LETNIK 4 TEVILKA1 POMLAD 2012

vrt
OPRAVILA RASTLINE OBLIKOVANJE

Enoletnice Nena modrina Okusni vrt Nenasitni poli Cvetovi za metulje in ebele

vsebina
5

Pomlad 2012

5 Enoletnice
Z izbiro hitro rastoih enoletnic boste na svoje grede vnesli sveino in hkrati zapolnili prostor med svee posajenimi trajnicami.

10 Nena modrina
Med trajnicami je kar nekaj takih, ki pravzaprav spadajo med polgrme. V to skupino spada tudi veji del vrst perovskij.

10
naslovnica
udoviti aristokrati med ebulnica povsod razglaajo nov zaetek pisane cvetne sezone. Foto: Matev Likar

17 Eksoticni eksoti
Privlanost eksotinih rastlin in mileja zima, hitro zanetijo iskrico, ki vodi k sredozemskemu ali celo nekoliko bolj tropskemu vrtu.

15

17
15 Spomladansko zelje

20
20 udovite enoletnice
Si elite vrt, ki je poln barve in brnenja uelk? S to izbiro enoletnic boste poskrbeli, da vam ne bo zmanjkalo metuljev in ebel.

Svea zeljenava je na vrtovih e redkost, a z nekaj nartovanja si lahko zagotovite okusen pridelek zelja, ki bo pomagal prebroditi spomladanski as.

17 Nenasitni poli
Ne glede na lokacijo, velikost in stil vrta, si vsak vrtnar svoj vrt deli e z vejim ali manjim tevilom polev.

Knjiga Otroci in vrt

Zagotovite si svojo e za v trgovini Svet ebulic.

http://www.svetcebulic.si

19,80

VRT

OPRAVILA RASTLINE OBLIKOVANJE

Spletna revija Vrt je namenjena vsem ljubiteljem okrasnega in okusnega vrta. Izhaja tirikrat letno in bralcem podaja tevilne nasvete za vrtna OPRAVILA, predstavlja najrazlineje prekrasne RASTLINE in prinaa navdihe za OBLIKOVANJE vrtov s predstavitvijo znanih nartovalcev vrtov. Na revijo se lahko naroite preko naroila na novice spletne strani Okrasni vrt (www. okrasnivrt.com) ali pa jo preberete na sami spletni strani, kjer se nahaja tudi arhiv. V kolikor imate vpraanja z zvezi z revijo ali bi eleli oglaevati v njej, nam prosim piite na mail: info@okrasnivrt.com.

Matev Likar

Svet ebulic -10%

www.svetcebulic.si
Ne zamudite prilonosti, da naroite udovite ebulnice in gomoljnice ter pri tem e prihranite. Trenutno se v nai ponudbi nahaja preko 300 sort poleti cvetoih rastlin.

-10% Dalije

-10% Maslenice

-10% Montbrecija

Maxime 4,40/kom

Vaa cena 3,95

Scarlet Orbit 5,90/kom

Vaa cena 5,30

Lucifer 4,50/ 10kom

Vaa cena 4,05

-10% Perunike

-10% Lilije

-10% Trolist

Rhett 5,20/kom

Vaa cena 4,70

Inuvik 11,90/ 10kom

Vaa cena 10,70

T. cuneatum 7,50/kom

Vaa cena 6,75

Enostavno naroanje
piite nam po elektronski poti info@okrasnivrt.com in nam sporoite svoje elje. V besedilo ali namen sporoita dodajte kodo popusta L72WPW

na www.svetcebulic.si naroite elene rastline in pri oddaji vpiite kodo popusta L72WPW

*Popust velja na vse izdelke, razen izdelkov v akciji, darilne bone in potnino. Za ostale pogoje nakupa obiite www.svetcebulic.si.

VRT

10 hitro rastocih rastlin

iz semen

Z izbiro hitro rastoih enoletnic boste na svoje grede vnesli sveino in hkrati zapolnili prostor med svee posajenimi trajnicami.
Vse zasaditve predstavljajo neke vrste koreografijo razlinih komponent, ki sodelujejo med seboj. Na gredah najdemo grmovnice, ki predstavljajo kulise za nastopajoe trajnice. Slednji so v podporo e vzpenjavke, ki krasijo predele, ki jih trajnice ne doseejo. Kot zvezde odra pa se odlino obnesejo enoletnice, ki zapolnijo vrste trajnic. Te starlete gred vkljuujejo klasine poletne cvetove, rastline z eksotinimi listi in dinamine vzpenjavke. Najbolje jih je vzgojiti iz semen, saj imate tako na voljo najvejo izbiro razlinih sort. eprav se bo komu morda zazdelo, da so te rastline na videz zahtevne in resnino muhaste zvezdnice, pa je resnica dale od tega. Edino za kar morate poskrbeti je, da jih posejete v prostoru, kjer ni zmrzali. Kalice prenesite v loke, kjer se bodo ojaale in pognale v vrste mladice pripravljene na ivljenje v drubi trajnic. Na gredah jih posadite kot posamine rastline po celotni dolini grede ali pa jih kombinirajte v tevilneje skupine, ki bodo zacvetele med trajnicami.

VRT

Nicotiana Izbirate lahko med tevilnimi barvami cvetov, eprav so najbolja izbira vrsti zeleno cvetoa N. langsdorfii in belocvetna N. sylvestris. Viina: 90-150 cm Zacveti: po 16 tednih

Amaranthus udovita enoletnica s pokonnimi ali viseimi socvetji. Izberite rastline z rdee obarvanimi socvetji in listi. Viina: 45-120 cm Zacveti: po 12 tednih

Tagetes eprav je pogosto zreduciran na robove gred, so velikocvetne afrike sorte odline tudi kot osredni okras grede. Viina: 60-90 cm Zacveti: po 16 tednih

VRT

Ricinus S svojimi javorjem podobnimi listi in bodiastimi plodovi je kloevec odlien okras vsake grede. Viina: 100250 cm Zacveti: po 16 tednih

Leonotis Odlina na suo odporna afrika vrsta Leonotis leonurus je visoka trajnica, ki jo je najbolje vsako leto vzgojiti iz sveih semen. Viina: 100-200 cm Zacveti: po 14 tednih

6
8

Moluccella Visoka zelena socvetja se odlino obnesejo kot rezano cvetje in na gredo vnesejo nekaj vertikalne razgibanosti. Viina: 60-90 cm Zacveti: po 12 tednih

Cosmos Kozmeja se s svojimi fino narezljanimi listi in nenimi cvetovi odlino vklopi v vsako zasaditev. Redno odstranjujte cvetove. Viina: 40-90 cm Zacveti: po 14 tednih

VRT

Cleome S svojimi pajkastimi cvetovi obarvanimi v nene bele ali ronate tone, se bo cleoma odlino podala k dalijam s pastelnimi cvetovi. Viina: 90120 cm Zacveti: po 14 tednih

Cobaea Ta enoletna vzpenjavka bo hitro prekrila neugledne zidove in jih polepala s svojimi zvonastimi cvetovi. Odlina tudi na obeliskih. Viina: do 600 cm Zacveti: po 16 tednih

Zinnia Cinije so na voljo v tevilnih ivahnih ali nekoliko bolj umirjenih barvah. Odlino se obnesejo tudi kor rezano cvetje. Viina: 30-90 cm Zacveti: po 16 tednih

10
9

Svee iz vrta
Spomladansko zelje
VReDNOST: vsebuje vitamine B1, C in K, veliko vlaknin in snovi sulforafan, ki varuje pred rakastimi obolenji. Skladienje: pobrane glave se bodo pri temperaturi blizu ledia ohranile tudi ve tednov. Kako ga gojimo: semena posejte v pladnje, nato pa kalice prenesite na gredo, ko doseejo 10 cm viine. Spomladansko zelje bo na gredi raslo precej asa, kar je pomembno upotevati pri izbiri lokacije. Jan
SETEV POBIRANJE RAZMIK

Svea zeljenava je na vrtovih e redkost, a z nekaj nartovanja si lahko zagotovite okusen pridelek zelja, ki bo pomagal prebroditi spomladanski as.

Feb

Mar

Apr

Maj

Jun

Jul

Avg

Sep

Okt

Nov

Dec

Setev 1,5 cm globoko Konni razmik 30 cm med rastlinami, 30 cm med vrstami

VRT

10

VRT

Med trajnicami je kar nekaj takih, ki pravzaprav spadajo med polgrme. To so rastline, ki so sicer zelnate, spodnji deli poganjkov pa delno ali v celoti olesenijo. Podoben primer je tudi sivka. V to skupino spada tudi veji del vrst perovskij. Na alost te udovite rastline pri nas niso dobile kaknega izvirnega imena, ki bi se splono uveljavilo, zato jih imenujemo kar perovskia ali perovskija (znanstveno Perovskia).

Nena modrina

11

VRT

Matic Sever

besedilo in fotografije

Perovskia je rod polgrmov, zelnatih trajnic s sivozelenimi listi. Goji se jih zaradi drobnih vijolinomodrih cvetov v dolgih socvetjih na sivobelih steblih. Cvetijo od sredine do konca poletja. Rastline imajo dobro strukturo in ostanejo lepe tudi v zimskem asu. Celotna rastlina je aromatina, zato ji angleko govorei svet pravi tudi ruski ajbelj. Kljub prijetnemu vonju pa ni uitna. Rod spada v druino ustnatic Lamiacea. Obstaja sedem vrst, ki izvirajo iz suhih obmoij Azije. Listi so jajasti ali podolgovati, pri nekaterih vrstah z bolj ali manj narezanim listnim robom.

V vrtu
V naih specializiranih vrtnarijah za okrasne zelnate trajnice je e kar nekaj let na voljo najpogosteje sajena vrsta

12

VRT

Perovskia atriplicifolia. Kasneje so se ji pridruile e sorte, ki se razlikujejo npr. po viini ali po odtenku cvetov. Izkunje pri nas so pokazale, da zna biti rastlina malce muhasta glede prezimovanja. Nizke temperature niso problem, so pa zato toliko bolj obutljive na kombinacijo mraza in vlage v tleh. V mokrih zimah se rado zgodi, da rastlina pri koreninskem vratu propade. Pomembno je torej sajenje na dobro odcedna tla, e bolje pa v kombinaciji z zavetno lego. Na vijih nadmorskih viinah bo rastlina hvalena za vsaj malce zimske zastirke.

Dolga, vitka stebla, poraena z drobnimi dlaicami, ki jim dajejo sivkast izgled, so poraena z drobnimi vijolinimi cvetovi, ki spominjajo na sivkine. Ta stebla oz. poganjke konec zime poreemo, a ne isto do tal. Potrebno je pustiti nekaj olesenele osnove z brsti. Razen nijih sort, se perovskije v neurjih in monem deju ter vetru lahko nekoliko poleejo, a ta problem e zdale ni tako pere kot npr. pri gavrah, ki so po rasti veliko bolj nene. Perovskije so odline rastline za rastia, kjer vlada sua in sonna pripeka. Dobro razraen koreninski sistem tem rastlinam omogoa preivetje tudi dalje sue. Glede gnojenja niso

zahtevne, saj zadovoljivo uspevajo tudi v s hranili revnih tleh. Zelo lepo se kombinirajo z drugimi sivolistnimi rastlinami, kot je npr. sivka, lahko pa ustvarjamo zanimive kontraste z rdee in oranno cvetoimi rastlinami, kot so npr. maki. Krasno se podajo k mnogim zelnatim trajnicam (Helenium, Echinacea), tudi gruasto razraajoim se travam. Z njimi lahko ustvarjamo prerijski stil zasaditev ali jih uporabimo v peenem vrtu. e posebno lepo uinkujejo v vejih skupinah na velikih gredah, kjer ustvarjajo filigransko modrikasto kuliso.

13

VRT

Posebna Ponudba Za Nae Bralce

Trajnice carniola
Za celotno izbiro rastlin obiite nao spletno trgovino: www.trajnice-carniola.com
Ob naroilu dopiite kodo revija vrt in priznali vam bomo omenjeni popust.

-5%

Anemone hybr. Margarete

Naroite na: info@trajnice-carniola.com tel.: 030-382-050 koda: REVIJA VRT

Echinacea Razzmatazz

Echinacea Hot Summer

Hosta fortunei Whirlwind 14

Hosta Pauls Glory

Anemanthele lessoniana

VRT

Poli

Ne glede na lokacijo, velikost in stil vrta, si vsak vrtnar svoj vrt deli e z vejim ali manjim tevilom polev.
e resnino nimate sree, se na vaem vrtu poutijo e posebej dobro, na kar vas hitro opozorijo z obgrizenimi listi, stebli in cvetovi. Na naih vrtovih lahko najdemo kar nekaj vrst teh mehkucev, ki jih na grobo razdelimo med lazarje in pole s hiicami. Najbolj tevilen med slednjimi je veliki vrtni pol (Helix pomatia). Poleg te vrste najdemo e tevilne druge kot so npr. mali vrtni pol (Cepaea nemoralis), slamnati vrtni pol (Helix aspersa) in vrtnik (Cepaea hortensis). Najdemo jih predvsem na alkalnih tleh, medtem ko so, z izjemo vrtnika, na kislih rastiih redkeji. Poleg polev s hiico pa na vsakem vrtu poznamo tudi razline vrste lazarjev - vrtnega lazarja (Aarion hortensis), velikega lazarja (Arion ater) in portugalskega lazarja (Arion lusitanicus). Lazarji so navadno bolj aktivni od polev s hiicami, saj se prehranjujejo vse dokler so temperature nekaj stopinj nad nilo. Pri tem pa bo ne glede na kombinacijo polev, ki jo najdete na svojem vrtu, rezultat na rastlinah vedno enak s svojo strgao (=radula, tj. organ za strganje hrane) bodo preluknjali liste in poganjke. Nekateri se lotijo celo podzemnih delov rastlin in obirajo gomolje ter ebulice.

Zaita pred poli

Pri zaiti pred poli se moramo najprej zavedati, da je popolnoma nemogoe povsem iztrebiti pole na vrtu. Precej bolje je, da se skoncentriramo na najbolj ogroene skupine rastlin in jih ustrezno zaitimo. Za zaito rastlin pred poli lahko uporabite zrna limacida, ki jih posujete med rastlinami. Pri tem je dobro vedeti, da so sredstva, ki bazirajo na elezu precej manj nevarna za okolje kot sredstva, ki vsebujejo metaldehid. Manj kemien pristop k odstranjevanju polev je vsakodnevno pobiranje teh kodljivcev. Pri tem si lahko pomagate s deskami in streniki, ki jih razporedite po vrtu. Poli se bodo pred dnevno pripeko zatekli v senco, kjer jih boste hitro polovili. Splaa se poskusite tudi s vkopanimi kozarci piva ali mleka, ki delujejo kot pasti za

17

VRT

Nekaj pogostih predstavnikov: zgoraj levo - vrtnik (Cepaea hortensis), zgoraj desno slamnati pol (Helix aspera), spodaj levo - portugalski lazar (Arion lusitanicus), spodaj desno - vrtni lazar (Arion hortensis) pole. Nekateri pa predlagajo celo bakrene obroe, s katerimi obdajo najljube rastline (baker je za pole zelo strupen). Poleg neposrednega zatiranja polev lahko veliko storite tudi z ustrezno vzgojo rastlin. Pazite, da ne boste pretiravali z duikom, ki bo vzpodbudil rast nenih poganjkov, ki najbolj teknejo polem. Dobro je tudi, e rastline zalivate zjutraj, da se bodo tla do veernih ur, ko so poli najaktivneji, e posuila. Koristno je tudi redno okopavati tla med rastlinami. Z rahljanjem se lahko skrita polja jajca spravi na povrino, zaradi esar jih bodo ptice laje nale. V kolikor imate na vrtu resnine teave s poli, je dobro na te kodljivce pomisliti tudi ob nakupu rastlin. Najbolje je izbirati rastline, ki jih poli ne ljubijo preve. Odloajte se tudi za veje rastline, ki bodo imele ve monosti za uspeno presaditev in preivetje poljih obiskov.

18

VRT

Izbor odlinih rastlin za privabljanje uelk

1 Modri glavinec Kot njegovo sorodstvo je tudi modri glavinec poln hranilnega nektarja in peloda. Poleg modrih glavincev lahko najdete tudi rastline z rdeimi, ronatimi, belimi in vijoliastimi cvetovi. Sejemo: spomladi ali jeseni Cveti: jun-avg V x : 90 x 30 cm 2 Kozmeja V kolikor boste izbrali eno samo enoletnico, je kozmeja odlina izbira. Poskusite s sortama Dazzler in Purity. Sejemo: spomladi Cveti: jun-okt V x : 120 x 60 cm 3 Okroglolistna titonija Ta enoletnica imenovana tudi mehika sonnica ima udovite izrazito oranne cvetove, ki jih oboujejo metulji in ebele. Sejemo: spomladi Cveti: jul-okt V x : 180 x 30 cm 4 Velika peenica Skupaj s korenjem spadata v druino kobulnic in poveeneta udovita socvetja. Sejemo: spomladi ali jeseni Cveti: jun-sep V x : 100 x 50 cm 5 Mak Na avtohton mak ni bogat z nektarjem, zato pa ima na pretek peloda, ki ga z veseljem nabirajo opraevalci. Slednji z veseljem obiskujejo tudi vse druge vrste makov. Sejemo: spomladi ali jeseni Cveti: jun-avg V x : 60 x 45 cm 6 Maroka madroica udovita enoletnica, ki prekrije grede in skoraj sploh ne neha cveteti. Odlino se obnese tudi kot rezano cvetje. Sejemo: spomladi ali jeseni Cveti: jun-sep V x : 45 x 15 cm 7 Glebionis ivahna enoletnica, ki izgleda kot pomanjana sonnica. Za nekoliko bolj dramatine cvetove lahko poskusite 19

VRT
z ognjiem sorte Indian Prince. Sejemo: spomladi Cveti: jun-okt V x : 50 x 20 cm

Sejanje
Semena lahko posejemo neposredno na vrtu, ko se je vreme dovolj ogrelo (nekje med marcem in junijem). Za enkraten travnik poln enoletnic, posejte rastline precej bolj na gosto kot navadno. Poskusite posejati priblino 3 g semen na kvadratni meter tal. Za enakomerno pokritost tal s semeni, si povrino razdelite na manje kvadrate in semena posejte v te kvadrate.

Po sejanju
Po sejanju boste morali poskrbeti, da razlini pleveli ne bodo prerasli posejanih enoletnic. e ste pred sejanjem poskrbeli, da so tla brez plevelov, vam naknadno pletje ne bi smelo vzeti ve kot 10 min na teden. Ker so rastline v tej kombinaciji samo enoletnice, boste morali vsako leto zasaditev obnoviti s ponovno setvijo. Vsako jesen zato gredo oistite in spomladi zasaditev obnovite. Seveda se vam bodo med posejane rastline vtihotapile tudi samosejoe se enoletnice. Slednje bodo samo e popestrile zasaditev.

7 20