2001R0044 SL 01.01.2007 005.

001 1
Ta dokument je miljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti

UREDBA SVETA (ES) t. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrevanju sodnih odlob v civilnih in gospodarskih zadevah (EGT L 12, 16.1.2001, s. 1)

spremenjena z: Uradni list t. M1 M2 M3 M4 Uredba Uredba Uredba Uredba Komisije (ES) t. 1496/2002 z dne 21. avgusta 2002 Komisije (ES) t. 1937/2004 z dne 9. novembra 2004 Komisije (ES) t. 2245/2004 z dne 27. decembra 2004 Sveta (ES) t. 1791/2006 z dne 20. novembra 2006 L L L L 225 334 381 363 stran 13 3 10 1 datum 22.8.2002 10.11.2004 28.12.2004 20.12.2006

spremenjena z: A1 Akt o pogojih pristopa eke republike, Republike Estonije, Republike Cipra, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovake republike in prilagoditvah Pogodb, na katerih temelji Evropska unija L 236 33 23.9.2003

2001R0044 SL 01.01.2007 005.001 2 B UREDBA SVETA (ES) t. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrevanju sodnih odlob v civilnih in gospodarskih zadevah

SVET EVROPSKE UNIJE JE

ob upotevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti lenov 61(c) in 67(1) Pogodbe, ob upotevanju predloga Komisije (1), ob upotevanju mnenja Evropskega parlamenta (2), ob upotevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora (3), ob upotevanju naslednjega:
(1)

Skupnost si je zastavila cilj ohranjati in razvijati obmoje svobode, varnosti in pravice, v katerem je zagotovljeno prosto gibanje oseb. Za postopno oblikovanje takega obmoja mora Skupnost med drugim sprejeti ukrepe v zvezi s pravosodnim sodelovanjem v civilnih zadevah, ki so potrebni za nemoteno delovanje notranjega trga. Doloene razlike med nacionalnimi predpisi, ki urejajo pristojnost in priznanje sodnih odlob, ovirajo nemoteno delovanje notranjega trga. Nujno je potrebno sprejetje dolob za poenotenje kolizijskih pravil glede pristojnosti v civilnih in gospodarskih zadevah ter za poenostavitev formalnosti, s ciljem hitrega in enostavnega priznanja ter izvritve sodnih odlob drav lanic, ki jih zavezuje ta uredba. To podroje spada v okvir pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah v smislu lena 65 Pogodbe. V skladu z naeloma subsidiarnosti in sorazmernosti iz lena 5 Pogodbe drave lanice ciljev te uredbe ne morejo zadovoljivo dosei, torej jih lahko bolje dosee Skupnost. Ta uredba se omejuje na zahtevani minimum za dosego teh ciljev in ne presega tistega, kar je v ta namen potrebno. Drave lanice so 27. septembra 1968 na podlagi etrte alinee lena 293 Pogodbe sklenile Bruseljsko konvencijo o pristojnosti in priznavanju ter izvrevanju sodnih odlob v civilnih in gospodarskih zadevah, kakor je bila dopolnjena s konvencijami o pristopu novih drav lanic k tej konvenciji (v nadaljnjem besedilu imenovana Bruseljska konvencija) (4). Drave lanice in drave EFTA so 16. septembra 1988 sklenile Lugansko konvencijo o pristojnosti in priznavanju ter izvrevanju sodnih odlob v civilnih in gospodarskih zadevah, ki je vzporedna Bruseljski konvenciji iz leta 1968. Obe konvenciji sta bili revidirani in Svet je odobril vsebino revidiranih besedil. Treba je zagotoviti trajnost rezultatov, doseenih s to revizijo.
UL C 376, 28.12.1999, str. 1. Mnenje, podano 21. septembra 2000 (e neobjavljeno v Uradnem listu). UL C 117, 26.4.2000, str. 6. UL L 299, 31.12.1972, str. 32. UL L 304, 30.10.1978, str. 1. UL L 388, 31.12.1982, str. 1. UL L 285, 3.10.1989, str. 1. UL C 15, 15.1.1997, str. 1. Za preieno besedilo glej UL C 27, 26.1.1998, str. 1.

(2)

(3)

(4)

(5)

(1) (2) (3) (4)

2001R0044 SL 01.01.2007 005.001 3 B

(6)

Zaradi doseganja cilja prostega pretoka sodnih odlob v civilnih in gospodarskih zadevah je treba zagotoviti in je primerno, da pravila, ki urejajo pristojnost ter priznanje in izvritev sodnih odlob, ureja zavezujo in neposredno uporabljiv pravni akt Skupnosti. Podroje uporabe te uredbe mora zajemati vse glavne civilne in gospodarske zadeve, razen tono opredeljenih zadev. Med postopki, za katere se uporablja ta uredba, in ozemljem drav lanic, ki jih ta uredba zavezuje, mora obstajati vez. Zato bi se morala skupna pravila o pristojnosti praviloma uporabljati, e ima toenec stalno prebivalie v eni od teh drav lanic. Za toenca, ki nima stalnega prebivalia v dravi lanici, se praviloma uporabljajo nacionalni predpisi o pristojnosti, ki se uporabljajo na ozemlju drave lanice, v kateri se nahaja sodie, pred katerim tee postopek, in za toenca s stalnim prebivaliem v dravi lanici, ki je ne vee ta uredba, se mora e naprej uporabljati Bruseljska konvencija. Zaradi zagotovitve prostega pretoka sodnih odlob morajo biti sodne odlobe, izdane v dravi lanici, ki jo vee ta uredba, priznane in izvrene v drugi dravi lanici, ki jo vee ta uredba, tudi v primeru, e ima dolnik stalno prebivalie v tretji dravi. Pravila o pristojnosti morajo biti imbolj predvidljiva in morajo temeljiti na naelu, da se pristojnost praviloma doloa po stalnem prebivaliu toenca, pri emer mora taka pristojnost vedno obstajati, razen v nekaterih tono opredeljenih primerih, v katerih je zaradi predmeta pravde ali avtonomije strank upraviena druga navezna okoliina. Da bi postala skupna pravila pregledneja in da ne pride do kolizije pristojnosti je treba stalno prebivalie pravne osebe opredeliti kot avtonomen koncept. Poleg stalnega prebivalia toenca mora obstajati tudi alternativna podlaga pristojnosti, ki temelji na tesni povezavi med sodiem in sporom, ali ki je v interesu ustreznosti sodnega varstva. ibkeja stranka mora biti v zvezi z zavarovanjem, potronikimi pogodbami in zaposlitvijo zaitena s pravili o pristojnosti, ki so za varstvo njenih pravic ugodneja od splonih pravil. Razen pri zavarovalnih pogodbah, potronikih pogodbah ali pogodbah o zaposlitvi, kjer je avtonomija glede doloitve pristojnih sodi dovoljena samo omejeno, je treba, ob upotevanju izkljunih pristojnosti, doloenih v tej uredbi, spotovati avtonomijo pogodbenih strank. V interesu ustreznega sodnega varstva je treba imbolj zmanjati monost soasnih postopkov in zagotoviti, da v dveh dravah lanicah niso izdane nezdruljive sodne odlobe. Obstajati mora jasen in uinkovit mehanizem za reevanje primerov litispendence in sorodnih pravd ter za prepreevanje problemov, ki izhajajo iz razlik med dravami lanicami v zvezi z doloitvijo trenutka, ko se zadeva teje za viseo. Za namene te uredbe je treba ta trenutek opredeliti kot avtonomen koncept. Medsebojno zaupanje v ustreznost sodnega varstva znotraj Skupnosti opraviuje samodejno priznavanje sodnih odlob, izdanih v dravi lanici, ne da bi bil za to potreben kakren koli postopek, razen v primerih njihovega izpodbijanja. Na podlagi omenjenega naela medsebojnega zaupanja mora biti postopek za izvrljivost sodne odlobe, izdane v eni dravi lanici, v drugi dravi lanici uinkovit in hiter. Izvrljivost sodne odlobe mora biti zato razglaena tako reko samodejno, zgolj na podlagi povsem formalnega preverjanja predloenih

(7)

(8)

(9)

(10)

(11)

(12)

(13)

(14)

(15)

(16)

(17)

2001R0044 SL 01.01.2007 005.001 4 B listin, ne da bi sodie imelo monost pri tem po uradni dolnosti uveljavljati kateri koli razlog za neizvrljivost iz te uredbe.
(18)

Spotovanje pravice do obrambe pomeni, da mora imeti dolnik zoper razglasitev izvrljivosti monost pravnega sredstva v kontradiktornem postopku, e meni, da obstaja eden izmed razlogov za neizvrljivost. Vlagatelj zahteve mora imeti na voljo pravno sredstvo, e je njegova zahteva za razglasitev izvrljivosti zavrnjena. Zagotoviti je treba kontinuiteto med Bruseljsko konvencijo in to uredbo ter v ta namen predpisati prehodne dolobe. To velja tudi za razlago Bruseljske konvencije s strani Sodia Evropskih skupnosti in Protokol iz leta 1971 (1) se mora e naprej uporabljati za zadeve, ki so visee v trenutku zaetka veljavnosti te uredbe; Velika Britanija in Irska sta v skladu s lenom 3 Protokola o staliu Velike Britanije in Irske, ki je priloen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, sporoili, da elita sodelovati pri sprejetju in uporabi te uredbe. Danska v skladu s lenoma 1 in 2 Protokola o staliu Danske, ki je priloen Pogodbi o Evropski Uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, ne sodeluje pri sprejetju te uredbe in zato ni vezana z Uredbo in je ne bo uporabljala. V odnosih med Dansko in dravami lanicami, ki jih zavezuje ta uredba, ostaja v veljavi Bruseljska konvencija in se zato med Dansko in dravami lanicami, ki jih zavezuje ta uredba, e naprej uporabljata tako Konvencija kot Protokol iz leta 1971. Bruseljska konvencija se e naprej uporablja tudi na ozemljih drav lanic, ki spadajo v ozemeljsko podroje uporabe te konvencije in so v skladu s lenom 299 Pogodbe izkljuena iz uredbe. Prav tako zaradi doslednosti ta uredba ne bi smela vplivati na pravila o pristojnosti in priznanju sodnih odlob, ki jih vsebujejo posebni akti Skupnosti. Zaradi spotovanja mednarodnih obveznosti, ki so jih prevzele drave lanice, ta uredba ne sme vplivati na konvencije na posebnih pravnih podrojih, katerih podpisnice so drave lanice. V temeljnih pravilih te uredbe je treba zagotoviti potrebno prilagodljivost, ki bo omogoala upotevanje posebnosti procesnih pravil doloenih drav lanic. Zato bi ta uredba morala vkljuevati nekatere dolobe iz Protokola, priloenega Bruseljski konvenciji. Ta uredba za prehodno obdobje predvideva dolobe, ki upotevajo posebne razmere v nekaterih dravah lanicah, kar bo omogoilo nemoten prehod na nekaterih podrojih, za katera so veljale posebne dolobe Protokola, priloenega Bruseljski konvenciji. Komisija bo najkasneje pet let po zaetku veljavnosti te uredbe predloila poroilo o njeni uporabi in po potrebi predlagala prilagoditve. Komisija bo morala na podlagi sprememb, ki jih predlaga zadevna drava lanica, prilagoditi Priloge od I do IV o pravilih glede nacionalne pristojnosti, o sodiih ali pristojnih organih in razpololjivih pravnih sredstvih. Spremembe Prilog V in VI je

(19)

(20)

(21)

(22)

(23)

(24)

(25)

(26)

(27)

(28)

(29)

(1) UL L 204, 2.8.1975, str. 28. UL L 304, 30.10.1978, str. 1. UL L 388, 31.12.1982, str. 1. UL L 285, 3.10.1989, str. 1. UL C 15, 15.1.1997, str. 1. Za preieno besedilo glej UL C 27, 26.1.1998, str. 28.

2001R0044 SL 01.01.2007 005.001 5 B treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o doloitvi postopkov za uresnievanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (1)
SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I PODROJE UPORABE len 1 1. Ta uredba se uporablja v civilnih in gospodarskih zadevah, ne glede na naravo sodne oblasti. Zlasti ne zajema davnih, carinskih ali upravnih zadev. 2. Ta uredba se ne uporablja za:

(a) osebna stanja ali pravno in poslovno sposobnost fizinih oseb, za premoenjska razmerja iz zakonske zveze, oporoke in dedovanje; (b) steaj, postopke v zvezi z likvidacijo plailno nesposobnih podjetij ali drugih pravnih oseb, postopke prisilne poravnave in podobne postopke; (c) socialno varnost; (d) arbitrao. 3. V tej uredbi pomeni izraz drava lanica drave lanice z izjemo Danske.

POGLAVJE II PRISTOJNOST Oddelek 1 Splone dolobe len 2 1. Ob upotevanju dolob te uredbe so osebe s stalnim prebivaliem v dravi lanici ne glede na njihovo dravljanstvo toene pred sodii te drave lanice. 2. Za osebe, ki niso dravljani drave lanice, v kateri imajo stalno prebivalie, se uporabljajo pravila o pristojnosti, ki veljajo za dravljane te drave. len 3 1. Osebe s stalnim prebivaliem v dravi lanici so lahko toene pred sodii druge drave lanice samo na podlagi pravil, opredeljenih v oddelkih od 2 do 7 tega poglavja. 2. Zoper te osebe zlasti ni dovoljeno uporabiti nacionalnih pravil o pristojnosti iz Priloge I.
(1) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

2001R0044 SL 01.01.2007 005.001 6 B len 4 1. e toenec nima stalnega prebivalia v dravi lanici, se, ob upotevanju lenov 22 in 23, pristojnost sodi vsake drave lanice doloi po pravu te drave. 2. Zoper takega toenca se lahko v tej dravi vsaka oseba s stalnim prebivaliem v eni izmed drav lanic, ne glede na njeno dravljanstvo, na enak nain kot dravljani te drave sklicuje na tam veljavna pravila o pristojnosti, zlasti na tista iz Priloge I. Oddelek 2 Posebna pristojnost len 5 Oseba s stalnim prebivaliem v dravi lanici je lahko toena v drugi dravi lanici: 1. (a) v zadevah v zvezi s pogodbenimi razmerji pred sodiem v kraju izpolnitve zadevne obveznosti; (b) za namene te dolobe in razen, e ni drugae dogovorjeno, je kraj izpolnitve zadevne obveznosti: v primeru prodaje blaga kraj v dravi lanici, kamor je bilo v skladu s pogodbo blago dostavljeno ali bi moralo biti dostavljeno, v primeru opravljanja storitev kraj v dravi lanici, kjer so bile v skladu s pogodbo storitve opravljene ali bi morale biti opravljene; (c) e se ne uporabi pododstavek (b), potem se uporabi pododstavek (a); 2. v preivninskih zadevah pred sodii v kraju, kjer ima preivninski upravienec stalno prebivalie ali obiajno prebivalie, ali, v primeru povezave zadeve s postopkom v zvezi z osebnim stanjem osebe, pred sodiem, ki je v skladu z lastnim pravom tega sodia, pristojno za te postopke, razen e ta pristojnost ne temelji izkljuno na dravljanstvu ene od strank; 3. v zadevah v zvezi z delikti ali kvazidelikti pred sodii kraja, kjer je prilo ali kjer grozi kodni dogodek; 4. e gre za civilno tobo za odkodnino ali za vrnitev v prejnje stanje, ki temelji na dejanju, zaradi katerega je bil sproen kazenski postopek, pred sodiem, kjer je bil sproen ta postopek, e to sodie po lastnem pravu lahko odloa v civilnopravnih zahtevkih; 5. e gre za spor, ki izhaja iz poslovanja podrunice, agencije ali druge poslovne enote, pred sodii v kraju, v katerem se nahaja ta podrunica, agencija ali poslovna enota; 6. kot ustanovitelj, upravitelj ali upravienec trusta, oblikovanega na podlagi zakona ali pisne pogodbe, ali ustno in s pisnim dokazilom, pred sodii drave lanice, v kateri se ta trust nahaja; 7. e gre za spor v zvezi z izplailom nagrade za reevanje tovora, pred sodiem, pod pristojnostjo katerega je bil predmetni tovor: (a) zadran zaradi zavarovanja plaila; ali (b) bi lahko bil zadran, vendar je bila dana varina ali drugo jamstvo,

2001R0044 SL 01.01.2007 005.001 7 B ob upotevanju, da se ta doloba uporablja samo v primeru, e se zatrjuje, da ima toenec pravice na tovoru, ali da je imel te pravice v asu reevanja. len 6 Oseba s stalnim prebivaliem v dravi lanici je lahko toena tudi: 1. e je ena od ve toenih oseb, tudi pred sodiem kraja, kjer ima ena od njih stalno prebivalie, e so tobeni zahtevki med seboj tako tesno povezani, da jih je smotrno obravnavati in o njih odloati skupaj, da bi se s tem izognili tveganju nezdruljivosti sodnih odlob, ki bi lahko bile posledica loenih postopkov; 2. v tobi glede garancij ali v drugih intervencijskih tobah, pred sodiem, kjer tee prvotni postopek, razen e je bil ta postopek zaet samo z namenom, izvzeti to osebo iz pristojnosti sodia, ki bi bilo pristojno v tej zadevi; 3. e gre za nasprotno tobo, ki izhaja iz iste pogodbe ali dejstev, na katerem je temeljila prvotna toba, pred sodiem, kjer je v teku prvotni postopek; 4. v zadevah v zvezi s pogodbo, e se toba lahko povezuje s tobo zoper istega toenca v zvezi s stvarnimi pravicami na nepremininah, pred sodiem v dravi lanici, v kateri se nahaja nepreminina. len 7 e je na podlagi te uredbe sodie drave lanice pristojno v tobah v zvezi z odgovornostjo zaradi uporabe ali obratovanja ladje, je to sodie ali katero koli nadomestno sodie, doloeno z notranjim pravom, pristojno tudi za odloanje v sporih o omejitvi te odgovornosti. Oddelek 3 Pristojnost v zadevah v zvezi z zavarovanjem len 8 Brez poseganja v len 4 in toko 5 lena 5 je pristojnost v zadevah v zvezi z zavarovanjem doloena v tem oddelku. len 9 1. Zavarovalnica s stalnim prebivaliem v dravi lanici je lahko toena: (a) pred sodii drave lanice, kjer ima stalno prebivalie; ali (b) v drugi dravi lanici v primeru tob, ki jih vloijo zavarovalec, zavarovanec ali upravienec iz zavarovanja, pred sodiem kraja, kjer ima stalno prebivalie tonik; (c) e gre za sozavarovalnico, pred sodii v dravi lanici, v kateri je zaet postopek zoper vodilno zavarovalnico. 2. Za zavarovalnico, ki nima stalnega prebivalia v dravi lanici, temve ima v eni od drav lanic podrunico, predstavnitvo ali drugo poslovno enoto, se v sporih, ki izhajajo iz poslovanja podrunice, predstavnitva ali poslovne enote, teje, da ima stalno prebivalie v tej dravi lanici.

2001R0044 SL 01.01.2007 005.001 8 B len 10 Glede zavarovanja odgovornosti ali zavarovanja nepreminin je zavarovalnica lahko toena tudi pred sodiem v kraju, kjer je prilo do kodnega dogodka. Enako velja, e preminine in nepreminine krije ista zavarovalna polica in jih je prizadel isti dogodek. len 11 1. Glede zavarovanja odgovornosti je mono, e to dovoljuje pravo sodia, zavarovalnico pozvati, da se udelei postopka, ki ga je okodovanec sproil zoper zavarovanca. 2. leni 8, 9 in 10 se uporabljajo za tobe, ki jih je okodovanec vloil neposredno zoper zavarovalnico, e so take neposredne tobe dopustne. 3. e pravo, ki ureja te neposredne tobe, doloa, da se zavarovalca ali zavarovanca lahko toi z isto tobo, je zanju pristojno isto sodie. len 12 1. Brez poseganja v len 11(3) lahko zavarovalnica sproi postopek samo pred sodii drave lanice, v kateri ima toenec stalno prebivalie, ne glede na to, ali je toenec zavarovalec, zavarovanec ali upravienec iz zavarovanja. 2. Dolobe tega oddelka ne vplivajo na pravico do vloitve nasprotne tobe pred sodiem, pred katerim je v skladu s tem oddelkom v teku prvotni postopek. len 13 Od dolob tega oddelka je mogoe odstopati samo z dogovorom: 1. ki je sklenjen potem, ko je prilo do spora; ali 2. ki omogoa zavarovalcu, zavarovancu ali upraviencu iz zavarovanja, da sproi postopek pred drugimi sodii kot tistimi, doloenimi v tem oddelku; ali 3. ki je sklenjen med zavarovalcem in zavarovalnico, ki imata oba v asu sklenitve pogodbe stalno prebivalie ali obiajno prebivalie v isti dravi lanici, in ki doloa pristojnost sodi te drave, in sicer celo v primeru, da pride do kodnega dogodka v tujini, pod pogojem, da ta dogovor ni v nasprotju s pravom zadevne drave; ali 4. ki je sklenjen z zavarovalcem, ki nima stalnega prebivalia v dravi lanici, razen e je zavarovanje obvezno ali se nanaa na nepreminine v dravi lanici; ali 5. ki se nanaa na zavarovalno pogodbo, ki krije enega ali ve zavarovalnih primerov iz lena 14. len 14 len 13(5) se nanaa na naslednje zavarovalne primere: 1. vsako izgubo ali pokodovanje: (a) morskih plovil, naprav ob obali ali na odprtem morju, ali zrakoplovov, ki je posledica nevarnosti v zvezi z njihovo uporabo v gospodarske namene; (b) blaga v tranzitu, razen potnike prtljage, kadar tranzit pomeni ali vkljuuje prevoz s temi plovili ali zrakoplovi;

2001R0044 SL 01.01.2007 005.001 9 B 2. vsako odgovornost, razen za telesno pokodbo potnikov ali izgubo ali pokodovanje njihove prtljage: (a) ki izvira iz uporabe ali delovanja plovil, naprav ali zrakoplovov iz toke 1(a), razen e v primeru slednjega pravo drave lanice, v kateri je registriran ta zrakoplov, ne prepoveduje dogovorov o pristojnosti v zvezi z zavarovanji teh zavarovalnih primerov; (b) za izgubo ali pokodovanje, ki ga povzroi blago v tranzitu iz toke 1(b); 3. vsako finanno izgubo, povezano z uporabo ali delovanjem plovil, naprav ali zrakoplovov iz toke 1(a), zlasti izgubo tovora ali artersko izgubo; 4. vsak zavarovalni primer ali interes, povezan s katerim koli zavarovalnim primerom iz tok od 1 do 3; 5. ne glede na toke od 1 do 4 vse velike nevarnosti, opredeljene v Direktivi Sveta 73/239/EGS (1), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 88/357/EGS (2) in Direktivo Sveta 90/618/EGS (3), in z morebitnimi nadaljnjimi spremembami. Oddelek 4 Pristojnost za potronike pogodbe len 15 1. V zadevah v zvezi s pogodbami, ki jih sklene oseba potronik za namen, za katerega se teje, da je izven njegove poklicne ali pridobitne dejavnosti, se pristojnost doloi v skladu s tem oddelkom brez poseganja v len 4 in v peto toko lena 5: (a) e gre za pogodbo o prodaji blaga na obroke; ali (b) e gre za pogodbo o posojilu z obronim odplaevanjem ali za kakrno koli drugo obliko posojila za financiranje prodaje blaga; ali (c) v vseh drugih primerih, e je bila pogodba sklenjena z osebo, ki opravlja gospodarsko ali poklicno dejavnost v dravi lanici, v kateri ima potronik stalno prebivalie, ali e na kakren koli nain usmerja to svojo dejavnost v to dravo lanico ali v ve drav, vkljuno s to dravo lanico, pogodba pa spada v okvir te dejavnosti. 2. e potronik sklene pogodbo s stranko, ki nima stalnega prebivalia v dravi lanici, vendar pa ima v eni od drav lanic podrunico, predstavnitvo ali drugo poslovno enoto, se v sporih, ki izhajajo iz poslovanja te podrunice, predstavnitva ali poslovne enote, teje, da ima ta stranka stalno prebivalie v tej dravi. 3. Ta oddelek se ne uporablja za pogodbe o prevozu, razen za pogodbe, po katerih cena vkljuuje kombinacijo prevoza in namestitve. len 16 1. Potronik lahko sproi postopek zoper drugo pogodbeno stranko bodisi pred sodii v dravi lanici, v kateri ima ta stranka stalno prebivalie, ali pred sodii kraja, kjer ima potronik stalno prebivalie.
(1) UL L 228, 16.8.1973, str. 3. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2000/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 181, 20.7.2000, str. 65). (2) UL L 172, 4.7.1988, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2000/26/ES. (3) UL L 330, 29.11.1990, str. 44.

2001R0044 SL 01.01.2007 005.001 10 B 2. Druga pogodbena stranka lahko sproi postopek zoper potronika samo pred sodii drave lanice, v kateri ima potronik stalno prebivalie. 3. Ta len ne vpliva na pravico do vloitve nasprotne tobe pred sodiem, kjer je v skladu s tem oddelkom v teku prvotni postopek. len 17 Odstopanje od dolob tega oddelka je mogoe samo po dogovoru: 1. ki je bil sklenjen po nastanku spora; ali 2. ki omogoa potroniku, da sproi postopek pred sodii, ki niso navedena v tem oddelku; ali 3. ki je sklenjen med potronikom in drugo pogodbeno stranko, ki imata oba v asu sklenitve pogodbe stalno prebivalie ali obiajno prebivalie v isti dravi lanici, in ki doloa pristojnost sodi te drave lanice, pod pogojem, da ta dogovor ni v nasprotju s pravom zadevne drave lanice. Oddelek 5 Pristojnost za individualne pogodbe o zaposlitvi len 18 1. V zadevah v zvezi z individualnimi pogodbami o zaposlitvi se pristojnost doloa v skladu s tem oddelkom brez poseganja v len 4 in v peto toko lena 5. 2. e delavec sklene individualno pogodbo o zaposlitvi z delodajalcem, ki nima stalnega prebivalia v dravi lanici, vendar pa ima v eni od drav lanic podrunico, predstavnitvo ali drugo poslovno enoto, se v sporih, ki izhajajo iz poslovanja te podrunice, predstavnitva ali poslovne enote, teje, da ima delodajalec stalno prebivalie v tej dravi lanici. len 19 Delodajalec s stalnim prebivaliem v dravi lanici je lahko toen: 1. pred sodii v dravi lanici, kjer ima stalno prebivalie; ali 2. v drugi dravi lanici: (a) pred sodii v kraju, kjer delavec obiajno opravlja svoje delo, ali pred sodii v kraju, kjer je nazadnje opravljal svoje delo; ali (b) e delavec obiajno ne opravlja ali ni opravljal svojega dela v eni in isti dravi, pred sodii v kraju, kjer se nahaja ali se je nahajala poslovna enota, ki je zaposlila delavca. len 20 1. Delodajalec lahko sproi postopek samo pred sodii drave lanice, kjer ima delavec stalno prebivalie. 2. Dolobe tega oddelka ne vplivajo na pravico do vloitve nasprotne tobe pred sodiem, kjer je v skladu s tem oddelkom v teku prvotni postopek.

2001R0044 SL 01.01.2007 005.001 11 B len 21 Odstopanje od dolob tega oddelka je mogoe samo po dogovoru o pristojnosti: 1. ki je bil sklenjen po nastanku spora; ali 2. ki omogoa delavcu, da sproi postopek pred sodii, ki niso navedena v tem oddelku. Oddelek 6 Izkljuna pristojnost len 22 Izkljuno pristojna so naslednja sodia, in to ne glede na stalno prebivalie: 1. v postopkih, predmet katerih so stvarne pravice na nepremininah ali najem/zakup nepreminin, sodia drav lanic, v katerih se nahaja nepreminina. Vendar pa so v postopkih, predmet katerih je najem/zakup nepreminine za zaasno zasebno uporabo za najve est zaporednih mesecev, pristojna tudi sodia drav lanic, v katerih ima toenec stalno prebivalie, pod pogojem, da je najemnik/zakupnik fizina oseba in da imata najemodajalec/zakupodajalec in najemnik/zakupnik stalno prebivalie v isti dravi lanici; 2. v postopkih, predmet katerih je veljavnost ustanovitve, ninost ali prenehanje gospodarskih drub ali drugih pravnih oseb ali zdruenj fizinih ali pravnih oseb, ali veljavnost odloitev njihovih organov, sodia drav lanic, v katerih ima gospodarska druba, pravna oseba ali zdruenje svoje stalno prebivalie. Za ugotovitev tega stalnega prebivalia sodie uporabi svoja pravila mednarodnega zasebnega prava; 3. v postopkih, predmet katerih je veljavnost vpisov v javne knjige, sodia drave lanice, kjer se vodi javna knjiga; 4. v postopkih, ki so v zvezi z registracijo ali veljavnostjo patentov, znamk, modelov ali drugih podobnih pravic, ki jih je treba deponirati ali registrirati, sodia drave lanice, v kateri je bila vloena prijava za deponiranje ali registracijo, v kateri se je deponiranje ali registracija izvedla ali se na podlagi pravnega akta Skupnosti ali mednarodne konvencije teje za izvedeno. Brez poseganja v pristojnost Evropskega patentnega urada v skladu s Konvencijo o podeljevanju evropskih patentov, ki je bila podpisana v Mnchnu, 5. oktobra 1973, imajo sodia vsake drave lanice izkljuno pristojnost, ne glede na stalno prebivalie, v postopkih v zvezi z registracijo ali veljavnostjo katerega koli evropskega patenta, podeljenega za to dravo; 5. v postopkih v zvezi z izvritvijo sodnih odlob sodia drave lanice, v kateri je bila sodna odloba izvrena ali naj bi bila izvrena. Oddelek 7 Dogovor o pristojnosti len 23 1. e so se stranke, od katerih ima vsaj ena svoje stalno prebivalie v dravi lanici, dogovorile, da mora biti za spore, ki so ali ki bodo

2001R0044 SL 01.01.2007 005.001 12 B mogoe nastali v zvezi z doloenim pravnim razmerjem, pristojno doloeno sodie ali sodia doloene drave lanice, je pristojno to sodie oz. so pristojna sodia te drave lanice. Ta pristojnost je izkljuna, razen e se stranke niso dogovorile drugae. Dogovor o pristojnosti mora biti sklenjen: (a) v pisni obliki ali potrjen v pisni obliki; ali (b) v obliki, ki je v skladu s prakso, ki je ustaljena med strankama; ali (c) v mednarodni trgovini v skladu z mednarodnimi trgovskimi obiaji, ki so znani strankam ali bi jim morali biti znani in ki so splono priznani v mednarodni trgovini in redno upotevani s strani strank pogodb istega tipa v okviru zadevne panoge. 2. Vsaka komunikacija po elektronskih medijih, ki zagotavlja trajen zapis dogovora, je enakovredna pisni obliki. 3. e tak dogovor sklenejo stranke, od katerih nobena nima stalnega prebivalia v dravi lanici, sodia drugih drav lanic niso pristojna za njihove spore, razen e izbrano sodie ali sodia niso odklonila pristojnosti. 4. Sodie ali sodia drave lanice, ki jim je bila podeljena pristojnost na podlagi akta o ustanovitvi trusta, imajo izkljuno pristojnost v vseh postopkih zoper ustanovitelja, upravitelja ali upravienca, e gre za razmerja med temi osebami ali njihove pravice ali obveznosti v okviru trusta. 5. Dogovori ali dolobe iz akta o ustanovitvi trusta, ki podeljujejo pristojnost, nimajo pravne veljave, e so v nasprotju s leni 13, 17 ali 21 ali e izkljuujejo pristojnost sodi, ki imajo v skladu s lenom 22 izkljuno pristojnost. len 24 Poleg pristojnosti, ki izhaja iz drugih dolob te uredbe, je pristojno tudi sodie drave lanice, pred katerim se toenec spusti v postopek. To pravilo pa ne velja, e se je spustil v postopek, da bi ugovarjal pristojnosti ali e je v skladu s lenom 22 izkljuno pristojno drugo sodie. Oddelek 8 Preizkus pristojnosti in dopustnosti len 25 e je sodiu drave lanice predloen zahtevek, katerega glavni predmet je zadeva, za katero so po lenu 22 izkljuno pristojna sodia druge drave lanice, se to sodie po uradni dolnosti izree za nepristojno. len 26 1. e je toenec s stalnim prebivaliem v eni od drav lanic toen v drugi dravi lanici in se ne spusti v postopek, se sodie po uradni dolnosti izree za nepristojno, razen e pristojnost izhaja iz dolob te uredbe. 2. Sodie prekine postopek za toliko asa, dokler se ne ugotovi, da je bilo toencu omogoeno prejeti pisanje o zaetku postopka ali enakovredno pisanje pravoasno, da je lahko pripravil obrambo, ali da so bili storjeni vsi potrebni koraki v tej smeri. 3. e je treba v skladu s to uredbo poslati iz ene drave lanice v drugo dravo lanico pisanje o zaetku postopka ali drugo enakovredno

2001R0044 SL 01.01.2007 005.001 13 B pisanje, se namesto dolob iz odstavka 2 uporabi len 19 Uredbe Sveta (ES) t. 1348/2000 z 29. maja 2000 o vroanju sodnih in zunajsodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v dravah lanicah (1). 4. V primeru, da se dolobe Uredbe (ES) t. 1348/2000 ne uporabljajo, se uporabi len 15 Haake konvencije o vroanju sodnih in zunajsodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah z dne 15. novembra 1965, e je treba vroiti pisanje o zaetku postopka ali enakovredno pisanje v skladu s to konvencijo.

Oddelek 9 Litispendenca in sorodne pravde len 27 1. e pred sodii razlinih drav lanic teejo postopki z istim zahtevkom med istima strankama, vsa sodia razen tistega, ki je prvo zaelo postopek, po uradni dolnosti prekinejo svoje postopke, vse dokler se ne ugotovi pristojnost sodia, ki je prvo zaelo postopek. 2. Ko se ugotovi pristojnost sodia, ki je prvo zaelo postopek, se vsa sodia razen tistega, ki je prvo zaelo postopek, izreejo za nepristojna v korist tega sodia. len 28 1. e teejo sorodne pravde pred sodii razlinih drav lanic, lahko vsa sodia, razen tistega, ki je prvo zaelo postopek, prekinejo postopek. 2. e teejo te pravde na prvi stopnji, se lahko vsa sodia, razen tistega, ki je prvo zaelo postopek, na zahtevo ene od strank izreejo za nepristojna, e je sodie, ki je prvo zaelo postopek, pristojno za odloanje v zadevnih postopkih in e zakon dovoljuje zdruitev pravd. 3. Za namene tega lena se teje, da so pravde sorodne, e so tako tesno povezane med seboj, da se zdita njihova skupna obravnava in odloanje o njih smiselni, da bi se s tem izognili nevarnosti nezdruljivih sodnih odlob, ki bi izhajale iz loenih postopkov. len 29 e je za odloanje izkljuno pristojnih ve sodi, se vsa sodia razen tistega, ki je prvo zaelo postopek, izreejo za nepristojna v korist prvega sodia. len 30 Za namene tega oddelka se teje, da je sodie zaelo postopek: 1. v trenutku, ko je pisanje o zaetku postopka ali enakovredno pisanje vloeno na sodiu, pod pogojem, da tonik kasneje ni opustil dejanj, ki bi jih moral opraviti v zvezi z vroitvijo pisanja toencu; ali 2. e je treba vroiti pisanje e pred vloitvijo na sodie, v trenutku, ko ga prejme organ, ki je odgovoren za vroitev, pod pogojem, da tonik kasneje ni opustil dejanj, ki bi jih moral opraviti v zvezi z vloitvijo pisanja na sodie.
(1) UL L 160, 30.6.2000, str. 37.

2001R0044 SL 01.01.2007 005.001 14 B Oddelek 10 Zaasni ukrepi in ukrepi zavarovanja len 31 Pri sodiih drave lanice se lahko vloi zahteva za zaasne ukrepe ali ukrepe zavarovanja, ki jih predvideva pravo te drave lanice, tudi v primeru, ko so po tej uredbi za odloanje o glavni stvari pristojna sodia druge drave lanice.

POGLAVJE III PRIZNANJE IN IZVRITEV len 32 Za namene te uredbe pomeni sodna odloba vsako odlobo, ki jo izda sodie drave lanice, ne glede na njeno poimenovanje, vkljuno s sklepom, odredbo, odlobo ali sklepom o izvrbi, kakor tudi odloitev o strokih, ki jo izda sodni uradnik.

Oddelek 1 Priznanje len 33 1. Sodna odloba, izdana v dravi lanici, se v drugih dravah lanicah prizna, ne da bi bilo potrebno za priznanje zaeti kakren koli poseben postopek. 2. Vsaka zainteresirana stranka, ki kot glavni predmet spora uveljavlja priznanje sodne odlobe, lahko v skladu s postopkom iz oddelkov 2 in 3 tega poglavja zahteva, da se sodna odloba prizna. 3. e je izid postopka pred sodiem drave lanice odvisen od odloitve o priznanju kot o predhodnem vpraanju, lahko o priznanju odloi to sodie. len 34 Sodna odloba se ne prizna: 1. e bi bilo njeno priznanje v oitnem nasprotju z javnim redom v dravi lanici, v kateri se zahteva priznanje; 2. e toencu, ki se ni spustil v postopek, ni bilo vroeno pisanje o zaetku postopka ali enakovredno pisanje pravoasno in na tak nain, da bi lahko pripravil obrambo, razen e toenec ni zael postopka za izpodbijanje sodne odlobe, eprav je imel to monost; 3. e je nezdruljiva s sodno odlobo, izdano v sporu med istima strankama v dravi lanici, v kateri se zahteva priznanje; 4. e je nezdruljiva s predhodno sodno odlobo, izdano v drugi dravi lanici ali v tretji dravi glede istega zahtevka med istima strankama, pod pogojem, da predhodna sodna odloba izpolnjuje pogoje za priznanje v dravi lanici, v kateri se zahteva priznanje.

2001R0044 SL 01.01.2007 005.001 15 B len 35 1. Poleg tega se sodna odloba ne prizna, e se ni upotevalo dolob oddelkov 3, 4 ali 6 poglavja II ali v primeru iz lena 72. 2. Pri preverjanju pristojnosti iz prejnjega odstavka je sodie ali pristojen organ, pred katerih se zahteva priznanje, vezan na ugotovitve dejstev, na katerih je sodie v dravi lanici izvora utemeljilo svojo pristojnost. 3. Brez poseganja v prvi odstavek pristojnosti sodi drave lanice izvora ni dovoljeno preverjati. Preizkusa javnega reda iz toke 1 lena 34 ni dovoljeno uporabiti glede pravil o pristojnosti. len 36 Pod nobenimi pogoji tuje sodne odlobe ni dovoljeno preverjati glede vsebine. len 37 1. Sodie drave lanice, v kateri se zahteva priznanje sodne odlobe, izdane v drugi dravi lanici, lahko prekine postopek, e je bilo zoper sodno odlobo vloeno redno pravno sredstvo. 2. Sodie drave lanice, v kateri se zahteva priznanje sodne odlobe, izdane na Irskem ali v Zdruenem kraljestvu, lahko prekine postopek, e je izvritev v dravi izvora zaasno zadrana zaradi odloanja o pravnem sredstvu. Oddelek 2 Izvritev len 38 1. Sodna odloba, izdana v dravi lanici in izvrljiva v tej dravi lanici, se izvri v drugi dravi lanici, ko je na zahtevo katere koli od zainteresiranih strank razglaena za izvrljivo v tej dravi. 2. Vendar se v Zdruenem kraljestvu taka sodna odloba izvri v Angliji in Walesu, na kotskem ali na Severnem Irskem po tem, ko je bila na zahtevo ene od zainteresiranih strank registrirana za izvritev v zadevnem delu Zdruenega kraljestva. len 39 1. Zahteva se vloi pri sodiu ali pri pristojnem organu iz seznama v Prilogi II. 2. Krajevna pristojnost se doloi po stalnem prebivaliu dolnika ali po kraju izvritve. len 40 1. Za postopek vloitve zahteve se uporablja pravo drave lanice, v kateri se zahteva izvritev. 2. Vlagatelj zahteve mora na obmoju pristojnosti sodia, pri katerem je bila vloena zahteva, izbrati naslov za vroitve. e pa pravo drave lanice, v kateri se zahteva izvritev, ne predpisuje tovrstnega naslova, imenuje vlagatelj zahteve pooblaenca za vroitve.

2001R0044 SL 01.01.2007 005.001 16 B 3. Zahtevi se priloijo listine iz lena 53. len 41 Sodna odloba se razglasi za izvrljivo takoj po izpolnitvi formalnosti iz lena 53 brez kakrnega koli preizkusa iz lenov 34 in 35. Dolnik v tej fazi postopka nima monosti podajati kakrnih koli izjav glede zahteve. len 42 1. O razglasitvi izvrljivosti je treba nemudoma obvestiti vlagatelja zahteve v skladu s postopkom, predpisanim po pravu drave lanice, v kateri se zahteva izvritev. 2. Razglasitev izvrljivosti se vroi dolniku skupaj s sodno odlobo, e mu ta ni bila vroena e prej. len 43 1. Obe stranki lahko zoper razglasitev izvrljivosti vloita pravno sredstvo. 2. 3. Pravno sredstvo se vloi pri sodiu iz seznama v Prilogi III. Pravno sredstvo se obravnava v kontradiktornem postopku.

4. e se dolnik ne spusti v postopek pred sodiem, ki odloa o pravnem sredstvu, ki ga je vloil vlagatelj, se uporablja len 26(2) do (4), tudi e dolnik nima stalnega prebivalia v nobeni od drav lanic. 5. Pravno sredstvo zoper razglasitev izvrljivosti je treba vloiti v enem mesecu po njeni vroitvi. e dolnik nima stalnega prebivalia v dravi lanici, v kateri je bila razglaena izvrljivost, temve v drugi dravi lanici, je rok za pravno sredstvo dva meseca in zane tei od dne vroitve njemu osebno ali na njegovem stalnem prebivaliu. Tega roka ni dovoljeno podaljati na raun oddaljenosti. len 44 Odloitev, izdana v zvezi s pravnim sredstvom, se lahko izpodbija samo s pravnim sredstvom iz Priloge IV. len 45 1. Sodie, pri katerem se vloi pravno sredstvo iz lena 43 ali 44, zavrne razglasitev izvrljivosti oz. preklie razglasitev izvrljivosti samo na podlagi enega izmed razlogov iz lenov 34 in 35. Svojo odloitev mora sprejeti brez odlaanja. 2. Pod nobenimi pogoji tuje sodne odlobe ni dovoljeno preverjati glede vsebine. len 46 1. Sodie, pri katerem je vloeno pravno sredstvo v skladu s lenom 43 ali 44, lahko na zahtevo dolnika prekine postopek, e je bilo zoper sodno odlobo vloeno redno pravno sredstvo v dravi lanici izvora, ali e se rok za to pravno sredstvo e ni iztekel; v slednjem primeru sodie lahko doloi rok za vloitev tega pravnega sredstva. 2. e je bila sodna odloba izdana na Irskem ali v Zdruenem kraljestvu, se vsako pravno sredstvo, ki je na razpolago v dravi lanici izvora, za namene odstavka 1 teje za redno pravno sredstvo.

2001R0044 SL 01.01.2007 005.001 17 B 3. Sodie lahko pogojuje izvrbo s plailom varine, ki jo samo doloi.

len 47 1. Ko je treba sodno odlobo priznati v skladu s to uredbo, ima vlagatelj zahteve vedno monost uveljavljati zaasne ukrepe ali ukrepe zavarovanja po pravu zaproene drave lanice, ne da bi bilo za to treba razglasiti izvrljivost sodne odlobe v skladu s lenom 41. 2. Razglasitev izvrljivosti vkljuuje pooblastilo za ukrepe zavarovanja. 3. V predpisanem roku za pravno sredstvo iz lena 43(5) zoper razglasitev izvrljivosti in vse do odloitve o tem pravnem sredstvu zoper dolnika ni dovoljeno sprejeti nobenega ukrepa izvrbe, razen ukrepov zavarovanja.

len 48 1. e je tuja sodna odloba odloila o ve zahtevkih iz tobe, pa izvrljivosti ni mogoe razglasiti glede vseh zahtevkov, sodie ali pristojni organ razglasi izvrljivost glede enega ali ve izmed teh zahtevkov. 2. Vlagatelj zahteve lahko zahteva, da se razglasitev izvrljivosti omeji na del izreka sodne odlobe.

len 49 Tuja sodna odloba, ki nalaga plailo periodine denarne kazni, je izvrljiva v dravi lanici, v kateri se zahteva izvritev, samo v primeru, e je znesek kazni sodie drave lanice izvora dokonno doloilo.

len 50 e je bila vlagatelju zahteve v dravi lanici izvora odobrena popolna ali delna brezplana pravna pomo ali oprostitev strokov postopka, je ta upravien v postopku, predvidenem v tem oddelku, do kar najire brezplane pravne pomoi ali oprostitve strokov postopka, ki ju dopua pravo zaproene drave lanice.

len 51 Od stranke, ki v eni od drav lanic vloi zahtevo za izvritev sodne odlobe, izdane v drugi dravi lanici, ni dovoljeno zahtevati nobene oblike varine ali depozita iz razloga, ker je ta stranka tuj dravljan ali ker nima stalnega prebivalia ali ker ne prebiva v dravi, v kateri se zahteva izvritev.

len 52 V dravi lanici, v kateri se zahteva izvritev, v postopku za razglasitev izvrljivosti ni dovoljeno zahtevati nobene takse, pristojbine ali dajatve, izraunane glede na vrednost spornega predmeta.

2001R0044 SL 01.01.2007 005.001 18 B Oddelek 3 Skupne dolobe len 53 1. Stranka, ki zahteva priznanje ali vloi zahtevo za razglasitev izvrljivosti, mora predloiti izvod sodne odlobe, ki izpolnjuje pogoje, potrebne za potrditev njegove verodostojnosti. 2. Brez poseganja v len 55 mora stranka, ki vloi zahtevo za razglasitev izvrljivosti, predloiti tudi potrdilo iz lena 54. len 54 Sodie ali pristojni organ drave lanice, v kateri je bila izdana sodna odloba, izda na zahtevo ene od zainteresiranih strank potrdilo na standardnem obrazcu iz Priloge V k tej uredbi. len 55 1. e potrdilo iz lena 54 ni predloeno, lahko sodie ali pristojni organ doloi rok za njegovo predloitev, sprejme enakovredno listino ali, e je mnenja, da razpolaga z zadostnimi podatki, stranko oprosti predloitve. 2. e to zahteva sodie ali pristojni organ, je treba listine predloiti v prevodu. Prevod mora overiti v eni izmed drav lanic za to pooblaena oseba. len 56 Za listine iz lena 53 ali 55(2) ali za pooblastilo za pravdo se ne zahteva nikakrna uradna potrditev ali podobna formalnost.

POGLAVJE IV JAVNE LISTINE IN SODNE PORAVNAVE len 57 1. Listina, ki je bila uradno sestavljena ali registrirana kot javna listina in je izvrljiva v eni od drav lanic, se razglasi za izvrljivo v drugi dravi lanici na podlagi zahteve, vloene v skladu s postopkom iz lena 38 in nadaljnjih lenov. Sodie, pri katerem je vloeno pravno sredstvo iz lena 43 ali 44, zavrne ali razveljavi razglasitev izvrljivosti samo v primeru, e bi bila izvritev javne listine oitno v nasprotju z javnim redom v zaproeni dravi lanici. 2. Dogovori v zvezi s preivninskimi obveznostmi, sklenjeni pred upravnimi organi ali potrjeni z njihove strani, prav tako veljajo za javne listine v smislu odstavka 1. 3. Predloena listina mora izpolnjevati pogoje, ki se zahtevajo za njeno verodostojnost v dravi lanici izvora. 4. Smiselno se uporablja oddelek 3 iz poglavja III. Pristojni organ drave lanice, v kateri je bila sestavljena ali registrirana javna listina, izda na zahtevo ene od zainteresiranih strank potrdilo na standardnem obrazcu iz Priloge VI k tej uredbi.

2001R0044 SL 01.01.2007 005.001 19 B len 58 Poravnava, ki je sklenjena pred sodiem in ki je izvrljiva v dravi lanici, v kateri je bila sklenjena, je izvrljiva v zaproeni dravi pod enakimi pogoji kot javne listine. Sodie ali pristojni organ drave lanice, v kateri je bila sklenjena sodna poravnava, izda na zahtevo ene od zainteresiranih strank potrdilo na standardnem obrazcu iz Priloge V k tej uredbi. POGLAVJE V SPLONE DOLOBE len 59 1. Pri ugotavljanju, ali ima stranka stalno prebivalie v dravi lanici, pred sodii katere je bil zaet postopek, sodie uporabi svoje notranje pravo. 2. e stranka nima stalnega prebivalia v dravi lanici, pred sodii katere je bil zaet postopek, pri ugotavljanju, ali ima stranka stalno prebivalie v drugi dravi lanici, sodie uporabi pravo te drave lanice. len 60 1. Za namene te uredbe ima gospodarska druba ali druga pravna oseba ali zdruenje fizinih ali pravnih oseb stalno prebivalie v kraju, kjer ima: (a) statutarni sede; ali (b) glavno upravo; ali (c) glavno poslovno enoto. 2. V zvezi z Zdruenim kraljestvom in Irsko statutarni sede oznauje registered office ali, e tega sedea ni, place of incorporation (kraj inkorporacije, tj. kraj pridobitve pravne osebnosti) ali, e tudi tega kraja ni, kraj, po pravu katerega je prilo do ustanovitve. 3. Za doloitev, ali ima trust svoj sede v dravi lanici, pred sodii katere je bil zaet postopek, sodie uporabi svoja pravila mednarodnega zasebnega prava. len 61 Brez poseganja v bolj ugodne dolobe nacionalnega prava osebe s stalnim prebivaliem v dravi lanici, ki so za kaznivo dejanje, ki ni bilo strojeno z naklepom, sodno preganjane pred kazenskimi sodii drave lanice, katere dravljani niso, lahko v njihovi nenavzonosti na sodiu zastopajo v ta namen pooblaene osebe. Vendar pa sodie, ki vodi postopek, lahko odredi njihovo osebno navzonost. e prizadeta oseba kljub temu ne nastopi pred sodiem, sodne odlobe, izdane v navzonosti prizadete osebe, ki ji ni bila dana monost pripraviti svoje obrambe, v delu, ki zadeva civilnopravno razmerje, v drugih dravah lanicah ni treba priznati ali izvriti. len 62 Na vedskem v zvezi s sumarnimi postopki betalningsfrelggande (postopek v zvezi s plailnimi nalogi) in handrckning (postopek pomoi pri izterjavi) izraz sodie vkljuuje kronofogdemyndighet (vedsko slubo za izterjavo).

2001R0044 SL 01.01.2007 005.001 20 B len 63 1. Oseba s stalnim prebivaliem na ozemlju Velikega vojvodstva Luksemburg, ki je toena pred sodiem druge drave lanice v skladu s lenom 5(1), lahko uveljavlja nepristojnost tega sodia, e je konni kraj dostave blaga ali opravljanja storitev v Luksemburgu. 2. e je v skladu z odstavkom 1 konni kraj dostave blaga ali opravljanja storitev v Luksemburgu, je vsak dogovor o pristojnosti veljaven samo, e je sestavljen ali potrjen v pisni obliki v smislu lena 23(1)(a). 3. Dolobe tega lena se ne uporabljajo za pogodbe o opravljanju finannih storitev. 4. Dolobe tega lena se uporabljajo est let od zaetka veljavnosti te uredbe. len 64 1. V postopkih v zvezi s sporom med poveljnikom in lanom posadke pomorske ladje, ki je registrirana v Griji ali na Portugalskem in ki zadeva plailo ali druge pogoje slubovanja, sodie v dravi lanici ugotovi, ali je bil pristojni diplomatski ali konzularni uradnik obveen o sporu. Odloi lahko takoj po tem, ko je bil uradnik obveen. 2. Dolobe tega lena se uporabljajo est let od zaetka veljavnosti te uredbe. len 65 A1 1. Pristojnosti iz lena 6(2) in lena 11 v tobah glede garancij ali v drugih intervencijskih tobah ni mogoe uveljavljati v Nemiji, Avstriji ali na Madarskem. Vsaka oseba s stalnim prebivaliem oziroma sedeem v drugi dravi lanici je lahko toena pred sodii: (a) Nemije v skladu s leni 68 in 72 do 74 Zakona o pravdnem postopku (Zivilprozessordnung) o obvestitvi drugega o pravdi, (b) Avstrije v skladu s lenom 21 Zakona o pravdnem postopku (Zivilprozessordnung) o obvestitvi drugega o pravdi, (c) Madarske v skladu s leni 58 do 60 Zakona o pravdnem postopku (Polgri perrendtarts) o obvestitvi drugega o pravdi. 2. Sodbe, izdane v drugih dravah lanicah na podlagi lena 6(2) ali lena 11, se priznajo in izvrijo v Nemiji, Avstriji in na Madarskem v skladu s poglavjem III. Vsi uinki, ki jih imajo lahko v teh dravah izdane sodbe zoper tretje osebe ob uporabi dolob iz odstavka 1, se prav tako priznajo v drugih dravah lanicah. B POGLAVJE VI PREHODNE DOLOBE len 66 1. Ta uredba se uporablja samo za pravne postopke, ki so bili zaeti, in za listine, ki so bile uradno sestavljene ali registrirane kot javne listine po tem, ko je ta uredba zaela veljati. 2. e pa je bil postopek v dravi lanici izvora zaet pred zaetkom veljavnosti te uredbe, se sodne odlobe, izdane po tem dnevu, priznajo in izvrijo v skladu s poglavjem III:

2001R0044 SL 01.01.2007 005.001 21 B (a) e je bil postopek v dravi lanici izvora zaet po zaetku veljavnosti Bruseljske ali Luganske konvencije tako v dravi lanici izvora kot v zaproeni dravi lanici; (b) v vseh drugih primerih, e je bila pristojnost doloena v skladu s pravili iz poglavja II ali iz konvencije, sklenjene med dravo lanico izvora in zaproeno dravo lanico, ki je veljala v asu zaetka postopka. POGLAVJE VII RAZMERJE DO DRUGIH PRAVNIH AKTOV len 67 Ta uredba ne vpliva na uporabo dolob, ki urejajo pristojnost in priznanje ter izvritev sodnih odlob na posebnih pravnih podrojih, zajetih v predpisih Skupnosti ali v nacionalni zakonodaji, ki je bila sprejeta zaradi uskladitve s temi predpisi. len 68 1. Ta uredba med dravami lanicami nadomea Bruseljsko konvencijo, razen za ozemlja drav lanic, ki sodijo na ozemeljsko podroje uporabe te konvencije in ki so v skladu s lenom 299 Pogodbe izkljuena iz te uredbe. 2. V obsegu, v katerem ta uredba med dravami lanicami nadomea dolobe Bruseljske konvencije, se vsako sklicevanje na to konvencijo razume kot sklicevanje na to uredbo. len 69 Ob upotevanju lena 66(2) in lena 70 so s to uredbo med dravami lanicami nadomeene naslednje konvencije in mednarodne pogodbe, sklenjene med dvema ali ve dravami lanicami: Konvencija med Belgijo in Francijo o pristojnosti in veljavnosti ter izvrevanju sodnih in arbitranih odlob ter javnih listin, podpisana 8. julija 1899 v Parizu, Konvencija med Belgijo in Nizozemsko o pristojnosti, steaju in veljavnosti ter izvrevanju sodnih in arbitranih odlob ter javnih listin, podpisana 28. marca 1925 v Bruslju, Konvencija med Francijo in Italijo o izvrevanju sodnih odlob v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 3. junija 1930 v Rimu, Konvencija med Zdruenim kraljestvom in Francosko republiko o vzajemnem izvrevanju sodnih odlob v civilnih in gospodarskih zadevah s protokolom, podpisana 18. januarja 1934 v Parizu, Konvencija med Zdruenim kraljestvom in Kraljevino Belgijo o vzajemnem izvrevanju sodnih odlob v civilnih in gospodarskih zadevah s protokolom, podpisana 2. maja 1934 v Bruslju, Konvencija med Nemijo in Italijo o priznanju in izvrevanju sodnih odlob v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 9. marca 1936 v Rimu, Konvencija med Belgijo in Avstrijo o vzajemnem priznanju in izvritvi sodnih odlob in javnih listin v zvezi s preivninskimi obveznostmi, podpisana 25. oktobra 1957 na Dunaju, Konvencija med Nemijo in Belgijo o medsebojnem priznanju in izvrevanju sodnih in arbitranih odlob ter javnih listin v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 30. junija 1958 v Bonnu,

2001R0044 SL 01.01.2007 005.001 22 B Konvencija med Nizozemsko in Italijo o priznanju in izvrevanju sodnih odlob v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 17. aprila 1959 v Rimu, Konvencija med Nemijo in Avstrijo o vzajemnem priznanju in izvrevanju sodnih odlob, poravnav in javnih listin v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 6. junija 1959 na Dunaju, Konvencija med Belgijo in Avstrijo o vzajemnem priznanju in izvrevanju sodnih in arbitranih odlob ter javnih listin v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 16. junija 1959 na Dunaju, Konvencija med Zdruenim kraljestvom in Zvezno republiko Nemijo o vzajemnem priznanju in izvrevanju sodnih odlob v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 14. julija 1960 v Bonnu, Konvencija med Zdruenim kraljestvom in Avstrijo o vzajemnem priznanju in izvrevanju sodnih odlob v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 14. julija 1961 na Dunaju, Konvencija med Grijo in Nemijo o vzajemnem priznanju in izvrevanju sodnih odlob, poravnav in javnih listin v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 4. novembra 1961 v Atenah, Konvencija med Belgijo in Italijo o priznanju in izvrevanju sodnih odlob in drugih izvrljivih listin v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 6. aprila 1962 v Rimu, Konvencija med Nizozemsko in Nemijo o medsebojnem priznanju in izvrevanju sodnih odlob in drugih izvrljivih listin v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 30. avgusta 1962 v Haagu, Konvencija med Nizozemsko in Avstrijo o vzajemnem priznanju in izvrevanju sodnih odlob in javnih listin v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 6. februarja 1963 v Haagu, Konvencija med Zdruenim kraljestvom in Italijansko republiko o vzajemnem priznanju in izvrevanju sodnih odlob v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 7. februarja 1964 v Rimu, s Protokolom o spremembah, podpisanim 14. julija 1970 v Rimu, Konvencija med Francijo in Avstrijo o priznanju in izvrevanju sodnih odlob in javnih listin v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 15. julija 1966 na Dunaju, Konvencija med Zdruenim kraljestvom in Kraljevino Nizozemsko o vzajemnem priznanju in izvrevanju sodnih odlob v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 17. novembra 1967 v Haagu, Konvencija med panijo in Francijo o priznanju in izvrevanju sodnih in arbitranih odlob v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 28. maja 1969 v Parizu, Konvencija med Luksemburgom in Avstrijo o priznanju in izvrevanju sodnih odlob in javnih listin v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 29. julija 1971 v Luxembourgu, Konvencija med Italijo in Avstrijo o priznanju in izvrevanju sodnih odlob v civilnih in gospodarskih zadevah, sodnih poravnav in javnih listin, podpisana 16. novembra 1971 v Rimu, Konvencija med panijo in Italijo o pravni pomoi ter o priznanju in izvrevanju sodnih odlob v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 22. maja 1973 v Madridu, Konvencija med Finsko, Islandijo, Norveko, vedsko in Dansko o priznanju in izvrevanju sodnih odlob v civilnih zadevah, podpisana 11. oktobra 1977 v Kopenhagnu, Konvencija med Avstrijo in vedsko o priznanju in izvrevanju sodnih odlob v civilnih zadevah, podpisana 16. septembra 1982 v Stockholmu,

2001R0044 SL 01.01.2007 005.001 23 B Konvencija med panijo in Zvezno republiko Nemijo o priznanju in izvrevanju sodnih odlob, poravnav in izvrljivih javnih listin v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 14. novembra 1983 v Bonnu, Konvencija med Avstrijo in panijo o priznanju in izvritvi sodnih odlob, poravnav in izvrevanju javnih listin v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 17. februarja 1984 na Dunaju, Konvencija med Finsko in Avstrijo o priznanju in izvrevanju sodnih odlob v civilnih zadevah, podpisana 17. novembra 1986 na Dunaju, Pogodba med Belgijo, Nizozemsko in Luksemburgom o pristojnosti, steaju in veljavnosti ter izvrljivosti sodnih in arbitranih odlob ter javnih listin, podpisana 24. novembra 1961 v Bruslju, v kolikor velja, A1 Konvencija med ekoslovako in Portugalsko o priznavanju in izvrevanju sodnih odlob, podpisana v Lizboni dne 23. novembra 1927 in e vedno veljavna med eko in Portugalsko, Konvencija med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Republiko Avstrijo o medsebojnem pravnem prometu, podpisana na Dunaju dne 16. decembra 1954, Konvencija med Ljudsko republiko Poljsko in Ljudsko republiko Madarsko o pravni pomoi v civilnih, druinskopravnih in kazenskih zadevah, podpisana v Budimpeti dne 6. marca 1959, Sporazum med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Kraljevino Grijo o vzajemnem priznavanju in izvrevanju sodnih odlob, podpisan v Atenah dne 18. junija 1959, Pogodba med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Ljudsko republiko Poljsko o pravnem prometu v civilnih in kazenskih zadevah, podpisana v Varavi dne 6. februarja 1960 in sedaj veljavna med Slovenijo in Poljsko, Sporazum med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Republiko Avstrijo o medsebojnem priznavanju in izvrevanju arbitranih sodb in arbitranih poravnav v trgovinskih zadevah, podpisan v Beogradu dne 18. marca 1960, Sporazum med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Republiko Avstrijo o medsebojnem priznavanju in izvrevanju preivninskih odlob, podpisan na Dunaju dne 10. oktobra 1961, Konvencija med Poljsko in Avstrijo o vzajemnih odnosih v civilnih zadevah in o dokumentih, podpisana na Dunaju dne 11. decembra 1963, Pogodba med Socialistino federativno republiko Jugoslavijo in ekoslovako socialistino republiko o ureditvi pravnih odnosov v civilnih, rodbinskih in kazenskih zadevah, podpisana v Beogradu dne 20. januarja 1964 in e vedno veljavna med Slovenijo, eko in Slovako, Konvencija med Poljsko in Francijo o pravu, ki se uporablja, pristojnosti in izvrevanju sodnih odlob na podroju osebnostnega in druinskega prava, podpisana v Varavi dne 5. aprila 1967, Konvencija med vladama Jugoslavije in Francije o priznavanju in izvrevanju sodnih odlob v civilnih in trgovskih stvareh, podpisana v Parizu dne 18. maja 1971, Konvencija med Socialistino federativno republiko Jugoslavijo in Kraljevino Belgijo o priznanju in izvrevanju sodnih odlob o preivljanju, podpisana v Beogradu dne 12. decembra 1973,

2001R0044 SL 01.01.2007 005.001 24 A1 Konvencija med Madarsko in Grijo o pravni pomoi v civilnih in kazenskih zadevah, podpisana v Budimpeti dne 8. oktobra 1979, Konvencija med Poljsko in Grijo o pravni pomoi v civilnih in kazenskih zadevah, podpisana v Atenah dne 24. oktobra 1979, Konvencija med Madarsko in Francijo o pravni pomoi v civilnem in druinskem pravu, o priznavanju in izvrevanju odlob ter o pravni pomoi v kazenskih zadevah in izroitvi, podpisana v Budimpeti dne 31. julija 1980, Pogodba med ekoslovako socialistino republiko in Helensko republiko o pravni pomoi v civilnih in kazenskih zadevah, podpisana v Atenah dne 22. oktobra 1980 in e vedno veljavna med eko, Slovako in Grijo, Konvencija med Republiko Ciper in Ljudsko republiko Madarsko o pravni pomoi v civilnih in kazenskih zadevah, podpisana v Nikoziji dne 30. novembra 1981, Pogodba med ekoslovako socialistino republiko in Republiko Ciper o pravni pomoi v civilnih in kazenskih zadevah, podpisan v Nikoziji dne 23. aprila 1982 in e vedno veljaven med eko, Slovako in Ciprom, Sporazum med Republiko Ciper in Republiko Grijo o pravnem sodelovanju v civilnih, druinskopravnih, trgovinskih in kazenskih zadevah, podpisan v Nikoziji dne 5. marca 1984, Pogodba med vlado ekoslovake socialistine republike in vlado Francoske republike o pravni pomoi ter priznavanju in izvrevanju sodnih odlob v civilnih, druinskopravnih in trgovinskih zadevah, podpisana v Parizu dne 10. maja 1984 in e vedno veljavna med eko, Slovako in Francijo, Pogodba med Socialistino federativno republiko Jugoslavijo in Republiko Ciper o pravni pomoi v civilnih in kazenskih zadevah, podpisana v Nikoziji dne 19. septembra 1984 in sedaj veljavna med Slovenijo in Ciprom, Pogodba med ekoslovako socialistino republiko in Italijansko republiko o pravni pomoi v civilnih in kazenskih zadevah, podpisana v Pragi dne 6. decembra 1985 in e vedno veljavna med eko, Slovako in Italijo, Pogodba med ekoslovako socialistino republiko in Karljevino panijo o pravni pomoi, priznavanju in izvrevanju sodnih odlob v civilnih zadevah, podpisana v Madridu dne 4. maja 1987 in e vedno veljavna med eko, Slovako in panijo, Pogodba med ekoslovako socialistino republiko in Ljudsko republiko Poljsko o pravni pomoi in ureditvi pravnih odnosov v civilnih, druinskopravnih, delovnopravnih in kazenskih zadevah, podpisana v Varavi dne 21. decembra 1987 in e vedno veljavna med eko, Slovako in Poljsko, Pogodba med ekoslovako socialistino republiko in Ljudsko republiko Madarsko o pravni pomoi in ureditvi pravnih odnosov v civilnih, druinskopravnih in kazenskih zadevah, podpisana v Bratislavi dne 28. marca 1989 in e vedno veljavna med eko, Slovako in Madarsko, Konvencija med Poljsko in Italijo o pravni pomoi ter priznavanju in izvrevanju sodb v civilnih zadevah, podpisana v Varavi dne 28. aprila 1989, Pogodba med eko republiko in Slovako republiko o pravni pomoi pravosodnih organov in o ureditvi nekaterih pravnih razmerij v civilnih in kazenskih zadevah, podpisana v Pragi dne 29. oktobra 1992,

2001R0044 SL 01.01.2007 005.001 25 A1 Sporazum med Republiko Latvijo, Republiko Estonijo in Republiko Litvo o pravni pomoi in pravnih razmerjih, podpisana v Talinu dne 11. novembra 1992, Sporazum med Republiko Poljsko in Republiko Litvo o pravni pomoi in pravnih razmerjih v civilnih, druinskopravnih, delovnopravnih in kazenskih zadevah, podpisan v Varavi dne 26. januarja 1993, Sporazum med Republiko Latvijo in Republiko Poljsko o pravni pomoi in pravnih razmerjih v civilnih, druinskopravnih, delovnopravnih in kazenskih zadevah, podpisan v Rigi dne 23. februarja 1994, Sporazum med Republiko Ciper in Republiko Poljsko o pravni pomoi v civilnih in kazenskih zadevah, podpisan v Nikoziji dne 14. novembra 1996 in Sporazum med Estonijo in Poljsko o pravni pomoi in pravnih razmerjih v civilnih, delovnopravnih in kazenskih zadevah, podpisan v Talinu dne 27. novembra 1998, Konvencija med Bolgarijo in Belgijo o nekaterih pravnih zadevah, podpisana v Sofiji 2. julija 1930, Sporazum med Ljudsko republiko Bolgarijo in Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo o vzajemni pravni pomoi, podpisan v Sofiji 23. marca 1956 in e vedno veljaven med Bolgarijo in Slovenijo, Pogodba med Ljudsko republiko Romunijo in Ljudsko republiko Madarsko o pravni pomoi v civilnih, druinskopravnih in kazenskih zadevah, podpisana v Bukareti 7. oktobra 1958, Pogodba med Ljudsko republiko Romunijo in ekoslovako republiko o pravni pomoi v civilnih, druinskopravnih in kazenskih zadevah, podpisana v Pragi 25. oktobra 1958 in e vedno veljavna med Romunijo in Slovako, Sporazum med Ljudsko republiko Bolgarijo in Ljudsko republiko Romunijo o pravni pomoi v civilnih, druinskopravnih in kazenskih zadevah, podpisan v Sofiji 3. decembra 1958, Pogodba med Ljudsko republiko Romunijo in Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo o pravni pomoi, podpisana v Beogradu 18. oktobra 1960, in njen protokol, e vedno veljavna med Romunijo in Slovenijo, Sporazum med Ljudsko republiko Bolgarijo in Ljudsko republiko Poljsko o pravni pomoi in pravnih razmerjih v civilnih, druinskopravnih in kazenskih zadevah, podpisan v Varavi 4. decembra 1961, Konvencija med Socialistino republiko Romunijo in Republiko Avstrijo o pravni pomoi v civilnem in druinskem pravu ter veljavnosti in vroitvi dokumentov, in njej priloeni protokol, podpisana na Dunaju 17. novembra 1965, Sporazum med Ljudsko republiko Bolgarijo in Ljudsko republiko Madarsko o pravni pomoi v civilnih, druinskopravnih in kazenskih zadevah, podpisana v Sofiji 16. maja 1966, Konvencija med Socialistino republiko Romunijo in Helensko republiko o pravni pomoi v civilnih in kazenskih zadevah in njen protokol, podpisana v Bukareti 19. oktobra 1972, Konvencija med Socialistino republiko Romunijo in Italijansko republiko o pravni pomoi v civilnih in kazenskih zadevah, podpisana v Bukareti 11. novembra 1972, Konvencija med Socialistino republiko Romunijo in Francosko republiko o pravni pomoi v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana v Parizu 5. novembra 1974,

M4

2001R0044 SL 01.01.2007 005.001 26 M4 Konvencija med Socialistino republiko Romunijo in Kraljevino Belgijo o pravni pomoi v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana v Bukareti 30. oktobra 1975, Sporazum med Ljudsko republiko Bolgarijo in Helensko republiko o pravni pomoi v civilnih in kazenskih zadevah, podpisan v Atenah 10. aprila 1976, Sporazum med Ljudsko republiko Bolgarijo in ekoslovako socialistino republiko o pravni pomoi in ureditvi odnosov v civilnih, druinskopravnih in kazenskih zadevah, podpisan v Sofiji 25. novembra 1976, Konvencija med Socialistino republiko Romunijo in Zdruenim kraljestvom Velike Britanije in Severne Irske o pravni pomoi v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana v Londonu 15. junija 1978, Dodatni protokol h Konvenciji med Socialistino republiko Romunijo in Kraljevino Belgijo o pravni pomoi v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisan v Bukareti 30. oktobra 1979, Konvencija med Socialistino republiko Romunijo in Kraljevino Belgijo o priznavanju in izvrevanju odlob o preivninskih obveznostih, podpisana v Bukareti 30. oktobra 1979, Konvencija med Socialistino republiko Romunijo in Kraljevino Belgijo o priznavanju in izvrevanju odlob o razvezi zakonske zveze, podpisana v Bukareti 6. novembra 1980, Sporazum med Ljudsko republiko Bolgarijo in Republiko Ciper o pravni pomoi v civilnih in kazenskih zadevah, podpisan v Nikoziji 29. aprila 1983, Sporazum med vlado Ljudske republike Bolgarije in vlado Francoske republike o vzajemni pravni pomoi v civilnih zadevah, podpisan v Sofiji 18. januarja 1989, Sporazum med Ljudsko republiko Bolgarijo in Italijansko republiko o pravni pomoi in izvrevanju odlob v civilnih zadevah, podpisan v Rimu 18. maja 1990, Sporazum med Republiko Bolgarijo in Kraljevino panijo o vzajemni pravni pomoi v civilnih zadevah, podpisan v Sofiji 23. maja 1993, Pogodba med Romunijo in eko o pravni pomoi v civilnih zadevah, podpisana v Bukareti 11. julija 1994, Konvencija med Romunijo in Kraljevino panijo o pristojnosti, priznavanju in izvrevanju odlob v civilnih in trgovinskih zadevah, podpisana v Bukareti 17. novembra 1997, Konvencija med Romunijo in Kraljevino panijo dopolnitvena k Haki konvenciji v zvezi z zakonom o pravdnem postopku (Haag, 1. marca 1954), podpisana v Bukareti 17. novembra 1997, Pogodba med Romunijo in Republiko Poljsko o pravni pomoi in pravnih razmerjih v civilnih zadevah, podpisana v Bukareti 15. maja 1999. B len 70 1. Pogodbe in konvencije iz lena 69 bodo e naprej uinkovale v zvezi z zadevami, za katere se ne uporablja ta uredba. 2. e naprej bodo uinkovale v zvezi s sodnimi odlobami, ki so bile izdane, in listinami, ki so bile uradno sestavljene ali registrirane kot javne listine, e pred zaetkom veljavnosti te uredbe.

2001R0044 SL 01.01.2007 005.001 27 B len 71 1. Ta uredba ne vpliva na nobeno konvencijo, pogodbenice katere so drave lanice in ki na posebnem pravnem podroju ureja pristojnost, priznanje ali izvritev sodnih odlob. 2. Da bi se zagotovila njegova enotna razlaga se odstavek 1 uporablja na naslednji nain: (a) ta uredba ne prepreuje sodiu drave lanice, ki je pogodbenica konvencije na posebnem pravnem podroju, da svojo pristojnost opre na to konvencijo, tudi e ima toenec stalno prebivalie v drugi dravi lanici, ki ni pogodbenica te konvencije. Sodie, ki vodi postopek, v vsakem primeru uporabi len 26 te uredbe; (b) sodne odlobe, ki jih v dravi lanici izda sodie, ki je oprlo svojo pristojnost na konvencijo na posebnem pravnem podroju, se priznajo in izvrijo v drugih dravah lanicah v skladu s to uredbo. e sta tako drava lanica izvora kot zaproena drava lanica pogodbenici konvencije na posebnem pravem podroju, ki doloa pogoje za priznanje ali izvritev sodnih odlob, se uporabljajo ti pogoji. V vsakem primeru se lahko uporabijo dolobe te uredbe o postopku za priznanje in izvritev sodnih odlob. len 72 Ta uredba ne vpliva na sporazume, s katerimi so se drave lanice e pred zaetkom veljavnosti te uredbe v skladu s lenom 59 Bruseljske konvencije zavezale, da ne bodo priznavale sodnih odlob, izdanih zlasti v drugih dravah pogodbenicah te konvencije, zoper toence s stalnim prebivaliem ali obiajnim prebivaliem v tretji dravi, e bi v primerih iz lena 4 te konvencije sodna odloba temeljila samo na pristojnosti, doloeni v drugem odstavku lena 3 te konvencije. POGLAVJE VIII KONNE DOLOBE len 73 Najkasneje pet let po zaetku veljavnosti te uredbe bo Komisija Evropskemu parlamentu, Svetu in Ekonomsko-socialnemu odboru predloila poroilo o uporabi te uredbe. Poroilu bo po potrebi priloila predloge za prilagoditve te uredbe. len 74 1. Drave lanice Komisijo uradno obvestijo o besedilih, ki spreminjajo sezname iz Prilog od I do IV. Komisija priloge ustrezno prilagodi. 2. Auriranje ali tehnine prilagoditve vzorcev obrazcev iz Prilog V in VI se sprejme v svetovalnem postopku iz lena 75(2). len 75 1. Komisiji pomaga odbor.

2. V primeru sklicevanja na ta odstavek, se uporabljata lena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES. 3. Odbor sprejme svoj poslovnik.

2001R0044 SL 01.01.2007 005.001 28 B len 76 Ta uredba zane veljati 1. marca 2002. Ta uredba je v celoti zavezujoa in se neposredno uporablja v vseh dravah lanicah v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti.

2001R0044 SL 01.01.2007 005.001 29 B

PRILOGA I Pravila o pristojnosti iz lena 3(2) in lena 4(2) Pravila o pristojnosti iz lena 3(2) in lena 4(2) so naslednja: v Belgiji: len 15 Civilnega zakonika (Code civil/Burgerlijk Wetboek) in len 638 Sodnega zakonika (Code judiciaire/Gerechtelijk Wetboek),

M4 A1

v Bolgariji: len 4(1) Zakona o odnosih v mednarodnem zasebnem pravu, na ekem: len 86 Zakona t. 99/1963 Coll., Zakon o pravdnem postopku (obansk soudn d) s spremembami,

B A1

v Nemiji: len 23 Zakona o pravdnem postopku (Zivilprozessordnung),

v Estoniji: len 139, odstavek 2 Zakona o pravdnem postopku (tsiviilkohtumenetluse seadustik),

v Griji: len 40 Zakona o pravdnem postopku ); v Franciji: lena 14 in 15 Civilnega zakonika (Code civil), na Irskem: pravila, ki omogoajo, da pristojnost temelji na vroitvi pisanja o zaetku postopka toencu v asu njegove zaasne prisotnosti na Irskem, v Italiji: lena 3 in 4 Zakona 218 z dne 31. maja 1995,

A1 M3

na Cipru: len 21(2) Zakona o sodiih t. 14 iz leta 1960 s spremembami,

v Latviji: oddelek 27 in odstavki 3, 5, 6 in 9 oddelka 28 Zakona o pravdnem postopku (Civilprocesa likums),

A1 B A1

v Litvi: len 31 Zakona o pravdnem postopku (Civilinio proceso kodeksas),

v Luksemburgu: lena 14 in 15 Civilnega zakonika (Code civil),

na Madarskem: len 57 Dekreta z zakonsko mojo t. 13 iz leta 1979 o Mednarodnem zasebnem pravu (a nemzetkzi magnjogrl szl 1979. vi 13. trvnyerej rendelet), na Malti: leni 742, 743 in 744 Zakonika o pravdnem postopku - Cap. 12 (Kodici ta' Organizzazzjoni u Procedura Civili - Kap. 12) in len 549 Trgovinskega zakonika - Cap. 13 (Kodici tal-kummer - Kap. 13),

M1 B A1

na Slovensku je to (okresn sd),

v Avstriji: len 99 Zakona o sodni pristojnosti (Jurisdiktionsnorm),

na Poljskem: lena 1103 in 1110 Zakonika o pravdnem postopku (Kodeks postpowania cywilnego),

na Portugalskem: lena 65 in 65A Zakona o pravdnem postopku (Cdigo de Processo Civil) in lena 11 Zakona o postopku v sporih iz delovnih razmerij (Cdigo de Processo de Trabalho),

2001R0044 SL 01.01.2007 005.001 30 M4 M3

v Romuniji: leni 148157 Zakona t. 105/1992 o odnosih v mednarodnem zasebnem pravu, v Sloveniji: len 48(2) Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku v povezavi s lenom 47(2) Zakona o pravdnem postopku in len 58(1) Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku v povezavi lenoma 57(1) in 47(2) Zakona o pravdnem postopku, na Slovakem: leni 37 do 37e Zakona t. 97/1963 o mednarodnem zasebnem pravu in Poslovnik, ki se nanaa na Zakon,

na Finskem: drugi, tretji in etrti stavek prvega odstavka lena 1 poglavja 10 Zakona o sodnem postopku (oikeudenkymiskaari/rttegngsbalken), na vedskem: prvi stavek prvega odstavka lena 3 poglavja 10 Zakona o sodnem postopku (rttegngsbalken), v Zdruenem kraljestvu: pravila, ki omogoajo, da pristojnost temelji na: (a) vroitvi pisanja o zaetku postopka toencu v asu njegove zaasne prisotnosti v Zdruenem kraljestvu; ali (b) prisotnosti premoenja toenca v Zdruenem kraljestvu; ali (c) zasegu premoenja, ki se nahaja v Zdruenem kraljestvu, s strani tonika.

2001R0044 SL 01.01.2007 005.001 31 B

PRILOGA II Sodia ali pristojni organi, pri katerih se lahko vloi zahteva iz lena 39, so naslednji: v Belgiji tribunal de premire instance ali rechtbank van eerste aanleg ali erstinstanzliches Gericht,

M4 A1 B

v Bolgariji , na ekem okresn soud ali soudn exekutor, M1 v Nemiji: (a) predsednik senata Landgericht; (b) notar v postopku razglasitve izvrljivosti javne listine ,

A1 B

v Estoniji maakohus ali linnakohus, v Griji , v paniji Juzgado de Primera Instancia,

M3

v Franciji: (a) greffier en chef du tribunal de grande instance, (b) prsident de la chambre dpartementale des notaires v primeru zahteve za razglasitev izvrljivosti notarske listine,

na Irskem High Court, v Italiji Corte d'appello,

A1

na Cipru ali v primeru sodb o dolnosti preivljanja , v Latviji rajona (pilstas) tiesa, v Litvi Lietuvos apeliacinis teismas,

B A1

v Luksemburgu predsednik tribunal d'arrondissement, na Madarskem megyei brsg szkhelyn mkd helyi brsg in v Budimpeti Budai Kzponti Kerleti Brsg, na Malti Prim' Awla tal-Qorti Civili ali Qorti tal-Magistrati ta' Ghawdex fil-gurisdizzjoni superjuri taghha ali v primeru sodb o dolnosti preivljanja Registratur tal-Qorti po odstopu zadeve s strani Ministru responsabbli ghall-Gustizzja,

M1 na Nizozemskem voorzieningenrechter van de rechtbank , v Avstriji: Bezirksgericht,

A1 B M4 M3

na Poljskem Sd Okrgowy, na Portugalskem Tribunal de Comarca, v Romuniji Tribunal, v Sloveniji okrono sodie, na Slovakem okresn sd,

na Finskem krjoikeus/tingsrtt,

2001R0044 SL 01.01.2007 005.001 32 B

na vedskem Svea hovrtt, v Zdruenem kraljestvu: (a) v Angliji in Walesu High Court of Justice ali v primeru preivninske sodbe preko Secretary of StateMagistrate's Court; (b) na kotskem Court of Session ali v primeru preivninske sodbe preko Secretary of StateSheriff Court; (c) na Severnem Irskem High Court of Justice ali v primeru preivninske sodbe preko Secretary of StateMagistrate's Court; (d) na Gibraltarju Supreme Court of Gibraltar ali v primeru preivninske sodbe preko Attorney General of GibraltarMagistrate's Court.

2001R0044 SL 01.01.2007 005.001 33 B

PRILOGA III Sodia, pri katerih je mogoe vloiti pravna sredstva iz lena 43(2), so naslednja: v Belgiji: (a) pravno sredstvo dolnika: tribunal de premire instance ali rechtbank van eerste aanleg, ali erstinstanzliches Gericht (b) pravno sredstvo vlagatelja zahteve: Cour d' appel ali hof van beroep,

M4 A1 B A1 B

v Bolgariji , na ekem: okresn soud, v Zvezni republiki Nemiji: Oberlandesgericht, v Estoniji: ringkonnakohus, v Griji: , v paniji: Audiencia Provincial,

M3

v Franciji: (a) cour dappel, o odlobah, s katerimi se zahtevi ugodi, (b) predsedujoi sodnik tribunal de grande instance o odlobah, s katerimi se zahtevo zavrne,

na Irskem: High Court, v Italiji: corte d' appello,

A1

na Cipru: ali v primeru sodb o dolnosti preivljanja , v Latviji: Apgabaltiesa,

M3 B

v Litvi: Lietuvos apeliacinis teismas, v Luksemburgu: Cour suprieure de Justice, ki zaseda kot pritobeno sodie za civilne zadeve, na Madarskem: megyei brsg; v Budimpeti Fvrosi Brsg, na Malti: Qorti ta' l-Appell v skladu s postopkom za pravno sredstvo iz Kodici ta' Organizzazzjoni u Procedura Civili - Kap.12 ali, v primeru sodb o dolnosti preivljanja, s itazzjoni pred Prim' Awla tal-Qorti ivili jew ilQorti tal-Magistrati ta' Ghawdex fil-gurisdizzjoni superjuri taghha',

A1

na Nizozemskem: (a) za dolnika: arrondissementsrechtbank, (b) za vlagatelja zahteve: gerechtshof, v Avstriji: Bezirksgericht,

A1 B

na Poljskem: Sd Apelacyjny, na Portugalskem: Tribunal de Relao,

2001R0044 SL 01.01.2007 005.001 34 M4 M3

v Romuniji Curte de Apel, v Sloveniji: okrono sodie, na Slovakem okresn sd,

na Finskem: hovioikeus/hovrtt, na vedskem: Svea hovrtt, v Zdruenem kraljestvu; (a) v Angliji in Walesu: High Court of Justice ali v primeru preivninske sodbe Magistrate's Court; (b) na kotskem: Court of Session ali v primeru preivninske sodbe Sheriff Court; (c) na Severnem Irskem: High Court of Justice ali v primeru preivninske sodbe Magistrate s Court; (d) na Gibraltarju: Supreme Court of Gibraltar ali v primeru preivninske sodbe Magistrate s Court.

2001R0044 SL 01.01.2007 005.001 35 B

PRILOGA IV Pravna sredstva, ki jih je mogoe vloiti v skladu s lenom 44, so naslednja: v Belgiji, Griji, paniji, Franciji, Italiji, Luksemburgu in na Nizozemskem: kasacijska pritoba,

M4 A1 B A1 B A1

v Bolgariji , na ekem dovoln in aloba pro zmatenost, v Nemiji Rechtsbeschwerde, v Estoniji kassatsioonkaebus, na Irskem pravno sredstvo v zvezi s pravnim vpraanjem na Supreme Court, na Cipru s pravnim sredstvom na Vrhovno sodie, v Latviji pravno sredstvo na Augstk tiesa,

M3 A1

v Litvi s pravnim sredstvom na Lietuvos Aukiausiasis Teismas, na Madarskem fellvizsglati krelem, na Malti ni monosti dodatnega pravnega sredstva; v primeru sodb o dolnosti preivljanja na Qorti ta' l-Appell v skladu s postopkom za pravno sredstvo iz kodii ta' Organizzazzjoni u Procedura Civili Kap. 12,

B A1 B M4 M3

v Avstriji Revisionsrekurs, na Poljskem s kasacijsko pritobo na Sd Najwyszy, na Portugalskem pravno sredstvo v zvezi s pravnim vpraanjem, v Romuniji contestatie in anulare ali revizuire, v Sloveniji s pravnim sredstvom na Vrhovno sodie Republike Slovenije, na Slovakem dovolanie,

na Finskem pravno sredstvo na korkein oikeus/hgsta domstolen, na vedskem pravno sredstvo na Hgsta domstolen, v Zdruenem kraljestvu eno samo pravno sredstvo, ki je omejeno na pravna vpraanja.

2001R0044 SL 01.01.2007 005.001 36 B

PRILOGA V Potrdilo iz lenov 54 in 58 Uredbe glede sodnih odlob in sodnih poravnav (slovensko, Slovene, Slowenisch, slovne, sloveno, ) 1. Drava lanica izvora 2. Sodie ali pristojni organ, ki je izdal potrdilo 2.1 Ime 2.2 Naslov 2.3 Tel./faks/elektronska pota 3. Sodie, ki je izreklo sodno odlobo/pred katerim je bila sklenjena sodna poravnava (*) 3.1 Vrsta sodia 3.2 Kraj sodia 4. Sodna odloba/sodna poravnava (*) 4.1 Datum 4.2 Opravilna tevilka 4.3 Stranki v sodni odlobi/sodni poravnavi (*) 4.3.1 Ime(-na) tonika(-ov) 4.3.2 Ime(-na) toenca(-ev) 4.3.3 Ime(-na) morebitne(-ih) druge(-ih) stranke(strank) 4.4 Datum vroitve pisanja o zaetku postopka, e je bila sodna odloba izdana, ne da bi se toenec spustil v postopek 4.5 Besedilo sodne odlobe/sodne poravnave (*), kakor je priloeno temu potrdilu 5. Imena strank, ki jim je bila odobrena brezplana pravna pomo. Sodna odloba/sodna poravnava (*) je izvrljiva v dravi lanici izvora (lena 38 in 58 Uredbe) zoper: Ime: V/Na , dne Podpis in/ali ig

(*) Neustrezno prertajte.

2001R0044 SL 01.01.2007 005.001 37 B

PRILOGA VI Potrdilo iz lena 57(4) Uredbe glede javnih listin (slovensko, Slovene, Slowenisch, slovne, sloveno, ) 1. Drava lanica izvora 2. Pristojni organ, ki je izdal potrdilo 2.1 Ime 2.2 Naslov 2.3 Tel./faks/elektronska pota 3. Organ, ki je overil listino 3.1 Organ, ki je sodeloval pri sestavi javne listine (po potrebi) 3.1.1 Ime in opis organa 3.1.2 Kraj organa 3.2. Organ, ki je registriral javno listino (po potrebi) 3.2.1 Vrsta organa 3.2.2 Kraj organa 4. Javna listina 4.1 Opis listine 4.2 Datum 4.2.1 sestave listine 4.2.2 registracije listine (e se razlikujeta) 4.3 Opravilna tevilka 4.4 Stranke listine 4.4.1 Ime upnika 4.4.2 Ime dolnika 5. Besedilo izvrljive obveznosti, kakor je priloeno temu potrdilu. Javna listina je izvrljiva zoper dolnika v dravi lanici izvora (len 57(1) Uredbe). V/Na , dne Podpis in/ali ig