REFLEKSNE TOČKE TUDI NA TELESU

Če s pazljivim branjem in z vajo pridobivamo temeljno znanje

o refleksnih točkah na podplatih, ne smemo prezreti še drugih
delov človeškega telesa, ki se odzivajo podobno, kot se odziva
telo na podplatne točke. Ker je masaža podplatov uspešna,
terapevti te druge dele kar zanemarjajo, čeprav so prav tako
učinkovite. Za večjo preglednost predstavljam dva telesna
položaja. Posamezne črke označujejo različne dele telesa,
kjer deluje masaža enakovredno.
Če boli na primer del telesa, ki je na naših skicah označen s
črko A, ga po načelu refleks nosti prav lahko masiramo tam,
kjer je vrisana druga črka A - torej na njeni "zrcalni" točki.
Tako ravnamo zlasti tedaj, ko je na primer predel prve črke
A močno poškodovan ali zelo boleč in ne prenese niti dotika.

A B

c D

A B

I 0\

REFLEKSNE TOČKE TUDI NA ROKAH

Zanimivo je, da rei1eksnih con nimamo samo na stopalih,
temveč so enake tudi na dlaneh. In ker ugotavljamo, ela je
marsikomu nerodno, če mora pred terapevtom sezuti čevlje
in sleči nogavice, teh težav pri masaži dlani ni. Dlani je
mogoče masirati hitro, za masažo pa se ni treba posebej
pripravljati. Samo za ponazoritev so na sliki na koncu knjige
označene glavne refleksne točke, ki jih masiramo podobno
kot tiste na stopalih.
Učinek refleksnih con na dlani je enak kot na stopalih.
ZA TISTE, KI HOČEJO NEKAJ VEČ ...
Meridiani
Priporočljivo je, da zjutraj najprej naredimo nekaj vaj za večjo
prepustnost energijskih poti - meridianov.
V človeku se energija pretaka po meridianih. To so natančno
določene poti, kijih lahko zaznamo s tipanjem. Vzhodnjaki
so razvili terapevtski sistem, ki temelji na spodbujanju točk
na koži. Te točke so v duhu povezali in tako dobili meridiane.
Kitajska tradicionalna medicina priznava 12-14 osnovnih
meridianov. Šest meridianov ima lastnosti energije jin in
šest energije jang. Njihovo delovanje je medsebojno
usklajeno. Povedano preprosto: jin je negativna, ženska
energija, jang pa pozitivna ali moška.
- Meridian pljuč je jin in deluje v skladu z meridianom
debelega črevesja, ki je jang;
- meridian vranice jin in meridian želodca jang;
- meridian ledvic jin in meridian mehurja jang;
- meridian srčne ovojnice jin in meridian trajnega grelca jang;
- meridian jeter jin in meridian žolčnika jang.

dllll

..'HU ...

~\iW\
n lJ'

; \1

:1 \ \\",
S!/j:/f ~\\\~~ S"·.;,,;.. u \'~;"l';:~
J1l 432 I

(D
Za meridian pljuč in debelega črevesja:
stopimo v razkorak, primerno palce za hrbtom, globoko
vdihnemo in med izdihom počasi približujemo glavo
kolenom. Dobro se iztegnemo v položaju, nato se sprostimo,
dihamo globoko, sproščeno. V takšnem položaju ostanemo
toliko časa, da opravimo približno dvoje ali troje vdihov in
izdihov, lahko tudi več, če nam to ugaja. Z vdihom se počasi
vrnemo v začetni položaj. Zaprem o oči in nekaj časa
ostanemo vzravnani, globoko dihamo, osrcdotočimo se na
energijo, ki kroži po meridianih.

o
Za meridian vranice in želodca:
sedemo na kolena, vdihnemo in se med izdihom iztegnerno
s telesom nazaj do tal. V tem položaju se sprostimo, dihamo
globoko, sproščeno. Tako opravimo dvoje ali troje vdihov,
izdihov (lahko več). Z vdihom se počasi vrnemo v začetni
položaj. Če tega položaja ne zmorete, sedite na kolena, dobro
iztegnite roke navzgor in vdihnite. Med izdihom počasi
približujerno glavo tlom in sedemo na pete. V tem položaju
ostanemo dvoje ali troje vdihov in izdihov. Z vdihorn se
vrnemo v začetni položaj.
Po vsaki vaji sedemo z vzravnano hrbtenico tako, da nam je
udobno, zapremo oči in globoko dihamo ter se osredotočamo
na energijo, ki kroži po meridianih.

El

Za meridian srca in tankega črevesja:

Stopala sklenemo, jih primerno z rokami, vdihnemo in med
izdihom približujerno glavo stopalom. Dobro se iztegnem o,
nato se sprostimo, dva- elo trikrat globoko vdihnemo in
izdihnerno. Z vdihom se vrnemo v začetni položaj .

••
 o

Za meridian jeter in žolčnika:

razširimo noge, se dobro iztegnemo z rokami navzgor,
vdihnerno, med izdihom se iztegnemo najprej proti levemu
stopalu, glavo potiskamo proti kolenu. V takem položaju
ostanemo sproščeni približno tako dolgo, da opravimo dvoje
ali troje izdihov (lahko tudi več), ob vdihu spet iztegnemo
roke navzgor in enako ponovimo na desni strani.

o
Za meridian trojnega ognjišča in srčne ovojnice:
prekrižamo noge in roke, vdihnemo, med izdihom
približujemo glavo tlom. V tem položaju se sprostimo.
V dihavarno in izdihavarno globoko, sproščeno dva - do trikrat
(lahko tudi večkrat), med vdihom se vrnemo v začetni
položaj.

El~

Za meridian ledvic in mehurja:

iztegnem o noge in roke navzgor, vdihnemo. Med izdihom
se iztegnemo z rokami naprej, glavo približamo kolenom. V
tem položaju se sprostimo, globoko vdahnemo in izdahnemo
dva- do trikrat (lahko tudi večkrat), med vdihom se počasi
vrnemo v začetni položaj .

•
Na koncu spet sedemo v položaj za meditacijo, zapremo
oči, globoko dihamo in skušamo začutiti, kako harmonično
se pretaka energija po meridianih, po vsem našem telesu.
Tako približno naj bi potekalo delo na sebi, ki ga včlenimo
v naše življenje podobno kot moramo, če hočemo biti zdravi,
uvrstiti v naš vsakdanjik npr. umivanje.

Da bo masaža res popolna, priporočam, da se pred njo zmeraj

nekoliko pogJobimo vase, v svoj notranji mir in poiščemo
stik s svojim resničnim bitjem ter po njem z mogočno
"kozmično energijo", Tako postanemo le kanal za pretok te
energije, saj bo ta prek naših rok vse drugo opravila sama.
To meditativno poglobitev predlagam vsakomur, celo tistim,
ki se lotijo refleksoterapije samo takrat, ko je to nujno,
DIHANJE
Pri dolgo tra j nej ših in zahtevnej ših conalnih terapij ah
namenimo dodatno pozornost načinu dihanja pacientov.
Večina jih namreč meni, da "znajo dihati", vendar se hudo
motijo. Velikanska večina ljudi diha namreč ravno toliko, da
zadosti najnujnejšim telesnim nalogam, to, povedano
nekoliko karikirano, toliko, da se še ohrani pri življenju. Naše
dihanje je večinoma površno, plitvo, brez pravega ritma.
Pljuča napolnimo '1. zrakom samo do polovice ali pa šc toliko
ne. Oskrbljenost s kisikom jc minimalna.
Če k temu dodamo še trajno onesnažen zrak v mestih ter
industrijskih naseljih, pa tudi že na podeželju - zaradi
škropljenja drevja in poljščin, svinjskih fann ali potresanja
pesticidov po poljih, lahko ugotovimo, da tudi tam ni več
mogoče užiti pretirano dobrega zraka.
Pri dihanju pa gre v resnici za pravo znanost.
Med mnogimi načini dihanja se bomo zadržali pri naj-
preprostejšern. Od tod do mojstrstva dihanja ali pranajame,
ki omogoča nadzor nad najvišjimi psihičnimi procesi, pa je
še dolga pot. Skoraj toliko kot od znanja, ki ga daje malčku
otroški vrtec, pa do tistega, ki ga ima Nobelov nagrajenec.
Ker je tudi o načinih dihanja in izvajanju pranajame dovolj
literature, se bomo omejili le na tolikšen zalogaj, kolikršen
je koristen pri refleksoterapiji.

Prva vaja
Pacient pokončen sedi na stolu. Če je mogoče, naj bodo okna
odprta, ali pa naj to opravi v čisti naravi. Zrak vdihava počasi
in premišljeno, z vsemi pljuči. V dihu sledi prav tako glo-
bok izdih. Vajo delamo vsaj v začetku nekaj minut na dan.

Druga vaja
Skušajmo sedeti na stolu tako, da se s hrbtom ne naslonimo
na naslonila. V dihujmo nalahko, najprej v spodnji del pljuč,
pri tem potiskamo trebuh navzven in navzdol. Ko začutimo,
da ne moremo več, začnemo z zrakom napolnjevati srednji
in gornji del pljuč. Ko dospemo do vrha lahko ramena
nekoliko privzdignemo. Zrak zadržimo v pljučih nekaj
sekund.
Izdihnemo počasi brez sunkovitosti, tako da najprej
izpraznimo zrak z območja trebuha in nato iz prsnega koša.

ci)
Tretja vaja
Vajo, ki jo bomo opisali, lahko opravljamo večkrat na dan,
na primer zjutraj in zvečer, Je preprosta in učinkovita.
Velihujmo zrak in pri tem počasi štejmo elo štiri. Zrak
zadržimo v pljučih in pri tem spet štejemo elo štiri. V enakem
časovnem zaporedju izdihavamo in prav toliko časa pustimo
pljuča izpraznjena. Torej 4:4:4:4. Pomembno je, cia zrak na
opisan način zadržirno v pljučih tako, kot je opisano.
Postopno lahko čas vdiha, zadrževanja, izdiha in spet
zadrževanja zvečujemo - dokler zmoremo. Telo bo samo
sporočilo, kdaj ne more več. In tucli ni treba pretiravati.

Četrta vaja
Ob opisanem načinu dihanja izgovarjamo besedi co OM.
Izgovarjamo jo z razpotegnjenim glasom in pri tem občutimo,
kako se nam vse telo potresava. Sprva izgovarjamo besedico
- mantro glasno, pozneje pa potihoma, sami v sebi. To je
tudi učinkovitejše.
Mimogrede naj omenim še nekatere stranske zdravstvene
koristi, ki jih prinaša redna vadba zavestnega dihanja.
Človek, ki diha tako, se počuti bolje - je zdrav in odporen.
Postane telesno zdržljivejši, Prehladi in nahodi so zrnernejši
ali pa celo izginejo.
-Koža na obrazu se napne, zgladi in lepo obarva. Marsikdaj
izgine celo neprijetna mozoljavost.
-Redno dihanje omogoča boljše spanje. Nespečnost pogosto
izgine.
-Neprijetne telesne vonjave, ki jih izpuhteva znoj, niso več
zaznavne.
-Če imamo raskav ali neprijeten glas, se nam ta postopno
popravi, intonacija postane mehka in globlja.
-In kar je za naše učenje rcflcksoterapije še posebno
pomembno: redno ritmično dihanje omogoči hitro zbiranje
in porazdeljevanjc velikih količin prane po telesu. O prani,
ki jo lahko porazdeljujcmo po našem telesu, bomo
spregovorili še enkrat v poglavju o terapevtski meditaciji.

TEMELJI l\1EDITACIJE
O meditaciji je napisano vsaj toliko kot o dihanju in drugih
sprostitvenih tehnikah, zato se ne bom podrobneje spuščala
na področja, ki jih poznajo drugi bolje od mene. Naslednjih

•
nekaj napotil je namenjenih tistim, ki prvi trenutek ne morejo
vzeti v roke učbenika meditacije, pa se bodo lahko vsaj za
začetek v tem poglavju seznanili s poglavitnimi postopki, ki
jih bodo morda, če bodo to želeli, uporabili tudi pri
refleksoterapevtskem delu. Naslednji odstavek povzemam
po knjigi Williama Blooma, z naslovom Meditacija. Govori
o tem zakaj je koristno meditirati, kaj se med tiho
uglašenostjo z vesoljem dogaja in kako meditirati.
"Obstaja šest temeljnih dejavnosti, ki skupaj sestavljajo
meditacijo.
OSREDOTOČANJE. Oseba se sprosti in doseže stanje
notranjega miru.
UGLASITEV. Oseba se uglasi z notranjim jarom in ga
raziskuje.
PREGLEDOVANJE. Oseba presodi svoje duševno stanje
in v mislih preleti vse, kar je počela po zadnji meditaciji.
RAZŠIRJANJE. Oseba širi svojo zavest in raziskuje
razsežnosti "notranjega" in "zunanjega" sveta.
ZAVEDANJE. Oseba se uči zavedati se različnih aspektov
svojega okolja in biti uglašena z njim - neposredno,
osebno, lokalno in globalno.
SLUŽENJE. Oseba z uglasitvijo, molitvijo in invokacijo
pošilja dobrodejno vzdušje in energijo - ljubezen in zdravje
- kamor je v njenem okolju potrebno."
Ob tem, kot samo po sebi umevno piše, da moramo meditirati
v ustrezno mirnem prostoru in vsak dan.
-Meditantom priporočam, da vsaj eno uro pred začetkom
meditacije ne zaužijejo ničesar, zlasti pa ne prave kave in
alkohola. -Meditanti naj bodo oblečeni v udobna oblačila,
sprostijo naj se, in se skušajo otresti vsakdanjih težav, ki so
jih prinesli s seboj. To seveda ni zmeraj lahko, vendar je
mogoče zanesljivo reči, da stresi izginjajo že med meditacijo
samo. Nas zanima meditacija tako v najširšem pomenu
besede kot tista, ki je potrebna za naš duhovni pristop k
zdravljenju z masažo podplatov, pri katerem svetujem
nekoliko osredotočeno meditacijo. Pri takšni masaži terapevt
namenja večjo pozornost pošiljanju vibracij za trdno
pacientovo zdravje, z njim se skuša duhovno uglasiti, skratka,
s takšno meditacijo išče globlji stik s pacientom.
Brez meditacije je refleks na terapija brez moči in globine.
Naša celotna energija, vsa naša pozornost mora biti

•
osredotočena na pacienta, na stanje njegove energije in na
kozmično energijo, ki naj bi jo čutili in delovali kot kanal,
po katerem se ta harmonična kozmična energija prenaša. Med
terapijo se tako skladno prelivata pacientova in terapevtova
energija in skupaj iščeta ravnotežje z vseobsegajočo
kozmično energijo. Zato je zelo pomembno, da je terapevt
zdrav in uravnotežen, odprt in sproščen, sicer lahko svojo
neuravnoteženost prenese na pacienta in tako njegovo stanje
še poslabša. Refleksna masaža deluje globinsko in
dolgotrajno, zato jo moramo opravljati zelo odgovorno.
Seveda je mogoče tudi nasprotno: včasih prejme nekatere
pacientove težave terapevt, zato si mora vsakokrat po terapiji
temeljito umiti roke z mrzlo vodo in jih otresti. Vendar se to
zgodi zelo redko prav zato, ker pri refleks ni terapiji ne gre
za odvzemanje ali pa dodajanje energije, temveč za
usklajevanje že obstoječe, in se po terapiji praviloma dobro
počutita oba - pacient in terapevt. Da bi bila meditacija
uspešna, jo je treba vaditi vsaj 10 minut na dan. Za to si
izberemo miren kotiček v stanovanju, sedemo v udoben
položaj z vzravnano hrbtenico, zapremo oči, dihamo
globoko, enakomerno, umirjeno. Nekaj časa opazujemo
dihanje - kako zrak polni in prazni pljuča.
Nato poslušamo vse zvoke okrog sebe, čutimo prostor,
poglobimo se vase, v svoje srce. Zamislimo si, da so za srcem
vrata, ki vodijo v naš notranji svet, naše resnično bistvo.
Odprimo jih in vstopimo. Pri tem zaupajmo svojemu
notranjemu bitju, ki je polno miru, ljubezni, harmonije."
Dovolimo si, da nas ti občutki preplavijo. Lahko si
pomagamo tudi tako, da ponavljamo stavek: Jaz sem mir,
jaz sem ljubezen, harmonija".

TERAPEVTSKA MEDITACIJA
O meditaciji je, kot rečeno, napisano kar precej literature. In
vendarle so kar nekoliko premalo obdelane terapevtske
meditacije, ki lahko veliko pripomorejo k zanesljivejšim
uspehom- tudi refleksoterapije.
Gre za samopomoč z živo vizualizacijo. Uporabljam jo pri
tistih, ki žele tako ublažiti telesne težave, ali pa odpraviti
duševne.
-Osredotočirno zavest na dihanje. Pozorno sledimo toku
zraka, ki ga vdihavamo, "opazujemo", kako potuje skozi
sapnik in bronhije v pljuča, kako se razširja v alveole.
Sledimo pretakanju v krvne žile, ob tem vizualiziramo
prežemanje vsega telesa s kisikom. V nadaljevanju meditacije
si mora vsak posameznik oboleli organ pred svojimi
duhovnimi očmi čimbolj nazorno predstavljati. Poskušati
mora dojeti njegovo obliko, si zamisliti, kako deluje in kako
je povezan z drugimi organi.
- Vseeno je, kako si ga vizualizira: kot oteklino, rdečina,
rano, ali kos tkiva.
- Če gre za iskanje takšne povezanosti na primer ledvic, si
111 ara ob njih vizualizirati šc nad lccIvično žlezo, mehur, sečno
cev ...Večina si seveda ne zna predstavljati, kakšna je na
primer nadledvična žlcza. Pri vizualizaciji tako anatornsko
znanje niti ni potrebno. Dovolj je, če si jo predstavlja kot
večji fižol na ledvici. Gre lahko tudi zgolj za vizualizacije
zamisli.
- V nadaljevanju terapevtske meditacije si moramo oboleli
organ predstavljati, kako se oskrbuje s svežim kisikom ...
- Meditacija se potaplja v globlje vode. Opazovanje poti
kisika zamenjamo s prano.
Do tu - elopredstave oskrbovanja telesa s kisikom - smo bili
torej z meditacijo še na kolikor toliko trdnih tleh. Od tod pa
začnemo naše doživljanje transccndirati, to pomeni, prehajati
v drugačno psihično stanje, pri katerem je najboljše, ela se
logični razum umakne v ozadje.
Začnemo se torej spuščati v globlje meditativne tokove, ki
zahtevajo od meditantov že nekaj poprejšnjega znanja o
vseprežernajoči in povsod pričujoči kozmični energiji - prani.
Dasiravno ima lahko prana tisoče obrazov - odvisno od tega,
kako in kam jo usmerjamo, nas zanima predvsem njena
zclravilnost. Njeno univerzalno moč delovanja lahko
označimo z enim samim stavkom: PRANA JE ZDRAVILO
VSEH ZDRAVIL IN UBOGA NA ČLOVEKOV MISELNI
UKAZ. Če jo med meditacijo zavestno usmerjamo na oboleli
organ, če si HOČEMO njeno pot cio bolečine vizualizirati,
potem se bo tja tudi usmerila in opravila svojo nalogo.
- Bolečina ali bolezen dobivata zdaj velike odmerke
poživljajočega kisika in nedoumljive energije - prane. Ob
tem meditant umirjeno in globoko diha.
-Vizualizacijo poglabljam: Bolni organ se zdravi, strupene
snovi se odplavljajo iz organizma, telo deluje spet normalno.

fD
Če nastane kakršen koli duhovni vozel, je treba tok meditacije
usmeriti v zaželeno smer.
Dihanje je globoko ... dihanje je globoko ... bolezen in
bolečina zapuščata telo ...
Pri tem ne gre za nikakršno papagajsko ponavljanje besed,
temveč za prepričanje, ki mora biti povsem prežeto z
najglobljo željo po ozdravitvi.

OM
V podoben sklop še drugačnega zdravljenja sodi tudi na
poseben način izgovarjana beseclica OM. Tako kot je prana
univerzalna energija, je tudi besedica OM univerzalni zvok.
Tisti, ki znajo poslušati glasove neskončnosti, trdijo, cia je
zvok OM pravzprav bučanje vesolja.
V našem primeru gre za resonančne tone, ki povzročajo
komaj zaznavno potresavanje celotnega telesa, to smo že
občutili pri splošnih vajah meci dihanjem. Ko ponavljamo
besedico - ali bolje mantro - OM, razpotegnerno glas v
"OOOOOOMMYIMM". Če se osredotoči mo na nihanje, ga
zlahka prenesemo v kateri koli del telesa in seveda tudi v
bolni organ. Tam bo resoniranje povzročilo notranjo, kar se
da učinkovito masažo.
- Pogosto tako v skupini, še raje pa v posebnih primerih
naredim še korak naprej.
-Če je bolečina trajna in je ni mogoče odpraviti ne z masažo
ne s splošno ne s terapevtsko meditacijo, svetujem pacientom,
naj z mano vstopijo v posebno poglobljeni duhovni odnos
cio bolezni.
-Svetujem jim, naj poskušajo bolečino sprejeti, se ji z vsem
srcem odpreti, naj jo - vzljubijo. Naj jo jemljejo kot občutje,
ki je zdaj odkrito, in kj ob meditaciji in pozneje ob pritiskanju
s prstom vodi k ozdravljenju.
Marsikdo takim "prevaram" ne nasede. Bolečino in bolezen
ima za svoja sovražnika, sovražnikov pa ni mogoče ljubiti.
-Večina pa v stiski nasvet sprejme in velikokrat se zgodi, da
najobčutljivejši za bolečino, ko jo sprejmejo za svojo,
dobesedno uživajo v njej. Ko bolezen "zazna", da se proti
človeku ne more več "bojevati", ko izgublja sovražnika, s
katerim poteka vsakdanji boj na nož, pogosto kmalu
"popusti" .
To ni mazohizem, temveč globok miselni preskok v pozitivni
odnos do sveta. Vzljubiti svojo bolezen! Postopno jo začenja
spreminjati iz sovražnika v prijatelja! To je svojevrsten
duhovni salto mortale, ki ga zmorejo le tenkočutni pacienti.
Pri spremembi odnosa do bolezni in njenega sprejetja za
"svojo", se prebujajo v človeku speče energije, ki zmorejo
velike zdravstvene preobrate.
Tako usmerjane meditacije so zelo velika DUHOVNA
MOTIVACIJA pacientov za sprožanje globokih notranjih
samoobrambnih mehanizmov. So poti, po katerih pacienti
dejavno vstopijo v procese samopomoči.
Za podoben odnos do odpravljanja bolezni na fizični ravni
gre že pri avtomasaži, ko se mora bolnik vsaj skloniti in
masirati boleče točke na podplatih.
Pri conalni terapiji so namreč pacienti še zmeraj pasivni.
Nič jim ni treba storiti. Samo podplate nastavijo, nekdo drug
pa skrbi za njihovo zdravje. Čim globlja je stiska bolnega
meditanta, pripravljenega, da kaj stori tudi sam za svoje
zdravje, in čim večja je njegova resnična pripravljenost, da
"vzame vajeti zdravja v svoje roke", tem več možnosti ima
za uspeh.

•
Čeprav naslednje razmišljanje ni predmet tega učbenika, pa
moram vendarle povedati misel, ki me spremlja med takimi
rneditacijami, Odpravljanje bolezni in stisk na način takega
sprejemanja je samo en vidik našega odnosa do
"sovražnikov" mikrosveta našega telesa. Tak odnos bi lahko
posplošili tudi v makrosvetu. Opazujem veliki svet človeštva,
ki si po tekočem traku ustvarja sovražnike. Sovražniki spet
sovražijo sovražnike in tako naprej. Vojna žarišča, kriminalne
tolpe so v bistvu bolni organi našega planeta. Če bi znali
nehati ustvarjati sovraštvo in sovražnike, če bi bili sposobni
vzljubiti tudi tovrstne bolne točke, bi nam uspelo ozdraviti
tudi naš bolni planet.
A to je že druga zgodba, ki nima z našo refleksoterapijo nič
skupnega.

POSEBEN NASVET
REFLEKSOTERAPEVTOM
Tudi, če se odločite, da boste pomagali svojim bližnjim z
refleksoterapijo le občasno, postanete nekako zavezani

•
vrednotam, kakršne veljajo za vse terapevte. Če mislite, da
boste samo fizično masirali, pričakujete lahko samo
polovičen uspeh. Potem je boljše, da se odločite postati
klasični fizioterapevt; tudi tako boste lahko ljudem veliko
koristili, vendar se boste ukvarjali le z masažo telesa. Dober
refleksoterapevt pa naj bi imel do svojega dela duhovni
odnos. Deluje namreč na mejnem področju - med duhom in
telesom.
Tovrstno zdravljenje pacientov postopno utrdi v terapevtu
občutek ponižnosti. Pri našem delu ne gre za atraktivnost,
ki prinaša slavo in denar. Refleksoterapevti ne znamo
zamenjati srca ali vstavljati žil, ne operi ramo možganskega
tumorja in ne vladamo nad življenjem in smrtjo svojih strank.
V neudobnem položaju obdelujemo najbolj oddaljeni del
človekovega telesa, ko ure in ure preklečimo pred nogami
njegovega dostojanstva Človeka in se skupaj z njegovimi
stopali skoraj dotikamo zemlje. Zato se ne smemo čuditi, če
se postopno zavemo veličine naše majhnosti.
Verjemite, da tak pristop osrečuje terapevta samega vsaj
toliko kot pacienta, ki od enega srečanja s terapevtom do
drugega ugotavlja, da se čedalje bolje počuti.
VSEBINA

Noge 7
Skrivnost naših stopal 8
Prvi stik s pacientom. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. 9
Prisluškovanje govorici stopal 10
Masažna kad 12
Higiena nog in stopal 15
V kakšni legi masiramo pacienta 16
Tehnika masaže 17
Osnovna masaža. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19
Vodnik za hitro iskanje refleksnih točk na stopalu 21
Diagnosticiranje 27
Koliko časa masiramo in kdaj 28
Kdaj naj se masaži ognemo. . . . . . . . . . . . . . . .. . 30
Kaj se dogaja med masažo 31
Masaža pri različnih starostnih skupinah. . . . . . . . . .. 34
Kdaj refleksoterapija najbolj pomaga 35
Med hojo se osredotočimo na bolne organe 37
Ena masažna točka deluje na več organov. . . . . . . . .. 40
Abecedni seznam nekaterih bolezni 40
Alergija 40
Akne 41
Anemija 41
Angina 42
Angina pectoris 42
Artritis in artroza 43
Astma 43
Boleča menstruacija 44
Bolečine v hrbtenici 44
Bronhitis 45
Celulitis 45
Ciste 46
Debelost (odvečna teža) 46
Ekcem .47
Epilepsija 47
Faringitis 48
Frigidnost 48
Glavobol 49
Golšavost 49
Hemeroidi 50

•
 Hernia disci 50
Infarkt 51
Išias . . . . . . . . . . .. . 52
Izpadanje las 52
Ječmen 53
Krvni pritisk 53
Levkernija 54
Motnje v meni 54
Motnje v krvnem obtoku 55
Nespečnost 55
Nevroza 56
Noge - otekline 56
Pomanjkanje kalcija v kosteh 57
Prehlad 57
Rana na dvanajstniku 58
Revma 58
Sladkorna bolezen 59
Stresi, izpiti, menežerske bolezni 59
Težave z dihanje 60
Težave z jctri in žolčnikom 60
Uravnavanje delovanja žlez 61
Urogcnitalni aparat 61
Zaprtje 62
Splošna preventivna masaža 62
Refleksne točke tudi na telesu 63
Za tiste, ki hočejo nekaj več 64
Dihanje 70
Temelji meditacije 71
Terapevtska meditacija 73
On1 75
Poseben nasvet refleksoterapevtorn 76
REFLEKSNE CO:'llE STOPAL

19 bronhiulni kanal 44 prepone

4 čelni sinusi IS priželjc (tirnus)
37 danka SO prsa
59 debelo črevo 61 prsna vrcrcnca
56 dinilje 13 rame
22 dvanajstnik 66 roka
6 epifiza (češarika) 41) sapnik, limfne žleze poprsja
2 glava na splošno 28 sečni kanal
1 hipofiza 7 sence
64 hrbtenica 32 slepo črevo
55 ishiatični živce 23 slinavka
45 jajčniki - moda (testisi) 20 sončni plctcž (solarni plcksus)
24 jetra 52 spodnja čeljust
41 koleno 39 srce
43 kolk 49 srednje uho
62 lcdvena vretenca 38 stegna
27 ledvice ]6 ščitnica
46 limfne žlcze prsi in glave 30 tanko črevo
47 limfnc žlezc trebuha 14 trapczoidna mišica
5 mali možgani 42 trebuh
SI mandlji 63 trtica, križ
57 maternica (urerus) - prostala 12 ušesa
29 mchur 58 vagina - penis
3 možgani 40 vranica
26 nadledvična žlczu ]0 vrat
35 navzdol no črevo 60 vratna vrcrcnca
33 navzgorno črevo 36 zadnje črevo
li nos 9 zatiljc
11 oči 53 zgomj;) čeljust
17 ohščirn ična žkza 21 želodec
18 pljuča 25 žolč
34 prečno črevo 54 žrclnica
31 prehod iz tankega v slepo črevo
REFLEKSNE CONE ROKE

6 češarika (epifiza) 31 prehod iz tankega v slepo črevo

37 danka 44 prepona
22 dvanajstnik 50 prsa
2 glava na splošno 61 prsna vretenca
1 hipofiza 13 rame
64 hrbtenica 48 sapnik, limfne žleze poprsja
55 ishiatični živec 28 sečni kanal
45 jajčniki - moda (testisi) 32 slepo črevo
24 jetra 23 slinavka
41 koleno 20 sončni splet (pi eks us solaris)
62 led ve na vretenca 39 srce
27 ledvice 4 9 srednje uho
46 limfne žleze prsi in glave 16 ščitnica
47 limfne žleze trebuha 30 tanko črevo
57 matem ica (uterus) - prostata 40 vranica
29 mehur 10 vrat
3 možgani 60 vratna vretenca
26 nadledvična žleza 36 zadnje črevo
35 navzdolno črevo 9 zatilje
33 navzgorno črevo 21 želodec
11 oči 65 živci
17 obščitnična žleza 25 žolč
18 pljuča 54 žrelnica
34 prečno črevo
 Branka Sega Korošec

z MASAŽo STOPAL DO ZDRAVJA

"Tudi če se odločite, da boste pomagali svojim bližnjim z

rejleksoterapijo le občasno, postanete nekako zavezani
vrednotam, kakršne veljajo za vse terapevte. Če mislite, da
boste samo fizično masirali; pričakujete lahko samo
polovičen uspeh. Potem je boljše, da se odločite postati
klasični fizioterapevt; tudi tako boste lahko ljudem veliko
koristili, vendar se boste ukvarjali le z masažo telesa. Dober
rejleksoterapevt pa naj bi imel do svojega dela duhovni
odnos. Deluje namreč na mejnem področju - med duhom in
telesom.
Tovrstno zdravljenje pacientov postopno utrdi v terapevtu
občutek ponižnosti. pri našem delu ne gre za aktivnost, ki
prinaša slavo in denar. Rejleksoterapevti ne znamo zamenjati
srca ali vstavljati žil, ne operiramo možganskega tumorja in
ne vladamo nad življenjem in smrtjo svojih strank. V
neudobnem položaju obdelujemo najbolj oddaljeni del
človekovega telesa, ko ure in ure preklečimo pred nogami
njegovega dostojanstva Človeka in se skupaj z njegovimi
stopali skoraj dotikamo zemlje. Zato se ne smemo čuditi, če
se postopno zavemo veličine naše majhnosti. Verjemite,da tak
pristop osrečuje terapevta samega vsaj toliko kot pacienta, ki
od enega srečanja s terapevtom do drugega ugotavlja, da se
čedalje boljepočuti. "

AUR~