Pivko objavljal v humuristinem asopisu Je5. Kasneje so bile objavljene e zgodbe o Verejcih ter Lemberanih. Edini avtor, ki se je v Sloveniji ukvarjal z raziskovanjem aljivih zgodb, je bil Niko Kuret. Leta 1954 je objavil knjiico z naslovom aljive zgodbe o Lemberanih. To je bila prva in tudi zadnja raziskava, ki se je ukvarjala s aljivimi zgodbami v slovenskem pripovednem izroilu. Lemberani Tudi Slovenci imamo svojo Abdero in Schildo, in sicer kraj z imenom Lemberg. Trg Lemberg na tajerskem, z uradnim imenom Lemberg pri marju pri Jelah, je na Originalno izdajo je mogoe videti v Avstrijski dravni knjinici na Dunaju (Wunderlich 1983: 4), sicer pa je bila leta 1982 ponovno izdana verzija knjige Das Lalebuch iz leta 1597 pod urednitvom Wernerja Wunderlicha (Wunderlich 1982). 3 Originalno izdajo je mogoe najti v Mestni in univerzitetni knjinici Hamburg (Wunderlich 1983: 4). Leta 1975 pa je bila v zbirki Deutsche Volksbcher in Faksimiledrucken ponovno izdana verzija iz leta 1598 (Schmitz 1975). 4 Nemki Pavliha v slovnski oblki : bukve polne smenih povest za kratek as : poslovnjene. Ljubljana : J. Giontini, 1866. 5 Je: polmesenik za alo in satiro. Izhajal od leta 1902 do leta 1909.
2

234

Katarina rimpf

selje, ki je imelo leta 2002 ob popisu 136 prebivalcev (Popis 2002). Lei v ozki dolini ob cesti, ki je bila vasih glavna prometnica skozi te kraje. Naselbina je dobila trke pravice leta 1244, s tem pa tudi sodne pravice in svoj grb (Krajevni leksikon 1937: 1139). Trg je bil v dobi turkih napadov pomembna obrambna toka. Po ljudskem izroilu naj bi ga obdajalo sedem gradov oz. utrdb, vendar ni mogoe najti ruevin ali drugih materialnih ostankov, ki bi priali o obstoju vseh gradov. Naselje Lemberg se je razvil pod istoimenskim gradom, njegova prva omemba je datirana v leto 1228. Grad je bil v svoji zgodovini dvakrat popolnoma poruen, prvi v letih 143738, med boji Celjanov s Habsburani, drugi pa leta 1469 ob prehodu Turkov skozi te kraje (Krajevni leksikon 1937: 1140). V trgu sta bili precej razviti tudi trgovina in obrt. Tako je bilo v trgu precej gostiln, mesarij in trgovin ter obrtnih delavnic ebljarjev, steklarjev, glavnikarjev, lonarjev in usnjarjev. Slednji so bili organizirani v ceh, katerega patron je bil sv. Miklav. Domneva se, da so v ast cehovskemu patronu usnjarji dali sezidati celo cerkev, ki danes stoji v trgu (Krajevni leksikon 1937: 1140). Sejmi so bili poleg obrti in trgovine glavni vir trkih dohodkov. Kraj je imel pravico do tedenskega trnega dne, ki je bil vsak etrtek, ter do estih letnih sejmov in dveh proenj: na dan sv. Pankracija in sv. Ulrika. Na bogastvo trga kae tudi podatek, da obina marje pri Jelah, v katero spada Lemberg, do 1924 ni pobirala nikakrnih obinskih prispevkov, temve je vse potrebe krila z dohodki sejmov. Iz zavisti so zato nastale med okoliani tevilne ale in zbadljivke na raun tranov. (Krajevni leksikon 1937: 1140). Vendar Lemberg ni razvil ve kot trno ulico. Svoj viek je dosegel v 18. stoletju. V prvi polovici 19. stoletja je zael propadati zaradi prenosa upnije na Sladko Goro in premestitve ceste skozi Peico in Podplat. (Lemberg 2012). Niko Kuret je v svoji knjiici z naslovom aljive zgodbe o Lemberanih leta 1954 zapisal tole razlago o nastanku aljivih zgodb o Lemberanih: Ni ni udnega, e je (trg, op. a.) vzbujal ne le zavist, ampak tudi upravieno jezo okolikih kmetov. Zabavljice, ki so si jih izmislili ali jih prikrojili na njegov rova, torej niso samo znamenje dovtipnosti naega kmekega ljudstva, ampak predvsem onemogla oblika maevanja (Kuret 1954: 24). V malih mestih in trgih se je zaredilo kratkovidno, zlono, malenkostno-sebino malomestno ivljenje. Malomeani in trani, brez vsakega irega obzorja, so hoteli dobro iveti in hitro obogateti brez velikega napora in tveganja. Zato so skuali dosei razne predpravice, ki so jih nato prav ozkosrno izrabljali za svoje dobikarije. Zlasti so izkoriali kmete na deeli (Kovai po Kuret 1954: 24). Ni drugae naj ne bi bilo tudi v Lembergu. Najmanj 300 let6 so trani bogato sluili na raun sejmov, saj niso smeli okoliki kmetje niesar kupiti ali prodati zunaj trga. Kljub izgradnji eleznice leta 1904, ki je odrezala trg od glavne prometne ile, je Lemberg obdral nanno neodvisnost e vsaj do leta 1924, ko je kraj sam kril vse stroke. Kot piejo nekateri avtorji, naj bi bilo blagostanje v trgu zelo veliko, trani pa zato domiljavi in naduti. Pravijo, da naj bi se celo poroali med seboj, kar naj bi pripeljalo do tega, da so imeli pri vsaki hii kakega bebca (Kuret 1954: 24). Ozkogledost prebivalcev Lemberga, udobno ivljenje in genet6

Prvi podatki o tedenskih sejmih naj bi bili iz 16. stoletja. Tedenski sejmi v Lembergu pa naj bi se ukinili konec 18. stoletja, vendar je bilo tevilo sejmov, ki so se zvrstili ez leto, vse do obdobja med obema vojnama e vedno precejnje (Kuret 1954: 24).

235

Anekdote o Lemberanih in vpliv ljudskega izroila na Butalce Frana Milinskega

ske bolezni, ki bi bile posledice porok med blinjimi sorodniki, bi lahko bil vzrok, da so sosedje zaeli na Lemberg gledati, kot na mesto bedakov. Niko Kuret je videl vzrok za nastanek teh zgodb v zavisti in jezi ljudi, ki so bili podloni Lemberkemu gospostvu. Zapisal je: Ni ni udenga, e je (trg - op. p.) vzbujal ne le zavist, ampak tudi upravieno jezo okolikih kmetov. Zabavljice, ki so si jih izmislili ali jih prikrojili na njegov rova, torej niso samo znamenje dovtipnosti naega kmekega ljudstva, ampak predvsem onemogla oblika maevanja (Kuret 1954: 24). Pavel Strmek, uitelj, ki je raziskoval zgodovino kraja, je na to temo zapisal: Sosedje niso mogli odvzeti Lemberanom njihovih pravic niti njihovih dohodkov, zato so se pa tolaili s tem, da so jih smeili in alili (Strmek 1937: 21). Dober nanni, gospodarski in drubeni poloaj prebivalcev trgov in mest je bil torej oitno vzrok za zavist manj premonih okolikih prebivalcev, ki so si nato na raun bogatih sosedov izmislili hudomuno zgodbo ali pesem. Najbolj znana in razirjena zgodba o dogodivinah Lemberanov je ta, kako so bika v zvonik vlekli (ATU 1210), variante so znane skoraj po vsej Evropi, od Portugalske, panije, Nemije (Schildbrger), eke, Slovake, Rusije in na Madarskem (Uther 2004: 7576). Ta in podobne zgodbe so znane v iri okolici kraja. Kako so Lemberani bika v zvonik vlekli Nekega dne so Lemberani opazili, da jim trava raste v lebu pod zvonikovo streho. To jim nikakor ni bilo ve. Ali kako priti do trave in kako jo spraviti v kraj? Pokositi se ne da, pustiti je pa tudi ne kae. Najpametneji med njimi se domisli, da bi jo bilo najbolje popasti. Tako bi bila vsaj nekomu v prid. Ali kdo naj jo popase? Odloili so se za obinskega bika. Temu so vsi brez ugovarjanja privoili slastno pao. Brez pomiljanja so se lotili priprav. Najprej so trden tram porinili skozi cerkveno streho, na koncu trama pritrdili kripec in skozenj spustili mono vrv. Na koncu vrvi so naredili zanko, zanko pa nataknili biku za vrat. Krepke pesti so zgrabile za drugi konec vrvi in ga zaele vlei. Bik je bil teak, kaj ne bo, saj je bil krepke pasme in dobre reje. Poasi, poasi, z glasnimi vzkliki so vlekli Lemberani teko ival k viku. Bik je hudi boleini kmalu zael rjuti in debelo gledati, ker mu je zaela sapa pohajati. Glejte ga, glejte kako se veseli mastne pae! so vpili Lemberani. Ko so privlekli bika do kripca, ga je vrv e toliko davila, da je pomolil jezik iz gobca. Zdaj ele so zagnali Lemberani vesel krik! Jo e voha, travo! Glejte, e jezik steza po njej! Bik je bil tik ob lebu. Samo avsnil bi. Toda ni se ve ganil. Lemberani so mu zaeli prijazno prigovarjati. Zaman. Trmasto je iztegnil noge in se dokonno umiril. Tedaj je eden izmed Lemberanov zlezel v line, da bi bika od blizu pogledal. Dregal ga je in dregal, nazadnje se mu je pa zazdelo, da je bik poginil. Lemberani so bika poasi spustili spet na tla. Priznati so si morali, da so ga zadavili. Odtistihmal so pustili travo v lebu, da je rasla, kakor jo je bila volja. (Kuret 1954: 8) 236

Katarina rimpf

Prva znana omemba Lemberga kot kraja, kjer prebivajo norci, bedaki, sega v leto 1858, ko je bila v Kmetijskih in rokodelskih novicah objavljena novika z naslovom Slovenske humoreske, v kateri je bilo na kratko orisano dogajanje na poroki v kraju Vrbovec (Verbovec)7, na koncu lanka pa: Z Bogom, dragi moji Verbovani, bratje Ribnanov in Lemberanov! Hej brata Ribnian in Lemberan: ali ne bi tudi vidva kakone povedala o svojih rojakih? (Vicko 1858: 142). Po zapisu sode so bile e takrat znane aljive zgodbe o Lemberanih in Ribnianih. Podobne pripise razlinim lankom lahko sledimo skozi celotno drugo polovico 19. stoletja. Leta 1859 se je v istem asopisu pojavila opomba, ki je del lanka, ki ne govori o aljivih zgodbah. Kdor nima doktorskega klobuka, in kdor ni len dunajske in berolinske akademije, ne epi v rezidencii, ali pa ne ui na visokih olah, ta velja toliko, kolikor Lemberan in Ribnian. (Vicko 1859: 93). V lanku o domaih hinih imenih in priimkih na Konjikem8 iz leta 1886 je omenjen priimek Lemberan s pripisom, da utegne biti ta priimek zasmehljiv (Napotnik 1886, 290). Prva znana objava celotne zgodbe je iz leta 1884, ko je Josip Pajek v svoji knjigi rtice iz duevnega itka taj. Slovencev objavil zgodbo, kako so Lemberani vlekli bika v zvonik, da bi jim popasel travo (Pajek 1884: 245246). Veja objava zgodb o Lemberanih je bila v humoristinem asopisu Brus. Leta 1890 so bile v 19., 20., 21. in 22. tevilki objavljene naslednje zgodbe: Kako so Lemberani kanato klobaso ustrelili (ATU 1339), Kako so se Lemberani v lanu kopali (ATU 1290 + 1287), Kako so si Lemberani magistrat delali (ATU 1245), Kako so Lemberani cerkev nategnili (ATU 1326), Kako so Lemberani svinjo preganjali (ATU 1201), Kako je Lemberanom kobila valila (ATU 1319), Kako sta Lemberana veverico lovila (ATU 1227), Kako so Lemberani polhe lovili (Ad. ATU 1250). Naslednja tevilneja objava Lemberkih zgodb je bila leta 1892 v knjigi Godevski katekizem: enitne ali svatbine navade in napitnice, smenice in narodne zastavice, v kateri je Dragotin Batiani objavil pet lemberkih aljivih zgodb o tem, kako so Lemberani irili cerkev, kako sta Lemberana veverico lovila, kako so Lemberani streljali na kanato klobaso, kako so Lemberani plavali v lanu ter kako je Lemberanom kobila valila (Bastiani 1892: 3639). eprav so se na raun Lemberanov alili bolj v prozni obliki, pa obstajata tudi aljivi pesmi o prebivalcih Lemberga. V Godevskem katekizmu (Bastiani 1892) je bila zraven petih proznih zgodb objavljena tudi pesem9. Lemberki rihtar na pragu sedi, Si hlae obera, in tole u..
al ni pripisano, kje naj bi se ta kraj nahajal. Istoimenski kraj se nahaja na Hrvakem, tudi v Sloveniji je nekaj krajev s tem imenom, vendar se nahajajo v junem in osrednjem delu drave, kjer ne poznajo opisanih enitovanjskih eg. Josip Pajek ima v knjigi rtice iz duevnega itka tajerskih Slovencev dodan opis, iz katerega je mogoe sklepati, da je Vrbovec staro ime za Verej (Pajek 1884: 246). 8 V to obmoje se uvrajo kraji v okolici Slovenskih Konjic na slovenskem tajerskem. 9 Pred pesmijo je opomba, ki se glasi: Pripovedoval star Lemberan. Zapisal Rok D. Gorski (Bastiani 1892: 36).
7

237

Anekdote o Lemberanih in vpliv ljudskega izroila na Butalce Frana Milinskega

ribarja imajo iz belga grad. Po cimri pancira in joe glad. Po trgu pancirata purgarja dva, Zok-ure iz repe imata ob. Godce pa imajo od tirih vetrov, Na probi so se stepli od samga gladu. (Bastiani 1892: 36) V letu 2011 pa je bila na terenu posneta pesem o poroki v Lembergu, ki so jo zapele Ljudske pevke iz Sladke Gore10. V Lembergu je ohcet bla, prav luna in vesela vsa. /Rihter11 je stareina bil, od pet do glave ves uiv./12 Protrar13 bil je domain, eravno starenji to sin. /e oka bil je ves uiv, zakaj bi tudi sin ne bil./ Nevesta bla je uikana, od u in bolh opikana. /Zamazana kot dimnikar, pozabla si je umiti stvar./ Tud kuharce imeli so, prav lune in nazbrihtane.14 /U vsakem truklju grilov est, pa ui eno pest./ Imeli so zadost mesa, makijega in pesjega. /Konjske klobase kozji sir, saj manjkalo jim ni nikjer./

Pesem je bila posneta 28. 10. 2011 na Sladki Gori. Odpela jo je skupina Ljudskih pevk iz Sladke Gore. Posnela: Katarina rimpf. 11 Sodnik 12 S poevnicama je oznaen del besedila, ki se pri petju ponovi. 13 Drug, pria 14 Mogoe je, da je beseda popaenka besed narihtan oz. zrihtan, kar pomeni urejen ali pa zbrihtan oz. priseben, mentalno prisoten.
10

238

Katarina rimpf

Protagonisti v aljivih zgodbah o Lemberanih so posamezniki, ki uteleajo denicijo bedaka. Obnaanje teh oseb je absurdno, neprimerno, neumno, istoasno pa so njihova dejanja sprejeta kot komina in zabavna. Tako je v preteklosti oznaka Lemberan veljala za osebo, ki ni olana, ki nima velike drubene veljave ter dela neumnosti, bedarije ali pa je butasta, neumna. Stavek: Si kot Lemberan! je bil v iri okolici Lemberga splono znan izraz neodobravanja. V sodobnem asu, so to vlogo prevzeli Butalci. Tako kot Lemberani, Ribniani, Marburani, Zapujci ali Verejci15 tudi Butalci s svojimi dejanji predstavljajo popoln odklon od sprejetih in elenih drubenih norm. Butalci Frana Milinskega Danes so zgodbe o Lemberanih, Ribnianih in ostalih norcih zamenjale zgodbe o Butalcih. Zgodbe o Butalcih, prebivalcih izmiljenega kraja z imenom Butale, in njihovih peripetijah je Fran Milinski16 najprej objavljal v razlinih asopisih. ele leta 1949, torej 17 let po smrti Frana Milinskega je izla zbirka aljivih zgodb humoresk pod naslovom Butalci. Zgodbe so skozi leta postale tako priljubljene, da so do danes e prele v pripovedno izroilo. Celo Slovar slovenskega knjinega jezika je med svoja gesla vkljuil besedo butalec, njen pomen pa oznauje zelo neumnega loveka (Butalec 1997). Milinski je bil po poklicu pravnik in je dolga leta sluboval kot sodnik. Snov za svoje pisanje naj bi jemal iz spominov, iz svojega dela na sodiu in iz druinskega in druabnega ivljenja (Koblar 2012). Literarni zgodovinarji pravijo, da je Milinski v svojih literarnih delih pogosto smeil slovensko trko-malomeansko okolje, da se je posmehoval napani druinski vzgoji, uradnitvu, politinim in kulturnim razmeram tistega asa (Koblar 2012, otari 1994). Pri Butalcih je bila satira zelo izrazita, zgodbe naj bi bile parodija na slovenski narod, na vse pozitivne in negativne lastnosti, kar jih premoremo, e posebej v asu, ko javna kritika ni bila sprejemljiva (Verovnik 2012). eprav naj bi bile zgodbe o Butalcih povsem avtorske, pa je podrobneja analiza zgodb in njihova primerjava s pripovednim izroilom, presenetljivo pokazala, da je Fran Milinski kot predloge za svoje zgodbe, nedvomno uporabil aljive zgodbe iz ljudskega izroila. Zelo velikemu tevilu zgodb iz knjige Butalci je mogoe doloiti pripovedni tip po Aarne Thompson Uther klasikacijskem sistemu (ATU)17, kar nedvomno kae na povezavo zgodb o Butalcih s slovenskim oz. mednarodnim pripovednim izroilom. S to klasikacijo je mogoe doloiti tudi mednarodno razirjenost tipov in motivov razlinih zgodb.18

Omenjenih je le nekaj krajev oz. njihovih prebivalcev, o katerih obstajajo aljive zgodbe, ki so objavljene. Krajev, o katerih kroijo aljive zgodbe, je v Sloveniji e precej ve. 16 Milinski Fran, pravnik in humorist, rojen. 3. dec. 1867 v Lou na Notranjskem., umrl 24. okt. 1932 v Ljubljani (Koblar 2012). 17 Pripovedni tipni indeks je razvil nski foklorist Antti Aarne leta 1910. Aarnejevo delo je nadgradil ameriki folklorist Stith Thompson, leta 2004 pa e Hans-Jrg Uther, ki je izdal delo z naslovom The Types of International Folktales: A Classication and Bibliography (Uther 2004). 18 S to oznako so oznaene zgodbe, ki se pojavljajo tudi v povezavi z Lemberani.
15

239

Anekdote o Lemberanih in vpliv ljudskega izroila na Butalce Frana Milinskega

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 240

Naslov zgodbe iz Butalcev Butale in Butalci upanska u Turki v Butalah Butalci gredo po sol V Butalah sejejo sol Butalski je Kobilja jajca Kako so Butalci irili cerkev Dve poletji in ena zima Kriva vera v Butalah Novi pridigar Kako je krivi veri v Butalah odklenkalo O tepanjskih mrliih O Butalcu v smreki in o maki, ki ni marala pipca Kao pihal Butalski zajec O upanu, pastirju in ovcah Butalski policaj in Cezelj Razbojnik Cezelj in obinska blagajna Semenj v Butalah Zgodba o veverici Zaljubljena zgodba upanovega sina e ena z butalskega semnja Historija o posebnem blagru Kako so si Butalci omislili pamet O upanovi suknji Butalski upan gre za botra Kako so Butalci peljali vino upanova hi vre mleko Butalski medved O dedcu, babi in svinji, o Cezlju in policaju Skunjava v koruzi Butalski kova Butalski gasilci Kako sta se skuala Butalec in Tepanjan Butalski grb

ATU tevilka ATU 1268 ATU 1284 ATU 1200 ATU 1960 ATU 1319 ATU 1326

Lemberani*18 L*

Ad. L* L* L*

Ad. ATU 1825 ATU 1572* + 1829 Ad. ATU 1676 Ad. ATU 1240 Ad. ATU 1310A Ad. ATU 1287 Ad. ATU 1526 Ad. ATU 1525Z ATU 1227 ATU 1693

L* L*

L*

ATU 1275 + L* 719 ATU 1328 ATU 1312 ATU 1341

L*

ATU 1335* ATU 1346A*

L*

Katarina rimpf

Kot prikazuje razpredelnica, je mogoe dvaindvajsetim zgodbam o Butalcih od petintridesetih, doloiti ATU tipno tevilko, kar je precejnje tevilo za delo, ki naj bi bilo avtorsko. Od petintridesetih zgodb o Butalcih se jih devet motivno ujema tudi z zgodbami o Lemberanih.19 Veina zgodb o Butalcih vsebuje mednarodno znan motiv. Nekateri od teh motivov so bili vsekakor znani tudi na slovenskem ozemlju, kar nakazujejo tudi zgodbe o Lemberanih. al ni znano, ali je Milinski uporabil ravno lemberke aljive zgodbe ali druge zgodbe iz slovenskega ljudskega pripovednega izroila ali je snov rpal iz mednarodno znanih zgodb o grki Abderi ali nemkih Schildi ali iz del Hansa Sachsa ali druge stareje aljive literature. Morda pa je zgodbe slial v druini, saj je bil oe ekega rodu (Koblar 2012). Tako kot Slovenci imajo namre tudi ehi svoja mesta norcev. Vsekakor se je navdihoval tudi iz ljudskih pripovedi, saj je znano, da si je dopisoval s Francem Kramarjem, ki je poiljal Karlu treklju ljudske pravljice, povedke in pesmi in je med drugim zbral tudi veliko aljivih zgodb z Iga in okolice (Kropej 2005). Glede na to, da je tako velikemu tevilu zgodb o Butalcih mogoe doloiti ATU tevilko, je mogoe z veliko gotovostjo trditi, da je Milinski imel predlogo ali morda celo ve predlog, iz katerih je rpal ideje za svoje zgodbe. al pa ni znano, iz katerih virov je rpal gradivo. Veina zgodb podobnih tistim o Butalcih, je bila objavljena po smrti Frana Milinskega, vendar ni znano, ali so bile druge podobne zgodbe z obravnavanimi motivi objavljene e pred letom 1932 v asopisih in revijah. Morda pa je Fran Milinski celo poznal dela Alberta Wesselskega, ki je med drugim leta 1911 objavil knjigo aljivih zgodb z naslovom Der Hodscha Nasreddin in nato e leta 1914 Das lachende Buch. Spodaj dodana tabela20 kae razirjenost posameznih motivov in pojavljanje v okoljih, iz katerih bi Milinski lahko uporabil vir. Albert Slovenija eka Slovaka Poljska Nemija Avstrija Judovske zgodbe Wesselski ATU 1200 X X X X ATU 1227 X X X Ad. ATU 1240 X X X X ATU 1268 X X X X X X ATU 1275 + X X lem. t. 7 ATU 1284 X X X X Ad. ATU 1287 X X X X X X X X Ad. ATU 1310A X ATU 1312 X ATU 1319 X X X X X X
Gre za zgodbo z naslovom Kako so Lemberani v Trst vozili. V knjiici Nika Kureta aljive zgodbe o Lemberanih, je objavljena pod tevilko 7 (Kuret 1954: 11). 20 Tabela je bila narejena na podlagi podatkov, zbranih v knjigi z naslovom The types of international folktales : a classication and bibliography, based on the system of Antti Aarne and Stith Thompson (Uther 2004).
19

241

Anekdote o Lemberanih in vpliv ljudskega izroila na Butalce Frana Milinskega

ATU 1326 ATU 1328 ATU 1335* ATU 1341 ATU 1346A*
Ad. ATU 1525Z

X X

X X X X X X

X X X X X X X X X X 13 X X X X X X X 11 X

Ad. ATU 1526 ATU 1572* Ad. ATU 1676 ATU 1693 Ad. ATU 1825 ATU 1829 ATU 1960 Skupaj

X 9 X 8

X X X 11

X X X X 6 X 12 9

Butalci in slovensko pripovedno izroilo Vse stopnje dosedanje analize nam kaejo, da se Butalci Frana Milinskega v svojem jedru vsekakor naslanjajo na ljudsko izroilo. O izposoji ljudskih predlog v avtorskih delih je Marjetka Gole Kaui zapisala naslednje: Taka ''izposoja'' /.../ je zavestna, z njo elijo avtorji priklicati e znano v svoja besedila, da bi se s tem hitreje pribliali bralcu, obenem pa je tudi transformativna, ni samo uporaba znanega, ker se avtorji sami ne spomnijo esa novega; gre za preklicevanje tradicije, da bi okrepili inovativno z e znanim in si morda tako tudi razirili obinstvo (Gole Kaui 2003: 106). Milinski ni elel posnemati ljudskega pripovednega sloga. Njegova naj bi bila celo naslednja izjava: Nain, kakor narod pravljice pripoveduje in kakor so bile zabeleene, je jako preprost, okoren, brez sleherne pesnike lepote (Matietov 1956: 51). Danes lahko o motivih Frana Milinskega za uporabo ljudskih predlog v svojem delu samo ugibamo. eprav je neizpodbitno dejstvo, da imajo Butalci v ozadju ljudske predloge, pa te niso tako znane, ker izhajajo iz lokalnega ljudskega pripovednega izroila (Lemberg, Ribnica...), morda prihajajo iz tujega pripovednega izroila, kar pomeni, da so teje prepoznavne. eprav je do sedaj veljalo, da so zgodbe o Butalcih avtorsko delo in so nekateri raziskovalci eleli ugotoviti morebitno zgodovinsko jedro aljivih zgodb in vsaj hipotetino nakazati, kje bi Butale utegnile leati (Golec 1997: 14), pa so realen kraj ali dejanske osebe in njihove peripetije, po katerih bi Fran Milinski rpal svoj navdih, malo verjetne. Glede na to, da je tudi sam zbiral pripovedno izroilo in leta 1919 izdal knjigo ribnikih aljivih zgodb z naslovom Sha roba (Milinski 1919), lahko sklepamo, da je poznal aljivo pripovedno izroilo o Ribnianih. Poznal je gradivo, ki ga je zbral Franc Kramar, kar pomeni, da je poznal tudi iansko pripovedno izroilo in aljive zgodbe o Iancih (Kropej 2005). Glede na te podatke, lahko sklepamo, da je Milinski vsaj del gradiva rpal iz slovenskega ljudskega izroila. 242

Katarina rimpf

V lanku je predstavljen del gradiva aljivih zgodb o Lemberanih, ki sem ga zbrala na terenu v obinah marje pri Jelah, Rogaka Slatina in Rogatec. aljive zgodbe o Lemberanih, Verejcih in Ribnianih so bile v prvi polovici dvajsetega stoletja splono poznane na slovenskem ozemlju, kar lahko sklepamo iz asopisnih objav iz tega obdobja. Danes so jih skoraj popolnoma nadomestile zgodbe o Butalcih Frana Milinskega. Med ljudmi pa so se kljub temu ponekod do danes ohranile ljudske aljive pripovedi o prebivalcih nekaterih krajev, ki pa ostajajo znane bolj ali manj samo v lokalnem okolju. Eden od krajev oz. njegovih prebivalcev, o katerih je e mogoe sliati aljive pripovedi, je tudi Lemberg. Glede na rezultat primerjave Butalcev Frana Milinskega in ljudskega pripovednega izroila lahko reemo, da bi Lemberg lahko bil resnine Butale, vendar pa ni bolj in ni manj kot tevilni drugi kraji v Sloveniji ali Evropi, na raun katerih si ljudje pripovedujejo aljive zgodbe. Literatura Bastiani, Dragotin 1892 Godevski katekizem : enitne ali svatbine navade in napitnice, smenice in narodne zastavice. Ptuj: W. Blanke. Bausinger, Hermann 2007 Schwank. V: Ranke, Kurt in Bausinger Hermann (ur.), Enzyklopdie des Mrchens : Handwrterbuch zur historischen und vergleichenden Erzhlforschung. Berlin ; New York: W. de Gruyter, 318-332. Beierlieb, Barbara 2004 Freude am Lesen literarischer Texte verstrken: Einen Schwank lesen: Die Schildbrger bauen ein Rathaus. Mnchen: GRIN Verlag. Brezovnik, Anton 1884 aljivi Slovenec : zbirka najboljih kratkoasnic iz vseh stanov. Ljubljana: I. Kleinmayr & F. Bamberg. Ellis, Bill 1997 Fabulate. V: Green ,Thomas A. (ur.), Folklore: an encyclopedia of beliefs, customs, tales, music, and art, avtor. Denver (Colorado): Oxford : ABC-CLIO, 274-275. Golec, Boris 1997 Butale so vas, pa ji pravijo mesto : Butalstvo spodnjekranjske purgarije v predraz svetljenski dobi. V: Zgodovina za vse, 1997: 14-42. Gole Kaui, Marjetka 2003 Ljudsko in umetno : dva obraza ustvarjalnosti . Ljubljana: Zaloba ZRC, ZRC SAZU. Hladnik, Miran 1999 aljiva zgodba. V: Javornik, Marjan (ur.), Enciklopedija Slovenije. Ljubljana: Mladinska knjiga. Ivani Kutin, Barbara 2011 iva pripoved v zapisu: kontekst, tekstura in prekodiranje pripovedi Tine Kravanja iz Bavice. Ljubljana: Zaloba ZRC, ZRC SAZU. Juri, Josip 1884 Jurievih zbranih spisov III. zvezek. Ljubljana: Odbor za Juriev spomenik. 243

Anekdote o Lemberanih in vpliv ljudskega izroila na Butalce Frana Milinskega

Koblar, France 2012 Fran Milinski. (http://nl.ijs.si/fedora/get/sbl:1697/VIEW/). Pogledano: 9. 5 2012. Krajevni leksikon. 1937 Krajevni leksikon dravske banovine : krajevni repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in tujskoprometnimi podatki vseh krajev dravske banovine. Ljubljana: Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine. Kropej, Monika 2005 Fran Kramar in njegova zbirka Ianskega in drugega narodnega blaga. V: Traditiones, 2005: 217 - 239. 2012 Slovenske pravljice v mednarodnem okviru. V: Otrok in pravljica, 2012: 87 - 101. Kuret, Niko (ur.) 1954 aljive zgodbe o Lemberanih. Maribor: Obzorja. Lemberg 2012 Trg Lemberg (http://www.smarje-pri-jelsah.si/trg_lemberg/) Pogledano: 16.5.2012. Matietov, Milko 1956 Brat in ljubi : povedala Marini in Juri. V: Magajna, Bogomoir (ur.), Zbornik Primorske zalobe Lipa. Koper: Lipa, 35-62. 1956a Ljudska proza. V: Legia, Lino in Alfonz Gspan (ur.), Zgodovina slovenskega slovstva. Ljubljana: Slovenska Matica, 119-138. Milinski, Fran 1949 Butalci. Ljubljana: Mladinska knjiga. 1919 Sha roba . Ljubljana: Zaloba umetnike propagande. Napotnik, Mihael 1886 Imenopis konjike nadfare. V: Kres 6 (4): 199-299. Pajek, Joef 1884 rtice iz itka taj. Slovencev. Ljubljana: Matica slovenska. Pivko, Ljudevit 1910 aljivec iz Podravja : zbirka pripovedek iz tajerskega Podravja. Ljubljana: Samozaloba. 2002 Popis prebivalstva v obini marje pri Jelah (http://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=NAS&sifra=124) Rosenberg, Bruce A. 1991 Folklore and Literature : rival siblings. Knnoxville : The University of Tennessee Press. Schmitz, Gnter (ur.) 1975 Die Schiltbrger. Zbirka Deutsche Volksbcher in Faksimilendrucken, zvezek 8. Hildesheim, New York : Georg Olms Verlag. Slovenske narodne pesmi (SNP) 1980 Slovenske narodne pesmi IV. Karel trekelj (ur.). Faksimile izdaj slovenske matice iz let 18981923 Ljubljana: Cankarjeva zaloba. Strmek, Pavel 1937 Lemberg in Sladka gora. Celje: Muzejsko drutvo. otari, Tanja 1994 Beseda o avtorju. V: Milinski, Fran, Butalci. Ljubljana: Karantanija, 113-115. Thompson, Stith 244

Katarina rimpf

1955 Motif-index of folk-literature: a classication of narrative elements in folktales, ballads, myths, fables, mediaeval romances, exempla, fabliaux, jest-books, and local legends. Bloomington: Indiana University Press. Trmpy, Hans 1983 Die Hintergrnde des Schwankbuchs von den Laleburgen. V: Wunderlich, Werner (ur.), Wunderseltsame Geschichten: Interpretationen zu Schildbrgern und Lalebuch. Gppingen : Kmmerle Verlag, 88-120. Uther, Hans-Jrg 2004 The types of international folktales : a classication and bibliography, based on the system of Antti Aarne and Stith Thompson. FF communications 285. Helsinki: Suomalainen Tiedeakatemia = Academia Scientiarum Fennica. Verovnik, Sanja 2012 Karikiran slovenski narod in ni drugega! (http://bam.vecer.com/igre2006/bonbon/default.asp?kaj=1&id=4101071). Pogledano: 11. 5 2012. Vicko, Dragan 1858 Slovenske humoreske: Po narodnih pravlicah spisal Vicko Dragan. V: Kmetijske in rokodelske novice 16 (18): 141142. 1859 Iz potne bisage. V: Kmetijske in rokodelske novice 17 (12): 92-93. Wesselski, Albert 1911 Der Hodscha Nasreddin: trkische, arabische, berberische, maltesische, sizilianische, kalabrische, kroatische, serbische und griechische Mrlein und Schwnke. Weimar :Duncker. 1914 Das lachende Buch. Leipzig: Johannes M. Meulenho Verlag. Wunderlich, Werner (ur.) 1982 Das Lalebuch: In Abbildung des Drucks von 1597. Zbirka Litterae t. 87. Gppingen : Kmmerle Verlag. 1983 Wunderseltsame Geschichten: Interpretationen zu Schildbrgern und Lalebuch. Gppingen : Kmmerle Verlag.

245

Anekdote o Lemberanih in vpliv ljudskega izroila na Butalce Frana Milinskega

Folk Anecdotes about the Inhabitants of Lemberg and Fran Milinskis Butalci Katarina rimpf The inuence of folk narrative traditions on literary works can be seen from the beginning of literary ction. This inuence of the Slovenian folk narrative tradition, especially stories about the people of Lemberg, is evident in Fran Milinskis humorous stories about the ctional town of Butalci. Humorous stories in the oral tradition are often tied to a specic place. Lemberg, Ribnica and Verej are the most famous settings for humorous stories in Slovenia, although stories set throughout the country can be found, such as in Doblie v Beli Krajini, Vinja Gora pri Ljubljani, Zapudje pri Dragatuu and Marenberg. The most well-known story about the adventures of Lemberg inhabitants is how they dragged the bull into the bell tower (ATU 1210). Versions of this story are known in Portugal, Spain, Germany (Schildbrger), the Czech Republic, Slovakia, Russia, Hungary and throughout much of Europe. A story with the same motif can also be found in the literary work Butalci. The protagonists of humorous stories about Lemberg are individuals who embody the denition of the fool. Fools are absurd, inappropriate and silly; their actions are accepted as comical and entertaining. In the past, the word Lemberan, the name for an inhabitant of market town Lemberg, also applied to a person who was not schooled, had low social status, or was known for stupidity, foolishness or dumbness. The sentence You are like a Lemberan! was a common insult in the wider area of Lemberg. Since the publication of the Milinskis book, the term Butalci has taken on this meaning in the popular Slovenien culture. A collection of humorous stories, Butalci was published in 1949, 17 years after the death of the writer. Stories about inhabitants of ctional town Butale have become so popular over the years that they have passed into the narrative tradition. Even the Dictionary of the Slovenian Language includes the word butalec, which refers to a very stupid man. Although the stories about Butalci are regarded as literary works, closer analysis and comparison with stories from the folk narrative tradition reveal surprisingly strong motif resemblances. It is almost certain that Milinski used stories from the folk tradition as a basis for his work. A number of stories from the book Butalci can be classied according to narrative type using the Aarne-Thompson-Uther classication system (ATU). This clearly demonstrates the connection between stories about Butalci with the Slovenian and international narrative traditions. Today, folk narratives about the people of Lemberg, Ribnica and other towns of fools have been almost forgotten and replaced by Milinskis Butalci in the popular consciousness.

246