TOK VODE V VODNJAK

TOK VODE V VODNJAK

Podzemne vode pogosto zajemamo z vodnjaki in od tod tudi potrebe prakse po doloanju
zakonitosti toka vode v vodnjak pri rpanju ali iniltra!iji vode iz vodnjaka pri bogatenju
podtalni!e" Pri rpanju podtalni!e iz vodnjaka se okoli objekta #iri depresija oziroma zni$ana
gladina ali tlak podtalni!e v obliki lijaka" Depresija se #iri toliko asa% dokler se ne izenai
rpana koliina vode z dinaminimi rezervami vodonosnika" &rpanje vode iz vodonosnika
zni$uje gladine vode v okoli!i vodnjaka in preusmerja tokovni!e podtalni!e v smeri rpanja"
Obseg lijaka je tako odvisen od koliine rpanja% lastnosti vodonosnika in predvsem robni'
pogojev bogatenja vodonosnika% saj ve vode od dinamini' rezerv vodonosnika dolgorono
ne moremo rpati" (itrost in oblika lijaka sta odvisni predvsem od 'idrodinamini' lastnosti
vodonosnika"
Ustaljen tok vode v arteki vodnjak
Enabo za Dar!)jevo 'itrost proti vodnjaku% v polarni' kordinata' la'ko zapi#emo kot*
dr
dh
K
Pretok vode iz vodnjaka ima negativen predznak in je enak*
dr
dh
rT
dr
dh
rMK Q + +
kjer je , debelina vodonosnika% ' tlak vode% T prevodnost in r razdalja od vodnjaka -slika ./"
0lika ." Osnovni elementi toka v arte#ki vodnjak"
Enabo preoblikujemo*
r
dr
T
Q
dh
+

in integriramo pod pogojema*

na razdalji r
v
je gladine vode enaka gladini vode v vodnjaku '
v
na neki razdalji 1 je gladine vode enaka zaetni gladini vode brez rpanja ("
.
TOK VODE V VODNJAK


r
r
h
h
v
r
v
r
dr
T
Q
dh
+
1e#itev integrala je enaba*
v
v
v
s
r
R
T
Q
h H ln
+

kjer je s
v
zni$anje gladine vode v vodnjaku zaradi rpanja" Pretok pri rpanju vode pa je*
v
v
r
R
Ts
Q
ln
+

in zni$anje gladine vode na kateri koli razdalji od vodnjaka r je*

r
R
T
Q
s ln
+

Koei!ient prepusnosti la'ko doloimo% ko pri rpanju dose$emo ustaljen tok*

r
R
s
Q
T ln
+

Enaba velja za idelane pogoje toka v vodonosniku neskonni' razse$nosti% brez vplivov
robni' pogojev in pogojev skladi#enja vode v vodonosniku"
Neustaljen tok vode v vodnjak
Analiziramo popoln vodnjak% ki zajema vodo po !elotni vi#ini vodonosnika% ob upo#tevanju
'ipoteze Dupuita" 2a 1EV v polarni' koordinata' -slika +/ velja na osnovi zakona o o'ranitvi
mase odnos% da je sprememba v pretoku skozi 1EV q
d
enaka spremembi volumna vod v
1EV
r
d
oziroma*
dr d r dt
t
h
dt d dr
r
uhr

/ -
ko enabo uredimo% dobimo*
( )
t
h
r
uh
r
uh

in ob upo#tevanju Dupuitovega zakona
r
h
K u

la'ko enabo napi#emo v obliki*
t
h
r
h
r
Kh
r
r
h
h K

Dobili smo kvadratno par!ialno enabo% ki je ni mogoe integrirati" 3vajamo 4oussines5uovo

'ipotezo% da se gladina vode relativno malo spreminja in je la'ko
6
h h
" Tako dobimo
linearizirano dieren!ialno enabo*
t
h
T r
h
r r
h

+
.
+
+
+
TOK VODE V VODNJAK
0lika +" 1EV v polarni' koordinata'"
Pri analizi rpanja vode iz vodnjaka nas zanima predvsem zni$anje vode
h h s
6
in
zamenjamo v enabi
s h h
6
in dobimo osnovno enabo za analizo toka vode v vodnjak"
t
s
T r
s
r r
s

+
.
+
+
2a integra!ijo enabe uvajamo nove 'ipoteze*
rpamo konstanto koliino vode iz vodnjaka in
koliina vode% ki jo rpamo iz vodnjaka je enaka koliini vode% ki doteka v vodnjak" -vpliv
skladi#enja vode v !evi vodnjaka in neposredni okoli!i zanemarimo/" Postavimo robne
pogoje*
6 / 6 % - r s
7
6 / % - t s
7 v
r r
Q r s T
v


/ 8 + - lim
6

"
Dieren!ialno enabo zadovoljuje re#itev v obliki*
/ e9p- / 8 - u t A s
kjer je A : konstanta in Tt r u ; 8
+

Ob upo#tevanju robni' pogojev dobimo re#itev obliki*
( ) u W
T
Q
s
V

+
% kjer je spremenljivka u enaka*
Tt
r
u
;
+

<unk!ijo W(u) poznamo kot unk!ijo vodnjaka -slika =/*

( )
[ ]
i
u
u
E du
u
e

( ) [ ] ( ) u W u E du
u
e
i
u
u

=
TOK VODE V VODNJAK
Omenjeno enabo je prvi objavil T'eis leta .>=? na osnovi analogije s tokom toplote" Kasneje
je te izsledke potrdilo ve drugi' raziskoval!ev na medseboj neodvisne naine -4ear% .>@>/"
0lika =" <unk!ija A-u/"
<unk!ija A-u/ je doloena*
( ) ( )
B
. ln ?@@+ % 6
.
.
k k
u
u u W
k
k
K
K

+
+

in jo% za maj'ne vrednosti

6. % 6 < u
oziroma po dalj#em asu na doloeni razdalji% la'ko
doloimo samo z upo#tevanjem prvi' lenov enabe*
( )
u r
Tt
r
Tt
Tt
r
u u W
?C.? % 6
ln
+; % +
log = % +
@D. % .
;
ln
;
ln @D. % . ln ?@@+ % 6
+ +
+

E
4ernulijeva konstanta
2 zamenjavo
.D= % 6 ; 8 = % +
dobimo konno enabo*

+
+; % +
log .D= % 6
r
Tt
T
Q
s
(itrost upadanja gladine vode la'ko doloimo kot*
u v
s
e
Tt
Q
t
S

;
pri maj'ni' vrednsti' u% .
u
e in dobimo enabo
Tt
Q
v
s
;

Ob vzporejanju enab za ustaljen poten!ialni tok in T'eisove enabe*
r
r
T
Q
s
A v
ln
+

dobimo za aktivni radij vodnjaka

Tt
r
A
? % . % kar pomeni% da aktivni
radij ni konstanta temve unk!ija asa" Diagram zni$anja gladine vode s asom v
logaritemskem merilu je premi!a oziroma se gladina zni$uje v logaritmu asa% kar pomeni% da
sorazmerno 'itro dose$e majne vrednosti" Tako pri dalj#i' rpalni' poskusi' la'ko dose$emo
le navidezno ustalitev gladine vode% ker so spremembe gladine po dalj#em asu zelo maj'ne"
;
TOK VODE V VODNJAK
Na primer za:
da m s ! Q
da m T
da m s m K
m M
"v
8 .@+6 8 +6
8 DC;
8 ; % DC 8 .6
.6
=
=
.

d#$im# p# peta%stih deh

da m
t
s
8 6. % 6
.? DC; .; % = ;
.@+6

?
3FOTAVGJANJE GA0TNO0TH PO1O2NEFA P1O0TO1A HN 1O4NH( POFOJEV
NA PODGAFH PODATKOV PO0K30NEFA &1PANJA
UGOTAVLJANJE LASTNOSTI POO!NEGA POSTOA IN O"NI# POGOJEV
NA PODLAGI PODATKOV POSKUSNEGA $PANJA
2 laboratorijskimi poskusi na vzor!i' dobimo inorma!ije za zelo maj'ne volumne" 0
terenskimi meritvami pri poskusnem rpanju pridobivamo inorma!ije o !elotnem poroznem
prostoru na loka!iji vodnjaka in glede na as poskusnega rpanja tudi podatke z obmoja% do
katerega je segel vpliv rpanja oziroma depresijski lijak"
Posto%ek s & lo' t
Analizo opravimo na osnovi soodvisnosti med zni$evanjem gladine v vodnjaku ali piezometru
-pri r I konst/" 0oodvisnost prika$emo na diagramu% s asom v logaritemskem merilu" V
zaetku% zaradi velike vrednosti spremenljivke u% soodvisnost odstopa od premi!e% nato pa se
ji pribli$a" V delu% kjer soodvisnost oblikuje premi!o% izberemo dve toki% za kateri veljajo
soodvisnosti7

+
.
.
+; % +
log = % +
; r
t T
T
Q
s
v



+
+
+
+; % +
log = % +
; r
t T
T
Q
s
v


0 kombina!ijo enab in re#itvijo za prevodnost T% dobimo*
( ) ( )
.
+
. + .
+
. +
log .D= % 6 log
;
= % +
t
t
s s
Q
t
t
s s
Q
T
v v

2 izbiro asa
. +
.6 t t
se enaba poenostavi in dobi obliko*
( )
. +
.D= % 6
s s
Q
T
v

&e potegnemo premi!o do ab!ise dobimo vrednosti t I t

6
za s I 6% kar nam omogoa izraun
parametra skladi#enja vode*
+
6
+; % +
r
t T

Posto%ek s ( lo' r
)
*t
Postopek omogoa soasno prikazovanje vse' podatkov meritev poskusnega rpanja*
vodnjaka in posamezni' piezometrov" Podatke vse' piezometrov in vodnjaka nanesemo na
diagram in doloimo premi!o% ki se najbolje prilagaja vsem podatkom" Prevodnost in
koei!ient skladi#enja doloimo na osnovi soodvisnosti*
( )
( ) ( ) [ ] { }
+
+
6
+
6 +
* log .D= % 6 t r t r
s s
Q
T

( )
6
+
.
+; % +
t r
T
C
3FOTAVGJANJE GA0TNO0TH PO1O2NEFA P1O0TO1A HN 1O4NH( POFOJEV
NA PODGAFH PODATKOV PO0K30NEFA &1PANJA
Posto%ek lo' s
+
& lo' r
)
*t, -etoda su%er%o.i/ije 0Todd, +1234
Na diagram z dvojno logaritemsko mre$o nanesemo podatke o soodvisnosti log s
.
J log r
+
8t in
izdelamo prosojni!o s soodvisnostjo log A-u/ J log u v enakem merilu" Prosojni!o
premikamo po diagramu dokler se krivulji ne prekrijeta"" Na osnovi enab*
( ) u W
KH
Q
s
;
Tt
r
u
;
+

je razlika v ordinata'*
T
Q
v
;
in razlika na ab!isi*
T ;

kar nam omogoa% da najprej izraunamo T in nato #e "

Najbolj enostavno je najprej uporabiti postopek s : log r
+
8t in ko doloimo 'idrodinamine
parametre T i , rezultate preverimo na diagramu in nari#emo teoretino krivuljo s-t/" V
primeru veji' odstopanj nato uporabimo postopek log s
.
J log r
+
8t" Ga'ko pa tudi na digramu
s : log r
+
8t nari#emo krivuljo s-r
+
8t/ na osnovi prvotne analize" Na krivulji doloimo dve toki
in soodvisnost*
( )
( )
1
]
1

1
]
1

T
t r W
T
t r W
s
s
;
;
.
+
+
+
.
+

s postopnimi pribli$ki doloimo 8;T in nato iz enabe

( )
1
]
1

T
t r W
T
Q
s
; ;
+
+
+

#e T"
Dolo5anje %revodnosti in e6ektivne %oro.nosti na osnovi %oskusne'a 5r%anja %ri
skokovite- %ove5anju 5r%anja in na osnovi dvi'a 'ladine %o %rene7anju 5r%anja
Skokovita s%re-e-8a 5r%anja %ri %oskusne- 5r%anju
Hz vodnjaka rpamo vodo tako% da prvotni pretok najprej poveamo dvakrat in nato trikrat
-K% + K in = K/"
2a posamezna obdobja veljajo enabe*
.
6 t t < <

,
_

Tt
r
W
T
Q
s s
; ;
+
.

+ .
t t t < <

( )

)

'

1
]
1

,
_

+
+ +
+ .
; ; ; t t T
r
W
Tt
r
W
T
Q
s s s

t t <
+

( ) ( )

)

'

1
]
1

+
1
]
1

,
_

+ +
+
+
.
+ +
+ .
; ; ; ; t t T
r
W
t t T
r
W
Tt
r
W
T
Q
s s s s

@
3FOTAVGJANJE GA0TNO0TH PO1O2NEFA P1O0TO1A HN 1O4NH( POFOJEV
NA PODGAFH PODATKOV PO0K30NEFA &1PANJA
2a maj'ne vrednosti argumentov nadomestimo eksponen!ialni integral z logaritmom in
dobimo*
.
6 t t < <

,
_

t
r
T
t r
T
Q
s
+
+
+; % +
log .D= % 6

+ .
t t t < <

.
+ +
+
+; % +
log .D= % 6
t t
r
t
r
T T
Q
s

,
_

t t <
+

1
1
]
1

,
_

+
+
.
+ +
=
+; % +
log .D= % 6
t t
r
t t
r
t
r
T T
Q
s

Prikazane enabe ka$ejo% da podatki o zni$anju gladine v logaritemskem merilu oblikujejo
premi!e z enakim nagibom*
T Q s 8 .D= % 6
% na medsebojni razdalji*
T +; % + 8
Poskusno 5r%anje s s%re-enljivo koli5ino 5r%anja
Pri samoizlivni' vodnjaki'% kjer je v vodnjaku konstantna gladina in se pretok postopoma
zni$uje ali v primeri' ni'anja pretoka pri poskusnem rpanju% analiziramo podatke na osnovi
enabe*

+
+; % +
log .D= % 6
r
Tt
T
Q
s %
ki jo nekoliko spremenimo*

+
+; % +
log
.D= % 6
r
Tt
T Q
s
v

2a zni$anje v samem vodnjaku dodamo #e lene izgub*
vv
v
"Q A
r
Tt
T Q
s
+ + .
+; % +
log
.D= % 6
+

Kot pri rpanju s konstantnim pretokom dobi diagram praviloma obliko

/ -logt &
Q
s
v

premi!e in la'ko doloimo prevodnost*
1
1
1
1
]
1

t
Q
s
T
log
.
;
= % +

in spe!iino izdatnost s pomojo diagrama in enabe*

+
+; % +
r
Tt

Pri analizi la'ko uporabimo tudi soodvisnost*
/ -log
+
r
t
&
Q
s
v

Dvi' 'ladine %o o%ravljene- 5r%anju
1e#itev i#emo na osnovi prin!ipa superpozi!ije oziroma predpostavljamo% da je problem
lineren in da la'ko posamezne vplive analiziramo neodvisno" Pojav analiziramo kot rpanje iz
vodnjaka% ki traja ves as izvajanja meritev% potem pa v nekem trenutku 4 vkljuimo vodnjak%
D
3FOTAVGJANJE GA0TNO0TH PO1O2NEFA P1O0TO1A HN 1O4NH( POFOJEV
NA PODGAFH PODATKOV PO0K30NEFA &1PANJA
ki bogati vodonosnik na isti loka!iji vodnjaka" 1ezultat dobimo z enostavnim se#tevanjem
vplivov"
"
t t >

( )
1
]
1

,
_

,
_

"
t t T
r
W
Tt
r
W
T
Q
s s s
; ; ;
+ +
+ .

"
t t <

t
r
T T
Q
s
+
+; % +
log .D= % 6

"
t t >

"
t t
t
T
Q
s

log .D= % 6
Podatke vnesemo v diagram s J log-t8t:t
4
/" Premi!a doloena na osnovi polo$aja podatkov
ima sei#e z ab!iso -sI6/ za -t8t:t
4
/I." Na osnovi nagiba krivulje doloimo prevodnost T in
iz osnovni' enab #e "
Vodnjak v vodonosniku neo-ejeni7 ra.se9nosti s %rosto 'ladino
3poraba T'eisove enabe pri toku vode proti vodnjaku s prosto gladino naj bi bila
sprejemljiva% e je zni$anje gladine manj#e od .6 odstotkov debeline vodonosnika -Kresi!%
.>>@/" Pri veji' zni$anji' se pojavljajo veje razlike in je pri izrauni' potrebno uporabiti
bolj zapletene re#itve% ki ji' je v literaturi ve -4ear% .>@>% .>@+7 ,arsil)% .>DC7 Kresi!%
.>>@/" 2a analizo zni$anja od .6 do +? odstotkov la'ko uporabimo enabo Ja!oba -Kresi!%
.>>@/
h
s
s s
+
L
kjer je*
sL : popravljeno zni$anje%
s : merjeno zni$anje in
' : debelina vodonosnika pred prietkom rpanja"
Pri rpanju iz vodonosnika s prosto gladino pri'aja tudi do odstopanj zaradi poasnega
dreniranja vodonosni' plasti% ker je izdatnost vodonosni' plasti dejansko unk!ija asa% in so
vrednosti koei!ienta eektivne poroznosti v zaetku rpanja nekoliko prevelike" Krivulja
zni$anja gladine dobi posebno obliko% ki odstopa od premi!e -slika ;/"
Na zaetku% prvi' nekaj minut rpanja% krivulja zni$anja gladine vode strmo nara#a zaradi
prepoasnega odziva iz!ejanja vodonosnika in se spro#a predvsem voda zaradi elastinosti
vodonosnika" Nato se v nasledni' stoti' minuta' zni$anje umiri zaradi poveanega iz!ejanja
gravita!ijske vode% ki pa ni izenaeno s tokom vode" V tretjem delu je zni$anje gladine vode v
ravnovesju s pretokom vode in bolj strmo nara#a"
>
3FOTAVGJANJE GA0TNO0TH PO1O2NEFA P1O0TO1A HN 1O4NH( POFOJEV
NA PODGAFH PODATKOV PO0K30NEFA &1PANJA
0lika ;" GogJlog gra zni$evanja gladin pri rpanju iz vodonosnika s prosto gladino"
Prikazali bomo re#itev% ki jo je razvil Neuman -.>@? po ,arsil) .>DC/*
( ) ( ) ( ) d' ' u ' u ' '(
T
Q
s

# t r 1
]
1

.
6
6
+ 8 .
%
;
;

kjer so*
( )
( ) [ ] { } ( )
( ) ( ) [ ] { }
6
+
+
6
+ +
6
+
6
+
6
+
6
8 .
tan' e9p .


+ +

' '
' t
' u
s
( )
( ) [ ] { } ( )
( ) ( ) [ ] { }

s

' '
' t
' u


8 .
tan' e9p .
+
+ + + +
+ +
+ +
+

in
o
in
n
koreni enab*
( ) ( ) ( ) 6 !os' sin'
6
+ +
6 6

#
' za
+ +
'
#
<
( ) ( ) ( ) 6 !os sin
+ +
+ +

' za
( )( )

< < + 8 . +
in .
Posamezne oznake pomenijo*
Jo-9/ : 4esselova unk!ija prve vrste in nultega reda%
) : spremenljivka doloena z ( )
+ .
)
K * ' %
K
D
: stopnja anizotropije doloena s K
D

I K
z
8K
r%
K
z
: koei!ient iltra!ije v vertikalni smeri%
K
r
: koei!ient iltra!ije v 'orizontalni smeri%
: brezdimenzijski parameter I K
D
r
+
8b
+
%
b : zaetna debelina vodonosnika%
: brezdimenzijski parameter I 080
)
%
.6
3FOTAVGJANJE GA0TNO0TH PO1O2NEFA P1O0TO1A HN 1O4NH( POFOJEV
NA PODGAFH PODATKOV PO0K30NEFA &1PANJA
0 : koei!ient skladi#enja doloen z enabo 0 I 0
s
b
0
s
: spe!iino elastino skladi#enje%
0
)
: spe!iina izdatnost%
t
s
: brezdimenzijski as zni$anja pod vplivom MelastinostiM vodonosnika*
+
sr
Tt
t
s

%
t
)
: brezdimenzijski as zni$anja pod vplivom MdreniranjaM vodonosnika*
+
r s
Tt
t
'
'

%
s
D
J brezdimenzijsko zni$anje podano z enabo*
s
Q
T
s
)
;

Krivulje na diagramu -slika ?/% uporabimo tako% da nari#emo log:log diagram zni$anja gladine
in asa na prosojni!i% v enakem merilu kot na teoretinem diagramu" 0 prosojni!o prekrijemo
diagram in poi#emo polo$aj prosojni!e% kjer se prekrivajo meritve s krivuljo tipa 4 in
oditamo vrednosti s
D
in t
)
s teoretinega diagrama ter s in t z diagrama meritev" Prevodnost
vodonosnika doloimo na osnovi enabe*
s
Qs
T
)
;
.

in spe!iino izdatnost*
'
'
t r
Tt
S
+

0lika ?" Neumanove krivulje za vodonosnik s prosto gladino"

Nato prekrijemo s prosojni!o krivuljo tipa A s teoretinega diagrama in enako krivuljo" Na
podoben nain oditamo vrednosti s
D
in t
s
s teoretinega diagrama ter s in t z diagrama
..
3FOTAVGJANJE GA0TNO0TH PO1O2NEFA P1O0TO1A HN 1O4NH( POFOJEV
NA PODGAFH PODATKOV PO0K30NEFA &1PANJA
meritev" 2a prevodnost vodonosnika dobimo enako vrednost% elastino izdatnost pa doloimo
po enabi*
s
t r
Tt
S
+

Nato doloimo #e koei!ient iltra!ije*

$
T
K
r

koei!ient stopnje anizotropije*
+
+
r
$
K
)

vertikalni koei!ient prevodnosti*
r ) z
K K K

Podatki o poskusnem rpanju redko sovpadajo z idealnim potekom zni$anja gladin% saj
idealni' pogojev 'omogenega anizotropnega vodonosnika neskonni' razse$nosti praktino
ni -slika C/" Na diagrami' zni$anja se pojavljajo odstopanja% ki pa niso enolina in za'tevajo
dodatno analizo in raziskave" Na diagrami' na slika' @:> je prikazano nekaj primerov
odstopanj od teoretinega diagrama z mo$no obrazlo$itvijo"
0lika C" Fraini prikaz zni$evanja gladin poskusnega rpanja s konst" pretokom
za 'omogen anizotropni vodonosnik neskonni' razse$nosti"
Na sliki @ je prikazan primer odstopanj% do kateri' la'ko pride zaradi naslednji' vzrokov*
vodonosnik je 'omogen in izotropen ter z virom bogatenja na meji% ki povzroa umirjanje
spremembe gladine7
vodonosnik je neomejeni' razse$nosti in s konstantno vrednostjo spe!iine izdatnosti ter s
'eterogeno sestavo7 na doloeni razdalji od vodnjaka je prepustnost vodonosnika
poveana7
arte#ki vodonosnik ima konstantno prepustnost in na doloeni razdalji od vodnjaka se
pojavljajo pogoji toka s prosto gladino7
.+
3FOTAVGJANJE GA0TNO0TH PO1O2NEFA P1O0TO1A HN 1O4NH( POFOJEV
NA PODGAFH PODATKOV PO0K30NEFA &1PANJA
vodonosnik je 'omogen% izotropen% neomejeni' razse$nosti z bogatenjem zaradi
poveanega iz!ejanja vode iz stisljivi' geolo#ki' orma!ij7
vodonosnik je v stiku z drugimi vodonosniki iz kateri' dotekajo dodatne koliine vode7
vodonosnik je prekrit z krovnim slojem iz katerega pri'aja do dodatnega zapoznelega
iz!ejanja vode7
kombina!ija ve $e omenjeni' primerov"
0lika @" Fraini prikaz dviga gladine po poskusnem rpanju%
v vodonosniku z dodatnim bogatenjem"
Na sliki D je prikazan drug primer odstopanj" V tem primeru so vzroki la'ko*
vodonosnik je 'omogen in izotropen% z neprepustno mejo% ki povzroa dodatno zni$anje
gladine7
vodonosnik je neomejeni' razse$nosti in s konstantno vrednostjo spe!iine izdatnosti ter s
'eterogeno sestavo% na doloeni razdalji od vodnjaka je prepustnost vodonosnika
zmanj#ana7
vodonosnik s prosto gladino podtalni!e ima konstantno prepustnost in na doloeni razdalji
od vodnjaka se pojavljajo arte#ki pogoji toka7
kombina!ija ve $e omenjeni' primerov"
.=
3FOTAVGJANJE GA0TNO0TH PO1O2NEFA P1O0TO1A HN 1O4NH( POFOJEV
NA PODGAFH PODATKOV PO0K30NEFA &1PANJA
0lika D" Fraini prikaz dviga gladine po poskusnem rpanju%
v omejenem vodonosniku z zmanj#anim bogatenjem
V vodonosniku z ne'omogenimi lastnostmi -slika >/ imamo razline oblike bolj ali manj
zapleteni' diagramov zni$anja gladine% ki ji' la'ko analiziramo le s pomojo raunalnika"
0lika >" Fraini prikaz zni$evanja gladin poskusnega rpanja
v vodonosniku z ne'omogenimi lastnostmi"
Obmoje vodonosnika v katerem je vzrok za spremembo poteka krivulje na diagramu la'ko
ugotovimo tudi na osnovi T'eisove enabe"
Pri%oro5ila %ri na5rtovanju -eritev ra.iskav s %oskusni- 5r%anje-
Na osnovi $e znani' podatkov opravimo simula!ijo poteka poskusnega rpanja in analiziramo
vplive predvidljivi' robni' pogojev in pribli$ne ase% ko bo rpalni lijak dosegel posamezne
piezometre"
Poleg meritev gladin podtalni!e% moramo opazovati tudi ostale 'idrolo#ke pojave v obmoju
poskusnega rpanja* pretoke in gladine izvirov% vodotokov% veji' vodni' povr#in ipd"
Podatke zbiramo nekaj asa pred poskusnim rpanjem% med njim in po poskusnem rpanju% da
bi ugotovili morebitne naravne trende v re$imu voda"
&im veje #tevilo piezometrov opremimo z opremo za zvezno zajemanje podatkov" V
primeru% e opazovanja opravimo rono% opazujemo in merimo bolj pogosto -na vsaki' nekaj
minut/ v zaetku vsake spremembe pri izvajanju poskusa* zaetek rpanja% kone! rpanja%
sprememba v pretoku% pojav veji' padavin ipd" Posebno pozornost za'teva ugotavljanje
trenutka zaznavne reak!ije na piezometri'" Pogostost opazovanj postopno poveujemo v
skladu z logaritmom asa poteka rpanja"
Analizo podatkov poskusnega rpanja opravimo sproti in v skladu s tem tudi zbiranje
podatkov in analize"
.;
VPGHVNH 1ADHJ VODNJAKA
VPLIVNI ADIJ VODNJAKA
Kot je razvidno iz pred'odne analize% je aktivni radij vodnjaka odvisen od vodne bilan!e
vodonosnika" Vplivni radij doloen na osnovi Dupuitove enabe je*
r R
Ts
Q
ln
+

Dejanski potek depresijskega lijaka se zaradi poenostavljene enabe razlikuje od izraunov po
enabi Dupuita -slika .6/" 2ato bomo pri nadaljni analizi za aktivni radij privzeli deini!ijo
4rillanta -4oreli% .>C?/*
Vplivni radij vodnjaka v smislu 'ipoteze Dupuita% je radij pri katerem je zni$anje gladine
talne vode% izraunano z enabo Dupuita za podatke v bli$ini vodnjaka -r6/% enako ni"
Vplivni radij zato la'ko doloima za razline naine bogatenja vodonosnika" Vplivni radij v
skladu z enabo Dupuita la'ko doloimo samo v primeru idalni' robni' pogojev% z
vodnjakom v sredini okroglega otoka -slika ../"
0lika .6" a/ 0'ematini prikaz poveanja raunskega koei!ienta K% izraunanega po enabi
Dupuita% v odvisnosti od oddaljenosti od vodnjaka7 b/ depresijski lijak v bli$ini vodnjaka"
3poraba enabe Dupuita pri poskusnem rpanju je omejena tudi na neposredno okoli!o
vodnjaka" 2a bolj oddaljene piezometre dobimo veje vrednosti za prevodnost T od dejanski'"
.?
VPGHVNH 1ADHJ VODNJAKA
0lika .." Fra unk!ije s I &-log r/"
."/ premi!a s% log r7 +"/ krivulja s I &-log r/"
Vodnjak v neo-ejene- vodonosniku 8re. 8o'atenja
3porabimo T'eisovo enabo
( ) u W
T
Q
s
;
in
T t
r
u
;
+

Hz omenjeni' enab la'ko ugotovimo% da ko 6 R tudi 6 u in la'ko uporabimo
enostavnej#o enabo*
+
+; % +
ln
; r
Tt
T
Q
s

oziroma
r
Tt
T
Q
s

? % .
ln
+
Prepi#emo Dupuitovo enabo*
r
r
T
Q
s
A
ln
+

in dobimo soodvisnost za aktivni radij*

Tt
r
A
? % .
Hz enabe jasno sledi% da bo v primeru
t
tudi

A
r
"
Vodnjak v neo-ejene- arteke- vodonosniku . nes%re-enljivi- %retoko-
0kozi arte#ki vodonosnik neomejeni' razse$nosti tee enakomeren tok vode" 1e#itev i#emo v
superpozi!iji dve' pojavov* toka vode in rpanja*
( ) u W
T
Q
*
K
q
s
;
+ +
in za pogoje dobimo*
.C
VPGHVNH 1ADHJ VODNJAKA
6
6
6

u
*
R

r
Tt
T
Q
s

? % .
ln
+
1ezultat je presenetljivo enak% kot v primeru brez toka vode"
Vodnjak v arteke- vodonosniku, ki je v stiku . reko
Vodonosnik je omejen z vodnim tokom oziroma polprostorom s stalno gladino vode% ki ga
la'ko nadomestimo z nalivalnim vodnjakom in dobimo enabo*
( ) ( ) [ ]
+ .
;
u W u W
T
Q
s

kjer sta*
T t
r
u
;
+
.
.


T t
r
u
;
+
+
+


r * '
.
+ +
+ ( )
+ +
+
+ ' * $ r +
Enabo analiziramo v obmoju
6
.
r
in enabo la'ko napi#emo kot*
( )
1
]
1

+
+
.
+; % +
ln
;
u W
r
Tt
T
Q
s

&e je u
+
velik dobimo preve zapleteno enabo brez praktinega smisla" Analizirali bomo
primer z manj#o vrednostjo parametra u
+
in dvema lenoma" Dobimo enabo za A-u/*
( )
T t
r
T t
r
u u u W
; +; % +
ln @D. % . ln
+
+
+
+
+ + +

+

,
_

+
Enabo za s preuredimo in dobimo*
1
]
1

T t
r
r
r
T
Q
s
; +
ln
;
+
+
.
+

za navedene pogoje enabo preuredimo*

r r
r $
*
.
+
6
+
6

"
Tt
$
ln
+
+

,
_

Tt
$
"
+
e9p
+

in dobimo enabo za zni$anje podtalni!e s pri maj'nem radiju r*

1
]
1

+ "
r
$
T
Q
s ln
+
ln
+
oziroma
r
" $
T
Q
s


+
ln
+
Na osnovi izpeljane enabe dobimo Dupuitov radij vpliva*
r $ "
A
+
( ) . 6 < < "
.@
VPGHVNH 1ADHJ VODNJAKA
.

"
t
r $
A
+
Vrednost vplivnega radija v ustaljenem toku ob reki% la'ko enostavno doloimo tudi z
Dupuitovo enabo% ob upo#tevanju nami#ljenega nalivalnega vodnjaka% ki je postavljen
simetrino na prepustno mejo -slika .+/*
v v
A
r $
r
T
Q
r
r
T
Q
s

+
+
ln
+
ln
+
Enabo uredimo*
v
v
A
r
r $
T
Q
s


+
ln
+
1adij vodnjaka je veliko manj#i od razdalje med vodnjakom in reko% tako da ga la'ko
izloimo iz enabe in dobimo*
v
A
r
$
T
Q
s
+
ln
+

in na osnovi vzporejanja z Dupuitovo enabo je radij vpliva vodnjaka

$ r
A
+
"
0lika .+" 0'ema za izraun zni$anja gladine v vodnjaku -A/ in
v katerikoli toki vodonosnika -4/ pod vplivom ekvipoten!ialne rte"
Vodnjak o8 ne%re%ustni -eji
.D
VPGHVNH 1ADHJ VODNJAKA
Vodonosnik% si!er neomejeni' razse$nosti% je z ene strani omejen z neprepustno mejo" Vpliv
meje na vodnjak nadomestimo s rpalnim vodnjakom% postavljenim simetrino na
neprepustno mejo" Vrednost radija v ustaljenem toku doloimo enostavno z Dupuitovo enabo
ob upo#tevanju nami#ljenega rpalnega vodnjaka -slika .+/*
v v
A
r $
r
T
Q
r
r
T
Q
s

+
+
ln
+
ln
+
enabo uredimo*
+
+
+
ln
+
v v
A
r $r
r
T
Q
s

Ker je kvadrat radija vodnjaka veliko manj#i od produkta dvojne razdalje od neprepustne
meje in radija vodnjaka% dobimo*
v
A
$r
r
T
Q
s
+
ln
+
+

oziroma
v
A
r
$
r
T
Q
s
+
ln
+
+

"
1adij vpliva je tako enak
$
r
r
A
+
+
"
Ker je radija vpliva v vodonosniku neskonni' razse$nosti enak

Tt
r
A
? % . "
Dobimo
$
Tt
r
A
.+? % .
1adij vpliva nara#a s asom in ne s kvadratnim korenom asa% kot v primeru rpanja vode iz
neomejenega vodonosnika"
Vodnjak v toku vode s %rosto 'ladino na na'njeni %odla'i vodonosnika -slika .=/
2a osnovo privzamemo enabo Dupuita za tok vode s prosto gladino v vodonosniku s
'orizontalno podlago*
( ) ( )
t
h
'
hv
*
hu

+
in ob upo#tevanju nagiba podlage i % dobimo h I i* N ( in

t
H
K '
'
H
H
*
*
H
i H

,
_

+
oziroma
i
H
*
H
H
*
*
H
H
'
' K
H
t

+ +
Enabo lineariziramo ob upo#tevanju prvotne gladine H H
6
in dobimo

+
+
+
+
6 6
H
*
H
'
i
H
H
* KH
H
t
+ +
"
.>
VPGHVNH 1ADHJ VODNJAKA
0lika .=" Vodnjak v toku vode s prosto gladino na nagnjeni podlagi vodonosnika"
2 uvajanjem depresije
s H H
6
in zamenjave
+
+
+
+
'
s
*
s
s

+
v enabo dobimo*
t
s
KH *
s
H
i
s

+
6 6
"
2a omenjeno enabo je izdelal re#itev ,e)er -4oreli% .>CD/" 1e#itve so zapletene za praktino
uporabo" 2a primer ustaljenega stabilnega toka
t
je podana enostavna re#itev v obliki*
obliki*
( )

6
+
K e
T
Q
s
kjer so*

i*
H +
6

i
H
r
+
6
7 ( )
+ +
' * r +
K
o
-/ je 4esselova unk!ija druge vrste in nultega reda"
1adij vpliva v smislu Dupuita poi#emo na osnovi asimptotske vrednosti unk!ije Ko-/ pri
maj'ni' vrednosti' argumenta*
( )
6
6
+; % +
ln
+
@D. % . ln
H
ir
K

oziroma
( )
r
i H
K
6
6
+; % +
ln

in je zni$anje gladine vode v vodnjaku - .

e /*
r
i H
T
Q
s
6
+; % +
ln
;

1adij ima konstantno vrednost pri ustaljenem toku vode"

Vplivni radij vodnjaka je tako*
r
H
i
A
+ +;
6
% ali
r
KH
u
A
+ +;
6
6
%
% kjer je u
o
Dar!)jeva 'itrost vode"
Vodnjak v vodonosniku, ki je od %od.e-ne aku-ula/ije lo5en s sla8e %re%ustni-
sloje-
Vodnjak v vodonosniku s prosto gladino% ki je od podzemne akumula!ije loen s slab#e
prepustnim slojem -slika .;/ debeline l s koei!ientom iltra!ije k" Fladina vode v
+6
VPGHVNH 1ADHJ VODNJAKA
podzemnem rezervoarju je enaka zaetni gladini in se ne spreminja" Hz'ajamo iz enabe za tok
vode proti vodnjaku v polarni' koordinata'*
T t
h
T
s

+
%
kjer je dotok vode skozi slab#e prepustni sloj in ga la'ko doloimo na osnovi enabe*
!
s k

"
Enabo napi#emo v polarni' koordinata'*
t
H
T
s
!T
k s
r r
s
r r
s

+ +
+
+
+ +
+
. .
0lika .;" Vodnjak v vodonosniku% ki je od podzemne akumula!ije loen
s slab#e prepustnim slojem"
1e#itev enabe toka vode s prosto gladino po (antus'u in Ja!obu ima obliko -4oreli% .>CD/*
( )
u
du
e
T
Q
s
t r
u r u

+

;
+
.
+
.
;

u
r
t KH

+
;


!
k
T
r
r
.
"
Hzraun integrala je za'teven in bomo samo privzeli re#itev za pogoj t % ker nas zanima
vrednost radija vpliva" V tem primeru dobimo*
( )

,
_

k T!
r
K
T
Q
r K
T
Q
s
6 . 6
+ +
kjer je K
o
-r/ 4esselova unk!ija druge vrste in nultega reda% ki jo pri maj'ni' vrednosti'
argumenta la'ko zapi#emo kot*
( )
+
@D. " . ln
.
. 6
r
r K
in dobimo za r 6*
r
k T!
T
Q
s
.+= % .
ln
+

oziroma radij vpliva*

+.
VPGHVNH 1ADHJ VODNJAKA
k
T!
r
A
.+= % . "
Vodnjak v vodonosniku, ki 'a 8o'ati in6iltra/ija %adavin
2a iz'odi#e vzamemo konstantno vrednost intenzitete iniltra!ije H
e
I konst" Analiziramo
samo primer ustaljenega toka vode% za katerega dobi dieren!ialna enaba obliko*
d S
dr r
dS
dr
+
KH
e&
+
+
.
+
Hntegral enabe za ustaljen tok ima enostavno obliko*
S
+
KH
r Q
KH
r ,
e&
+
+
; +
ln
O je konstanta% ki jo doloimo na osnovi pogoja% da je depresija enaka 6% e je radij
depresijskega lijaka enak radiju vpliva" V tem primeru je
e& A
+ r Q
+
.

" 1ezultat je enaba*

e +
Q
T
Q
,
e&



ln
+
kjer e : osnova naravnega logaritma" Konna enaba za zni$anje gladine vode tako dobi
obliko*
r
e +
Q
T
Q r
T
+
s
e&

+

ln
+ ;
+
in radij vpliva -r 6/ vrednost*
r
Q
+ e
Q
+
A
e& e&

6 =; %
elativni v%livni radij vodnjaka
Pri praktini' analiza' nas pogosto zanima absolutna vrednost priakovanega zni$anja
gladine vode% da bi la'ko nartovali terenska opazovanja in meritve" 2anima nas radij vpliva%
kjer bo zni$anje doseglo neko doloeno vrednost% na primer .6 !m" Doloimo za'tevano
vrednost zni$anja in za analizo uporabimo T'eisovo enabo -VukoviP% .>>6/*
( ) u W
T
Q
s
V
a

+
1e#itev dobimo s pomojo inverzne unk!ije vodnjaka*

,
_

Q
Ts
W u
a
;
.
oziroma

,
_

Q
Ts
W
Tt
r
a
a

;
+
.
"
++
VPGHVNH 1ADHJ VODNJAKA
Kot pogoj la'ko doloimo tudi relativno vrednost zni$anja glede na zni$anje v vodnjaku*
v
r
re!
s
s
s
2a analizo bomo uporabili odnos*
/ -
/ -
v
r
re!
u W
u W
s
in poenostavljene vrednosti unk!ije A-u/*
( )
u
u W
?C.? % 6
ln
"
1e#itev dobimo na osnovi inverzne unk!ije vodnjaka*

,
_

v
re! r
u
s W u
?C.? % 6
ln
.
oziroma

,
_

v
re! ar
r
Tt
s W
Tt
r
+? % +
ln +
.
"
E-%iri5ne ena58e .a dolo5anje radija v%liva
Na podlagi empirini' analiz in terenski' meritev so #tevilni avtorji izpeljali enabe za
doloanje radija vpliva za praktine potrebe" Enabe pogosto niso konsistentne ali pa
vsebujejo lokalne podnebne in geolo#ke lastnosti bogatenja vodonosnika" Nji'ova uporaba je
problematina zaradi dimenzijsko problematine izpeljave z dimenzijskimi konstantami"
Enaba Kusakina*

Tt
r +
je v bistvu enaba za tok vode v neomejenem vodonosniku brez dotoka vode% v kateri je
konstanta .%? zamenjana z +"
Enaba Krasnopoljskega -4oreli% .>CD/*
Ti
Q e
r
+

kjer je e
r
$

+
- b je #irina toka vode/% ki bogati vodnjak% Ti je tok vode na enoto #irine in K
rpanje iz vodnjaka" Enaba je logino vpra#ljiva" &e v enabo vnesemo zamenjave*

q Ti
%
Q $ q
in e
r
$

+

dobimo*
r
rQ
$q
rQ
Q
r
+
+
+
+
Enaba Hljina -4oreli% .>CD/*
i
S
r
6

&e to enabo primerjamo z enabo radija vpliva vodnjaka v toku vode s prosto gladino% la'ko
ugotovimo% da sta si podobni% le da je Hljin namesto debeline vodonosnika upo#teval depresijo%
kar pa je teoretino vpra#ljivo"
Enaba Kerkisa -4oreli .>CD/*
+ Q r =; % 6
je podobna enabi za radij vpliva pri bogatenju vodonosnika z iniltra!ijo padavin"

+=
VPGHVNH 1ADHJ VODNJAKA
Enaba Kusakina -O'ertousov% .>C+ po 4ear .>@>/* Kh s r
v
?@?
K je koei!ient iltra!ije v m8s % s in ' v metri'"
Enaba 0ie!'arta -O'ertousov% .>C+ po 4ear .>@>/* K s r
v
=666
Enaba Gembke -.DDC% .DD@/% -4ear% .>@>/* e&
+ K h r + 8
Enaba 0!'ultze -.>+;/% -4ear% .>@>/* 8 ;? % + Kht r
Enaba Kusakin po Aravin : Numerov -.>?=/% -4ear% .>@>/* 8 > % . Kht r
K je koei!ient iltra!ije v m8s% ' in s v metri'"
+;