NOVEMBER 2009 LETO II ŠTEVILKA 7

Poštnina plačana pri pošti 2102 Maribor Tiskovina / ISSN 1855-6108

www.instalater.si

STROKOVNA REVIJA ZA OGREVANJE, VODOVOD, PREZRAČEVANJE IN GRADNJO

▶ Široka paleta kotlov 25 - 95 kW
▶ Večja zgorevalna komora zagotavlja
daljši čas zgorevanjem pri enem
polnjenju
▶ Možnost kurjenja večjih kosov lesa
▶ Visoka učinkovitost zgorevanja
▶ Nizka poraba goriva
▶ Nizke emisije
▶ Minimalna količina pepela
▶ Enostavno čiščenje
▶ Samodejna zaustavitev kotla po
izgoretju goriva
▶ Sesalni ventilator zagotavlja stalno in
učinkovito izgorevanje in delovanje
▶ Kotel je opremljen s hladilnimi zanko,
ki služi pred pregrevanjem vode v
kotlu
▶ Posebno visoko kvalitetno kotlovsko
jeklo debeline 6mm
▶ Kotel je izdelan v skladu z evropskim
normativom EN 303-5
▶ Model DP PROFI omogoča
modulacijo moči

biomasni uplinjevalni kotli

attaCk Dp
attaCk Dp stanDaRD attaCk Dp pRoFi

Zastopa:
üf er

Pr be
pr st

od rw
ü
ge mu

uk ac

Partizanska cesta 137; 6210 Sežana

au

tio ht
B

Tel: 05/70 70 220; Fax: 05/73 44 382

SÜDDEUTSCHLAND

EN 303-5

info@mago.si; www.mago.si
4 Instalater November 2009

Vsebina
RAZNO
Društvo DIEM na sejmu MOS 2009 6
»TISOČ IN ENA NOČ« 8
S trmo do patenta 9 Slovenska strokovna revija
instalaterjev energetikov
Sodobne arhitekturne spake 10
Dan odprtih vrat 11
OGREVANJE Ustanovitelj:
Gregor Klevže
Sistemi cevnega omrežja 12
Lokalno ogrevanje prostorov 14 Izdajatelj:
Hranilnik za dolgotrajno shranjevanje toplote 19 Društvo instalaterjev
Topel dom na najcenejši in ekološki način 22 energetikov Maribor in
Inzulinska črpalka 23 Energap.
Toplotne črpalke Buderus zemlja/voda 24
Odgovorni urednik revije:
Trdo lotanje bakrenih cevi 25 Ivo Klevže,
Sistemske plošče za talno ogrevanje 26 e-pošta: ivo@klevze.si
Subvencioniranje rabe trajnih virov energije 27
Segmentni lok 28 Trženje oglasnega prostora:
Helena Pehant,
Brezžični prenos energije 29
e-pošta:
Hramba utekočinjenega naftnega plina 30 helena@instalater.si
VODOVOD tel.: 031 / 39 35 39

Majhni elementi za velike spremembe 32 Nastja Klevže,

Predizolirani fleksibilni cevovodi UPONOR 34 e-pošta: nastja@instalater.si
Nastavitev izliva na vodni armaturi 38
Vgradnja vodomera 39 Strokovni pregled člankov:
dr. Jurij Krope,
Popravilo betonskega rezervoarja za pitno vodo 40
SOLARNO mag. Aleš Glavnik
Moč vetra 42 univ.dipl.inž.str
Stena Trombe 44 Lektoriranje;
Fotovoltaika – elektrika iz Sonca 46 Silva Skrt
Ujemi in shrani toploto Sonca 48
GRADNJA Grafična priprava:
Gregor Klevže,
Prostor za hišne priključke 50 e-pošta: gregor@klevze.si
Sistem konstrukcij za klimate in hladilne agregate 52
Energijsko varčne in okolju prijazne hiše 54 Tisk: MA-TISK d.o.o.
Najpogostejše napake pri vgradnji strešnih oken 56
Kaj pride za pasivno hišo? 58 Naslov uredništva:
PREZRAČEVANJE Društvo instalaterjev
energetikov Maribor (DIEM),
Izračun količine zraka 60 Ahacljeva ul. 12a,
Prezračevanje skozi okna 62 2000 Maribor,
telefon: 02/320 13 10
MRA
e-pošta:
Največje evropsko naselje v pasivnem standardu 64 urednistvo@instalater.si

ENERGAP
„Desertec“ 65 Revija Instalater sodi med stroko-
vne revije in je v celoti brezplačna.
Revija izide 6 krat letno.
ZANIMIVOSTI
ISSN 1855-6108
Optični učinki barve v prostoru 66
November 2009 Instalater 5

Uvodnik
Različne vrste ogrevalnih in in-
stalacijskih sistemov prikazanih
v realni situaciji, bi morali postati
ključno vodilo kvalitetne predsta-
vitve.
v realnem merilu. To bi lahko
bila velika priložnost za različne
ponudnike sodobnih pasivnih in
nizkoenergijskih hiš, ki vse bolj
krojijo energetsko politiko.
Skratka, bilo bi stičišče ponu-
dnikov in izvajalcev, da pokažejo
potencialnim kupcem oziroma
svojim strankam, kako temo,
energija in ogrevanje obravnavajo
v njihovem podjetju.
Ob vsem tem, bi lahko našla inte-
res tudi država, ki bi preko svojih
svetovalnih organizacij spregovo-
rila o temi ekologija in ogrevanje.
Slednji dve omenjeni temi, bi
tako postali še bolj aktualni in ve-
likokrat bi se lahko našla kakšna
dobra skupna rešitev.
O vsem tem v Društvu instalater- naslovom »MEGRA + Umna
jev energetikov Maribor (DIEM), raba energije«. K sodelovanju pa
skupaj z Razvojno agencijo vabimo vse, ki bi v projektu želeli
(MRA) in Energetsko agencijo sodelovati.
ENERGAP iz Maribora razmi-
šljamo že daljši čas. Zavedamo Veseli bomo tudi vsake informa-
se, da je potrebno združiti moči. cije oziroma vzpodbude za boljšo
izvedbo projekta. Vse, ki si sode-
Že spomladi v naslednjem letu,se lovanja želijo, nam naj to sporoči-
bomo na gradbenem sejmu ME- jo na naslov društva, oziroma po
GRA, predstavili s projektom e-pošti: drustvo@diem.si
o Umni rabi energije. Tako bo
sedanji in uspešni sejem gradbe- Predsednik društva DIEM:
ništva Megra potekal pod novim Ivo Klevže
Društvo instalaterjev energetikov Maribor
Ahacljeva ul. 12a, 2000 Maribor, tel.: (02) 320 13 10
clanstvo@drustvo-diem.si

Za prikaz sodobnih vodovodnih Za marsikoga bi, ne nazadnje bila PRISTOPNA IZJAVA

naprav, ogrevanja, prezračevanja,
alternativnih virov energije in so-
dobnega gradbeništva, s pripada-
jočimi vrstami tehnologij, vse bolj
zahtevajo stalne predstavitve.
zanimiva tudi tema, ki govori, da
se ogrevalni kotli, vse bolj izmika-
jo iz kleti v naše bivalne prostore
Podpisani/a _____________________________________________
in krojijo arhitekturno podobo in
želim postati član/članica Društva instalaterjev energetikov Maribor
opremo stanovanj.

Tudi v Sloveniji bi morali pričeti V praksi lahko instalaterji in pro-

z razmišljanji o takšni predsta-
vitvi. Le kvalitetna predstavitev
omenjenih sistemov in njihova
prepletenost s kompetencami iz-
vajalcev in prodajalcev, na vseh
razpoložljivih tehnologijah, bo
omogočila številnim izvajalcem
in tudi uporabnikom, boljšo pred-
hodno predstavitev za vgradnjo
želenega sistema.
Združitev slovenskih strokovnja-
kov, proizvajalcev, izvajalcev in
prodajalcev ter podpora države,
bi lahko omogočila izvesti pred-
stavitev na večji površini, v zapr-
tem in zunanjem prostoru.
Kupcem bi tako omogočili lažjo
odločitev pred nakupom oziro-
ma vgradnjo kompletne ponudbe
vodovodne, ogrevalne in prezra-
čevalne tehnologije, vključno z
gradbeništvom. Takšna komple-
ksna predstavitev na enem me-
stu, lahko skozi celo leto nudi šte-
vilnim zainteresiranim možnost,
da si določen sistem predstavijo
jektanti ponudijo graditelju pred- Datum rojstva: __________________________________________
stavitev določenega sistema v
tako imenovanem »energetskem Izobrazba: ______________________________________________
parku«.
Delovno področje: _______________________________________
Velika prednost takšne predstavi-
Organizacija: ____________________________________________
tve je lahko razširitev strokovnih
nasvetov na licu mesta, kjer bi po- Telefon: _________________________________________________
leg aktualnih tehničnih nasvetov
razvoja, bile podane tudi informa- Naslov: _________________________________________________
cije, ki terjajo številne možnosti
in velikokrat nudijo individualne Elektronski naslov: _______________________________________
rešitve.
Dovoljujem Društvu instalaterjev energetikov Maribor uporabo
zgornjih podatkov za potrebe vodenja evidence članstva in za
Številnim zainteresiranim bi
medsebojno obveščanje. Seznanjen/a sem, da bo Društvo in-
to bila najboljša priložnost, da stalaterjev energetikov hranilo in obdelovalo te podatke dokler
dobijo realno predstavitev vgra- bom njegov član/članica.
dnje želenega sistema, v njihovo
okolje. S tem bi, v veliki meri
prispevali, da o energetski poli-
tiki odločajo za to poklicani in
usposobljeni strokovnjaki in ne le ________________________ ________________________
prodajalci. Datum: Podpis:
Takšna predstavitev stroke je v
sedanjem času potrebna. To je že Podpisano prijavnico pošljite na naslov društva po navadni oz.
stalna praksa v številnih razvitih elektronski pošti.
državah po svetu.
 6 Instalater November 2009

Društvo DIEM se je predstavilo na sejmu MOS 2009

Strokovni sejmi še vedno štejejo za stičišče, kjer se lahko
srečata poslovnost in inovativnost na enem mestu. Sejem
MOS postaja iz leta v leto vse večji in zanimivejši. Vse bolj
pa se ponaša tudi s sodobno sejemsko infrastrukturo.

Na sejmu, ki vsako leto ponuja in strpnosti. Dobra priložnost za

na ogled najnovejše dosežke ter
omogoča predstavitev najnovej-
ših proizvodov in tehnologij iz
različnih panog, predvsem iz obr-
tnih dejavnosti, privabi vsako leto
veliko število obiskovalcev.
V preteklih 40. letih sta Obrtna
zbornica Slovenije in Celjski se-
jem dokazala, da je za dobre pro-
jekte potrebno veliko časa, truda
odlično sklepanje poslov, ki jih se-
jem nudi, se je pokazala za nujno
tudi sedaj, ko živimo v času veli-
ke recesije in se izguba poslov iz
dneva v dan vse bolj množi.
Tudi Društvo instalaterjev ener-
getikov (DIEM), je letos izkori-
stilo, skupaj z nekaterimi člani
priložnost, za svojo predstavitev
na tako velikem in pomembnem
prostoru. S skupno predstavitvijo
v hali L smo želeli obiskovalcem
predstaviti vrhunske proizvode
naših članov, poskrbeli smo za
predstavitev strokovne revije IN-
STALATER, ki jo stroka vedno
bolj ceni. Predvsem nas veseli,
da jo stroka vse bolj jemlje »kot
svojo revijo«, saj mnogi menijo,
da v njej najdejo poleg številnih
zanimivosti s področja energetike
in gradbeništva, tudi veliko pouč-
nega za to vrsto poklica.
Vse dni sejma smo aktivno za-
stopali poslovne interese društva,
kot tudi njenih članov. Vse, ki
jih je zanimalo delovanje našega
strokovno naravnanega društva,
ki vse bolj zastopa interese na po-
dročju celotne Slovenije, smo se-
znanili tudi s številnimi projekti,
ki jih skupaj z Mariborsko razvoj-
no agencijo MRA in energetsko
agencijo ENERGAP razvijamo
za prihodnje leto.
Po vsem videnem in predstavlje-
nem beležimo iz dneva v dan vse
večji porast članstva v našem dru-
štvu DIEM. Predvsem pa nas ve-
seli izredno veliko zanimanje za
strokovno revijo, ki nas prisiljuje,
da bomo morali že v naslednji
reviji enormno povečati naklado.
Takšna odločitev, pa je odvisna od
naših donatorjev. Smo pa veseli
dejstva, da nam, kljub številnim
obrekovanjem konkurenčnih re-
vij, donatorji vse bolj zaupajo in
se njihovo število iz številke v šte-
vilko vse bolj povečuje.
Razstavni prostor društva je bil
zelo dobro obiskan. Kvalitetni
proizvodi naših članov so poželi
veliko zanimanja. Vse to je tudi
spodbuda, da se v naslednjem
letu predstavimo v še večjem šte-
vilu naših članov društva.
V zahvalo našim članom, ki so se
predstavili na letošnjem Obrtnem
sejmu, je prav, da jih predstavimo
tudi v tej številki revije, to so:
Podjetje Letral d.o.o., je trgovsko
podjetje z šestnajstletno tradici-
jo in uveljavljenima Trgovinama
VODNAR, v katerih prodajajo
material za vodovod, central-
no ogrevanje in prezračevanje.
Posluje na dveh lokacijah, kjer
z bogato ponudbo presenečata
lepo urejena prodajna salona
kopalniškega pohištva, parketa
in keramičnih ploščic. Trgovini
VODNAR imata v svoji ponudbi
še vse vrste in dimenzije strešnih
žlebov, prav tako pa tudi celotno
paleto tehničnih in gospodinjske
pline.
November 2009 Instalater
Podjetje Letral d.o.o. pa je uvelja-
vljeno ime tudi na področju stroj-
nih instalacij, kjer je v petnajstih
letih, na podlagi kvalitetnega in
strokovnega izvajanja, pridobilo
zelo veliko referenc, tako na sta-
novanjskih hišah, kot tudi na šte-
vilnih blokih, šolah, poštah, po-
slovno stanovanjskih objektih,…
ELBATRADE d.o.o. je podjetje,
ki se ukvarja z montažo toplotne,
sanitarne in klimatske tehnike.
Začetki poslovanja podjetja sega-
jo v leto 1975. Leta 2003 je bilo
ustanovljeno podjetje ELBA-
TRADE d.o.o., ki je podedovalo
dolgoletne izkušnje in kvaliteto
dela. Njihovi strokovnjaki se ne-
nehno izobražujejo in dopolnju-
jejo svoje znanje doma in v tujini.
Le z dobrim znanjem in spremlja-
njem najsodobnejših svetovnih
tehnologij lahko zboljšujejo kva-
liteto njihovega vsakdanjega dela.
DUŠAN PREJAC S.P., INŠTA-
LATERSTVO ENERGETSKIH
NAPRAV iz Petanjcev, je podje-
tje z večletnimi izkušnjami in z
vpeljano dobro poslovno tradici-
jo. Inovativnost, prilagodljivost
in prizadevanja za uporabo naj-
sodobnejše tehnologije ter naj-
novejših materialov in opreme so
največje odlike podjetja.
Znanje za vgrajevanje in upra-
vljanje najsodobnejših tehnologij,
materialov in montažo strojne
opreme se sproti usposabljajo
doma in v tujini!
Svoje znanje in tehnologijo pa
predstavijo na različnih strokov-
nih sejmih. V podjetju ponujajo
storitev montaže centralnih kur-
jav, ki za energent uporabljajo
predvsem:
))lesena polena,
))lesne sekance in
))lesne pelete.
STROJNO KLJUČAVNIČAR-
STVO IN TRGOVINA NA
DROBNO Valher Tomaž s.p.
iz Spodnjega Boča je številnim
obiskovalcem predstavilo s so-
dobnim in moderno oblikovanim
avtomatiziranim toplovodnim
kotlom, za kurjenje na lesno bi-
omaso oziroma z lesnimi peleti.
Zaradi integriranega zalogovni-
ka, visokih izkoristkov in avto-
matizacije se lahko primerja s
plinskimi oziroma oljnimi kotli.
Njihov najnovejši avtomatizi-
rani kotel, se po kvaliteti lahko
primerja z vsemi podobnimi naj-
sodobnejšimi izdelki. V društvu
DIEM smo z letošnjo predstavi-
tvijo na Mednarodnem obrtnem
7
sejmu v Celju izredno zadovoljni.
Veliko zanimanje za predstavlje-
ne artikle na našem razstavnem
prostoru, velik in pozitiven odziv
nad našo strokovno revijo instala-
ter ter porast članstva v društvu,
nam vliva dodatno upanje, da
smo na pravi poti.
Velik porast članstva, ni samo na
račun brezplačnega članstva. Čla-
ni, ki jih stroka zanima so veseli,
da v društvu spremljamo razvoj
in tehnologijo ter, da pripravljamo
kar nekaj odmevnih projektov in
upamo, da jih bomo že v kratkem
lahko predstavili širši javnosti.
Prva in večja priložnost bo že na
spomladenskem gradbenem sej-
mu MEGRA, kjer bomo predsta-
vili projekt MEGRA + UMNA
RABA ENERGIJE.
Ivo Klevže
 8 Instalater November 2009
»TISOČ IN ENA NOČ«
pravljice, ki se nikoli ne končajo... bi lahko imenovali po-
novno srečanje, čez prvo majske praznike leta 2010.
Društvo instalaterjev energetikov
iz Maribora ponovno pripravlja
skupaj s turistično agencijo TRA-
VEL AGENCY COLUMBUS,
iz Maribora letovanje skozi pr-
vomajske praznike v prihodnjem
letu. Za razliko od predhodnih
dveh letovanj v Turčiji, smo se
tokrat odločili, da obiščemo Tu-
nizijo.
Tunizija se nahaja na severovzho-
du Afrike, v srčiki arabskega
sveta. S svojimi prekrasnimi pla-
žami, s toplim in čistim morjem,
s starodavnimi mesti na prepihu
civilizacij, s čudežnim svetom pu-
ščave in oaz na jugu, kjer se meh-
ke, prostrane sipine izmenjujejo s
palmami in zelenjem, spada Tu-
nizija med privlačnejše turistične
destinacije.
Nastanjeni bomo v prekrasnem
hotelu EL MOURADI HAM-
MAMET RESORT 4*. Hotel leži
v centru letovišča Yasmine Ham-
mamet, ob glavni promenadi, kjer
so številne trgovine, bazarji, v bli-
žini medina in tematskega parka
Kartagina. Lepa peščena plaža je
čez cesto ob hotelu. Oddaljenost
do letališča Tunis je približno 70
km.
Ponudba hotela:
Velik hotelski kompleks z lepo in
udobno urejenimi sobami. 5 re-
stavracij, 3 »a la carte« restavraci-
je, več barov ob bazenu in na pla-
ži; 5 velikih zunanjih bazenov z
ločenim delom za otroke; gostom
je na voljo tudi sodobni spa cen-
ter z masažami, fitnesom, savno,
pedikuro itd.
Senčniki, ležalniki ter brisače
so ob bazenu in na plaži brez-
plačno. Sobe so opremljene s
klimatsko napravo, kopalnica z
wc-jem, sušilcem za lase, telefo-
nom, SAT-TV-ejem, mini barom,
sefom, balkonom, skratka, prije-
tno opremljene sobe. Na voljo pa
je tudi 24-urna sobna strežba. Za
zabavo je na voljo diskoteka, ma-
vrska kavarna, dnevni in večerni
animacijski program.
Za otroke: mini klub (5-12 let), 2
zunanja otroška bazena ter veliko
igrišče, opremljeno s številnimi
igrali.
Šport: teniško igrišče, lokostrel-
stvo, kegljanje, biljard, namizni
tenis, mini golf, odbojka na plaži.
Za golfiste, približno 6 km od ho-
tela se nahajata 2 golf igrišči: Ya-
smine Golf (27 lukenj) in Citrus
Golf (45 lukenj). Na voljo so tudi
brezplačno vsi nemotorizirani vo-
dni športi.
Storitev »Vse vključeno v ceno«
zajema: samopostrežni zajtrk,
kosilo in večerjo v glavni resta-
vraciji, zgodnji in pozni zajtrk,
sendviči, prigrizki, picerija, jedi
na žaru; lokalne alkoholne in bre-
zalkoholne pijače, kavni napitki,
aperitivi, pijača v barih; 24 urna
sobna strežba.
Cena: 459,00 EUR
V ceno je vključeno:
))letalski prevoz iz Ljubljane ali
Zagreba v Tunizijo in nazaj
))letališke in varnostne pristoj-
bine v vrednosti 79,00 EUR/na
osebo zajeto.
))transfer: letališče-hotel-letali-
šče
))7 x vse vključeno v hotelu El
Mouradi Hammamet Resort
4*
))slovensko govoreči predstav-
nik na destinaciji
))osnovno CORIS zavarovanje
))cena velja za odraslo osebo v
dvoposteljni sobi
Cena za otroke/dodatno ležišče:
))1. otrok (2-12let) v sobi
½+1 skupaj z dvema odra-
slima .260,00 EUR
))2. otrok (2-12let) v sobi
½+2 skupaj z dvema odrasli-
ma 270,00 EUR
))1. otrok (2-12 let) v sobi ½ sku-
paj z enim odraslim .-20%
))soba 1/3 449,00 EUR
))soba 1/1 559,00 EUR
Priporočamo zavarovanje rizika
odpovedi.
Pomembno opozorilo:
slovenski državljani potrebujejo
za vstop v Tunizijo potni list, ve-
ljaven še najmanj 3 mesece po
vstopu v državo. Otroci morajo
imeti svoj potni list.
Splošni pogoji organizatorja so
sestavni del tega programa in so
na voljo v agenciji. Točen datum
odhoda bo znan do naslednje
številke strokovne revije INSTA-
LATER.
Prijave:
Društvo instalaterjev energetikov
Maribor
Ahacljeva ul. 12 a
2000 Maribor
Tel.: 040/661 448
e-mail: ivo@klevze.si
ali
TA COLUMBUS d.o.o.
ga. Joca Ajhmajer
SI-2000 MARIBOR
Slovenija
TEL: +386/2/230-11-12
FAX: +386/2/237-22-32
MOBI: +386/41/478-472
e-mail: joca@columbus.si
November 2009 Instalater 9

S trmo do patenta
Niso vsi dovolj dobri, oziroma sposobni, ustvariti nekaj,
kar je vredno patenta. V hitrem tehnološkem razvoju, ka-
kršnemu smo priča danes, je to še veliko večji dosežek. V
Sloveniji velikokrat slišimo za ustvarjalne in sposobne lju-
di. Žal, pa se njihov izdelek, le s težavo prebije v ospredje.
Še vedno, vse preveč prisegamo tujemu znanju.
Slika 1 – g. Marjan Filipi, zadovo-
ljen z dosežkom
Z istimi težavami se sooča tudi
gospod Marjan Filipi iz Selnice
ob Dravi. Po končani osnovni
šoli, se je leta 1953 odločil za po-
klic kovača. Po naravi spada g.
Marjan med radovedne ljudi. In
prav temu se ima zahvaliti, da je v
tovarni Dušika v Rušah, kot vzdr-
ževalec strojnih naprav, našel veli-
ko priložnost za številne izboljša-
ve. Njegove izboljšave so vedno
bile velik prispevek k varčevanju
z denarjem in lažjemu delu števil-
nih zaposlenih v tovarni. Da so v
tistih časih cenili delo, pa pričajo
številne pohvale in denarne na-
grade, ki jih je g. Marjan prejel.
Kljub lastnemu zadovoljstvu, je
potrebno vedeti, da delo ob ve-
likih pečeh v proizvodnji ni bilo
lahko. Velike temperaturne raz-
like in prisotni plini, so botrovali
raznim obolenjem in celo terjale
številne invalidnosti, med kate-
rimi se je znašel tudi g. Marjan.
Tudi njega, je ves ta napor leta
1983 prisilil v invalidsko upoko-
jitev.
V času upokojitve, se je takratna
domovina Jugoslavija soočala z
velikimi problemi energetske kri-
ze. Kljub hitremu naraščanju cen
energentov, je bila sreča, da si go-
rivo sploh dobil. Gospod Marjan
je po naravi zelo varčen človek in
prav to, ga je privedlo do številnih
razmišljanj o varčevanju z energi-
jo. Eno od pomembnejših vpra-
šanj, kako varčevati z energijo v
stanovanjskih hišah, je postalo
nov izziv, kateremu se ni mogel
upreti.
Trajalo pa je kar nekaj let, da je
izdelal svoj lasten kotel za cen-
tralno ogrevanje. Po daljšem
opazovanju in številnih meritvah,
predvsem dimnih plinov in pora-
be goriva, so se številne prednosti
njegovega kotla hitro pokazale.
Na pobudo nekaterih strokovnja-
kov, je leta 2005 vložil patentne-
mu uradu Slovenije vso potrebno
dokumentacijo za pridobitev
patenta. Številna dokumentacija,
nenehno spreminjanje in dopol-
njevanje načrtov in zapisov so
zahtevali veliko časa. Kljub vsem
težavam, je leta 2007 prejel odloč-
bo o podelitvi patenta s št. 22102
Nizkotemperaturni toplo-
vodni kotel za centralno
ogrevanje
Prijavitelju je znan nizkotempe-
ratumi toplovodni kotel, pri kate-
rem je v eni steni vgrajen gorilnik,
medtem, ko je v nasprotni steni
predvidena izstopna odprtina za
dimne pline, ki je povezana z di-
mnikom.
Gorivo doteka v gorilnik in tam
zgoreva, s čimer se tvori hori-
zontalno potekajoč tok vročih
dimnih plinov, ki se ga zatem obr-
ne za 180° in vodi skozi toplotni
izmenjevalnik, od koder potem
dimni plini še razmeroma vroči
iztekajo skozi izstopno odprtino
v dimnik.
Toplotni izmenjevalnik je oblit z
vodo, tako da v območju izmenje-
valnika toplota z dimnih plinov
prestopa na vodo, ki se jo potem
vodi po sistemu centralnega ogre-
vanja, tj. po ustreznem cevovodu
skozi radiatorje in druge razpo-
ložljive naprave in priprave, kjer
voda toploto oddaja v ogrevani
prostor, zatem pa se jo ponovno
vrača v kotel.
Zaradi razmeroma nizke tempe-
rature dimnih plinov, na izstopu
iz kotla sicer praktično ne prihaja
do pojava kondenza v kotlu, po
drugi strani pa skozi dimnik izha-
jajo razmeroma majhne količine
toplote.
Nizkotemperatumi toplovodni
kotel za centralno ogrevanje, s ka-
kršnim se ukvarja pričujoči izum,
sestoji iz okrova, ki ga tvori na
svoji notranji površini toplotno
izoliran plašč s prednjo in zadnjo
steno, ki je prirejena za vgradnjo
gorilnika za zgorevanje tekočega
ali plinastega goriva, medtem, ko
je v območju omenjene prednje
stene na voljo izstopna odprtina,
ki je preko dimovodne cevi pove-
zana z dimnikom.
V osrednjem delu kotla, v notra-
njosti plašča, je zgorevalna komo-
ra, v katero na enem koncu sega
gorilnik, na njenem nasprotnem
koncu pa je predvidena preu-
smerjevalna komora, h kateri je
priključen sklop cevnih toplotnih
Slika 2 - Nizkotemperaturni kotel s patentno št. 22102
izmenjevalnikov. Po izumu je
predvideno, da je omenjeni sklop
cevnih toplotnih izmenjevalni-
kov, ki je priključen na prednjo
preusmerjevalno komoro, razpo-
rejeno med zgorevalno komoro in
prednjo steno kotla, obenem pri-
ključen tudi na zadnjo preusmer-
jevalno komoro, ki je razporejena
ob zadnji steni kotla, kot tudi,
da je na omenjeno zadnjo preu-
smerjevalno komoro priključen
nadaljnji sklop cevi za vodenje di-
mnih plinov od omenjene zadnje
preusmerjevalne komore proti
izstopni odprtini in skozi dimo-
vodno cev v dimnik je zapisano v
patentni dokumentaciji.
Nazadnje omenjeni sklop cevi,
za vodenje dimnih plinov je pri
nekondenzacijski različici ko-
tla razporejen v zgornji polovici
kotla, namreč nad nivojem go-
rilnika oziroma zgorevanja, pri
kondenzacijski različici kotla pa
v spodnji polovici kotla, namreč
pod nivojem gorilnika oziroma
zgorevanja.
Kaj pa v prihodnje?
Z delom g. Marjan, iz zdra-
vstvenih razlogov, ne more več
nadaljevati. Bolezen je močno
načela njegovo počutje. V veliko
zadovoljstvo bi mu bilo, da bi s
svojim izdelkom pomagal neko-
mu, ki bi kotel spravil na tržišče.
Za oddajo pravice do patenta ne
zahteva veliko denarja. Že sama
povrnitev vseh nastalih stroškov,
ki jih je imel pri izdelavi kotla in
pridobitvi dokumentacije, vključ-
no s patentom, bi mu bila v veliko
zadovoljstvo.
 10 Instalater November 2009

Sodobne arhitekturne spake

S tem naslovom sem pred dvema letoma zapisal članek, s
katerim sem želel opozoriti na nameščanje zunanjih enot
klimatskih naprav, ki po mestu kazijo zunanji videz neka-
terih zgradb. Predvsem me je motil videz Modne hiše in
Zdravstvenega doma, ki stojita v centru mesta Maribor.

Slika 1 - Modna hiša pred obnovo

Danes lahko z zadovoljstvom
zapišem, da sem vesel vidne spre-
membe na objektu trgovske hiše
Modna hiša. Obnova objekta, po
50 letih, od kar je bila trgovska
hiša predana namenu, je vseka-
kor bila že nujno potrebna. Kot
ob njeni otvoritvi, lahko tudi da-
nes, zatrdim, da bo njena nova
podoba Mariboru in Mariborča-
nom ponovno v ponos.
Ali je objekt z novo podobo všeč
vsem ne bom presojal. Tto pre-
puščam vsakemu posamezniku.
Vsekakor pa moram izraziti ve-
Slika 3 – Obnovljena Modna hiša v Mariboru, bo ponovno v ponos vsem
Mariborčanom
liko zadovoljstvo, da sta investi- dela pri obnovi zgradbe. Zani-
tor in projektanti poskrbela za malo me je, kako bodo poskrbeli
urejenost klimatskih naprav. Ob za klimatske naprave, oziroma
številnih mimohodih sem imel za namestitev zunanjih enot, ki
priložnost opazovati posamezna zagotavljajo hlajenje pri Split sis-
temih klimatskih naprav.

Na prikazani sliki št. 1, je mogoče

videti zgradbo pred obnovo, ko so
še njen videz kazili deli klimatskih
naprav na pročelju fasade. Na sli-
ki št. 2 je prikazana namestitev
zunanjih enot klimatskih naprav.
Na sliki št. 3 je videti sedanji vi-
dez zgradbe, ki ga ne kazijo deli
klimatskih naprav. Dokaz več,
kako je mogoče, z malo truda,
poskrbeti za urejen in lep videz
zunanjosti zgradbe.

Obnova Modne hiše bi morala

postati vzgled vsem bodočim
investitorjem, arhitektom in pro-
jektantom, ko bodo načrtovali
obnovo pročelja zgradbe, oziro-
ma njene fasade. Spoštovanje de-
diščine, skrb in pripravljenost, da
jo ohranjamo, mora biti vgrajena
Slika 2 – Zunanje enote številnih klimatskih naprav, bo v prihodnje očem zakrita v vse naše družbeno načrtovanje.
November 2009 Instalater 11

Dan odprtih vrat v prvi Lumarjevi plus energijski hiši

Podjetje Lumar IG, vodilni proizvajalec montažnih pa-
sivnih hiš, je to soboto pripravilo dan odprtih vrat, kjer
je obiskovalcem in gostom odprl vrata v prvo Lumarjevo
plus energijsko hišo. Vsi, ki jih zanima energetsko učin-
kovita gradnja, so si lahko ogledali hišo vrhunskega slo-
venskega telovadca Mitje Petkovška. »Veseli smo, da se je
Mitja odločil za naše podjetje samoiniciativno.
Po številnih pogovorih sta se s cem, ki so jih zanimale prednosti
partnerico Mojco odločila, da pasivne gradnje ali razmišljajo Med povabljenimi strokovnjaki proizvajala več energije, kot je
je prav naše podjetje sposobno o gradnji pasivne hiše. »Mitjeva je bil tudi predstavnik banke, ki je potrebuje za zagotavljanje ugo-
zgraditi tako varčno hišo, kot si jo plus energijska hiša je tudi prva interesentom predstavil možnosti dnega bivanja, « je povedal Pet-
želita,« je povedal direktor podje- Lumarjeva plus energijska hiša. financiranja. kovšek. Obiskovalci so ob dnevu
tja Milan Lukič. Mitja je za svoje odprtih vrat tako lahko izmenjali
domovanje izbral plus energijsko Plus energijska hiša pomeni, da je Obiskovalce je ob dnevu odprtih izkušnje z lastniki hiš, Mitjem in
hišo, ki bo s pomočjo fotovoltaič- poraba energije manjša od ustvar- vrat pozdravil tudi lastnik nove predvsem s strokovnjaki podje-
nih panelov proizvedla več ener- jene energije,« je še dodal Lukič. Lumarjeve hiše, vrhunski telo- tja Lumar, ki je prejšnji teden v
gije, kot je bo za svoje delovanje Sodelavci s področja prodaje, vadec Mitja Petkovšek. »Sploh Ljubljani prejelo priznanje Zlata
porabila, zato bo lahko nekaj tehničnih priprav in izvedbe so nisem pričakoval, da bo moja Lu- Gazela 2009 za najbolj rastoče
energije prodal tudi v električno ponudili celostno svetovanje, marca požela toliko zanimanja. podjetje v Sloveniji.
omrežje. obiskovalcem pa predstavili tudi Veseli me, da so ljudje dovzetni
gradbene koncepte energetsko za okolje in naravo ter jih zanima Več informacij:
Lumarjevi strokovnjaki so bili učinkovitih montažnih hiš. Za energetsko učinkovita gradnja. Marko Lukić,
od dnevu odprtih vrat, ki se ga je odgovore na vprašanja o prezra- Marsikoga je zanimalo tudi, kako Lumar IG d.o.o.
udeležilo okoli 500 obiskovalcev, čevanju in ogrevanju so bili na je mogoče zgraditi hišo, s katero Tel: 02 421 67 50
na voljo za vprašanja obiskoval- voljo predstavniki dobavitelja. bom tudi nekaj zaslužil, saj bo e-pošta:marko.lukic@lumar.si
 12 Instalater November 2009

Sistemi cevnega omrežja

Sistem ogrevalnih naprav, kjer se ohlajena voda iz grelne- Ogrevanje s toplo vodo v oddaje toplote, na posameznih
ga telesa, vrača po cevovodu, skupaj s predtočno napelja- enocevnem sistemu grelnih telesih je možna, s pomo-
čjo vgrajenega regulacijskega ven-
vo, imenujemo dvocevni sistem (slika 1). V bistvu je sis-
Predvsem v malih enodružinskih tila na grelnem telesu.
tem, ki je podprt z obtočno črpalko enak gravitacijskemu hišah in etažnih stanovanjih (do
sistemu. cca. 12 kW skupne moči), je ta Temperatura ogrevalnega medija
se zmanjšuje, z vsakim prehodom
skozi grelno telo, zato morajo biti
grelna telesa, ki so bolj oddaljena
od vstopa ogrevane vode, večja.
Iz tega razloga izberemo, zaradi
padca temperature, med preto-
kom in povratnim vodom:

ΔV = 10 K.

Tako ostaja razlika v velikosti

grelnih teles omejena. Dolžina
krožnega voda z njenim številom
grelnih teles, ne more biti poljub-
na.

Pri večjih zgradbah lahko upo-

rabimo enocevni sistem samo v
primeru, da vsako nadstropje ali
stanovanje, najprej oskrbimo z
dvocevnim sistemom do etažne-
ga razdelilnika in nato z lastnim
enocevnim sistemom. Ta več
krožen enocevni sistem lahko
uporabimo ravno tako, samo do
zmogljivosti 12 kW, za posamezni
Legenda k sliki št. 2:

))ZS .................... zaprt sistem

Slika 1 – Toplovodno radiatorsko ogrevanje, dvocevni sistem s spodnjo razdelitvijo in, z odprto raztezno posodo
Dvocevni sistem se uporablja pri
večini malih in velikih ogrevalnih
napravah.
Na vseh grelnih telesih je vgrajen
navaden regulacijski ventil, da
lahko vsa ogrevala, skozi predtok,
Legenda k sliki št. 1:
prejemajo skoraj enako tempera-
turo ogrevalnega medija. Tlačni
upor v cevnem razvodu, ki deluje
na obtočno črpalko je, zaradi pa-
ralelnega preklopa grelnih teles,
relativno majhen.
preprosta in cenovno dostopna
cevna napeljava, z zaporedno ve-
zavo vseh grelnih teles, zelo pri-
merna. Ogreta voda, v krožnem
obtoku, prehaja skozi vsa ogre-
valna telesa (slika 2). Regulacija
))P ......................... praznjenje
))OP ................... odzračevanje
))R .............................. radiator
))SP ................ smer pretoka
))OK ............... ogrevalni kotel
))RP ..... radiatorski priključek
))VV ................ varnostni ventil
))OČ ............... obtočna črpalka

))ORP ... odprta raztez. posoda

))RC...... regulacija cirkulacije
))P...................praznjenje
))LP.........lokalno prezračevanje
))R ................................ radiator
))PV ..................... povratni vod
))PO ............ predtok ogrevanja
))OK ............... ogrevalni kotel
))VPC ... varnostno prelivna cev
))VP ........... varnostni predtok
))VPV ... varnostni povratni vod
))CPV ......centralni prezrač. vod
Slika 2 – Enocevno toplovodno ogrevanje s pomočjo črpalke, z vodoravnim krožnim tokom v zaprtem sistemu
November 2009 Instalater 13

Legenda k sliki št. 3:

))ZS ...................... zaprt sistem

))P .......................... praznjenje
))OP .................. odzračevanje
))R .............................. radiator
))SP .................. smer pretoka
))PV ................ povratni vod
))PO ....... predtok ogrevanja
))OK ............. ogrevalni kotel
))GT ................... glavni tok
))DT .... delni tok do radiatorja
))VV ............. varnostni ventil
))OČ .............. obtočna črpalka

enostavnejša. Slaba stran enocev-

nega ogrevanja je v tem, da mora-
mo obvezno vgraditi obtočno čr-
palko, tudi pri manjših napravah,
da ne pride do tlačnih izgub. Na
ta način dosežemo enak učinek,
kot ga imajo dvocevni sistemi.

Slika 3 – Toplovodni enocevni ogrevalni sistem z obtočno črpalko, zaprt sistem Dolgoročno gledano pa so obra-
ogrevalni krog. To je prikazano na Pri horizontalni razdelitvi ima ljubna namestitev grelnih teles, tovalni stroški nekoliko višji, za-
sliki 3 z verzijo A. Vsak ogrevalni v kratki povezavi, pri izhodu za kar je primerno predvsem, pri sa- radi učinka pretoka ogrevalnega
krog lahko dodatno reguliramo, s ogrevanje, dodatno zapiralo. Da- naciji starih zgradb, ki še nimajo medija na zaporedno vezana grel-
pomočjo conskega ventila. nes imajo na tržišču ponujene lastnega centralnega ogrevanja. na telesa. To pa zaradi tega, ker
armature odgovarjajoče kombi- Predhodno, pred montažo, je po- se medij v ogrevalnem sistemu
Kratka povezava med pretokom nacije za regulacijo in zaporo. trebno narediti preprosti izračun, ohlaja, glede na dolžino cevne na-
in povratnim vodom pri vsakem Prednost enocevnega sistema je da ugotovimo potreben učinek peljave in se zato mora površina
grelnem telesu je značilna za eno- manjše število cevnih vodov, po- ogrevanja. S tem je nato montaža grelnega telesa povečevati.
cevni sistem. Pred leti se je upo-
rabljal enocevni sistem s celotno
količino pretočne vode, preko
grelnega telesa. Zaradi potrebe
po varčevanju z energijo se siste-
mi brez kratke povezave, več ne
uporabljajo. Prav tako je danes
pomembno, da lahko vsako grel-
no telo posebej, reguliramo in za-
premo. To pa v preteklosti ni bilo
mogoče, brez zaprtja celotnega
sistema.

Verzija B na sliki št. 3 prikazuje

horizontalno položeno enocevno
ogrevanje, z danes uporabljenimi
specialnimi ventili. S temi venti-
li lahko reguliramo maksimalni
pretok vode skozi grelna telesa.
To rešitev prikazuje slika št. 4.

V naslednji verziji enocevnega

sistema je dvižni vod izpeljan
kot krožni vod in je povezan z
grelnimi telesi, preko predtočne
napeljave in napeljave povratne-
ga voda. Prav tako lahko upora-
bimo kombinacijo horizontalne
in vertikalne razdelitve. V vsa-
kem primeru ima vsako grelno
telo lasten regulacijski ventil. Slika 4 – Vgrajena ventilska garnitura v dodelani radiator
 14 Instalater November 2009

Lokalno ogrevanje prostorov

V zimskem, oziroma hladnem obdobju prostore ogreva-
mo. Toplota v prostoru mora ustrezati načinu delovanja
ljudi v teh prostorih. Pri mirovanju je temperatura višja,
pri razgibani fizični aktivnosti pa nižja. Človeka naj v obi-
čajnem oblačilu in pri običajni aktivnosti ne zebe.

Slika 1 – Tipi kaminov z odprtim kuriščem

Načini ogrevanja nje s sobnimi pečmi ali kamini
spada med najstarejše načine
V prostor prihaja, skozi stene, ogrevanja. Pri sobnih pečeh se vir
okna in vrata, hladen zrak. Zato toplote nahaja neposredno v pro-
moramo hladne prostore pozimi storu, ki ga ogrevamo.
ogrevati. Gorivo lahko zgoreva
v prostoru, ki ga želimo ogreti. Sobna peč ni samo poceni re-
V takšnih primerih govorimo o zervni vir energije, temveč z njo
lokalnem ogrevanju. Toplota se prihranimo veliko energije, saj
tako, preko ogrevala, neposredno nam v prehodnem času ni po-
Preglednica št. 1: Približne mere za vgradnjo kamina
Površina prostora velikost kurišča ≈ 50 – 70 : 1
Velikost kurišča širina : višina : globina ≈ 4 : 3 : 2,5
Velikost kurišča presek dimnika ≈ 10 : 1
širi po prostoru. Za to je potrebna trebno zagnati centralnega ogre-
lokalna peč. Gorivo lahko zgore- vanja. Ogrevanje mora biti tako,
va tudi drugje in nastalo toploto, da lahko izbiramo in vzdržujemo
s pomočjo medija, (vode, pare, zaželeno temperaturo v prostoru.
zraka) prenaša v ogrevan prostor. Paziti moramo, da se zrak, zaradi
V takšnem primeru govorimo o ogrevanja, v prostoru ne kvari.
centralnem ogrevanju.
Peči za trdna goriva
Ko se v prehodnem obdobju,
proti večeru, stanovanje ohladi, Peči za trdna goriva obstajajo v
je primerno zakuriti v kaminu ali mnogih oblikah: kamini, peči,
kakšni drugi sobni peči. Ogreva- toplozračne peči, železne itn.
Slika 2 – Prerez višine kamina
Najbolj znane so železne peči na
drva ali premog.
Da se toplota bolje izkoristi, se
dimni plini ne smejo odvajati ne-
posredno v dimnik, temveč šele
potem, ko se ohlade, v dimnih
kanalih v peči.
Največkrat so ti kanali v zgor-
njem delu peči. Take peči izkori-
ščajo toploto drv in premoga tudi
do 80 %.
Temperatura odhajajočih dimnih
plinov pa je še vedno okoli 200
o
C, kolikor je tudi temperatura
peči pri polni obremenitvi.
Peči na trdna goriva delimo na:
a.) Odprte kamine
b.) Kaminske peči
c.) Lončene peči
d.) Železne peči
a.) Odprti kamini
Namen klasičnega odprtega ka-
mina je, v prvi vrsti, za ogrevanje
prostorov z odprtim kuriščem. V
preteklosti so bili kamini v upo-
rabi za ogrevanje prostorov na
raznih dvorcih in palačah. V se-

Preglednica št. 2: mere za vgradnjo kamina z odprtim kuriščem

Presek dimnika v
Površina Približne mere za kurišče v cm
cm 1)
prostora
v m2 1-stran- 2 do 3-
b h t
ski stranski
15 – 20 60 – 65 45 – 50 35 – 40 20 22,5 – 25
20 – 30 70 – 75 50 – 55 40 – 45 22,5 25 – 30
25 – 35 75 – 80 55 – 60 45 – 50 25 30 – 35
35 – 50 85 - 100 65 - 70 50 - 60 30 35
1) Učinkovito delovanje pri višini dimnika okoli 6 – 8 m. Slika 3 – Dovod svežega zraka s pomočjo dimnega kanala
November 2009 Instalater
Slika 4 – Kaminska peč
danjosti so kamini, v eno ali več
družinskih hišah, popularni zara-
di lepega videza in služijo pred-
vsem za okras ter včasih tudi kot
dopolnilno ogrevanje prostora.
Kurjenje v kaminu ustvarja pri-
jetno ozračje s prijetno toploto,
ob odprtem ognju. Vendar imajo
kamini, z odprtim kuriščem, zelo
slab toplotni izkoristek, nekje
med 30 do 50 %.
Kamine z odprtim kuriščem mo-
ramo priključiti na samostojen di-
mnik. Vgradnja kamina je v pre-
teklosti spadala med zahtevnejša
dela, ki so jim bili kos le vrhunski
mojstri.
Danes lahko na tržišču kupimo
že izdelani kamin, ki ga je potreb-
no samo še sestaviti in obdelati. S
tem je zagotovljen pravilen vlek
in popolno zgorevanje.
Kamini z odprtim kuriščem spa-
dajo po predpisih med majhne
kurilne naprave z občasnim de-
lovanjem. To pomeni, da stalna
uporaba za ogrevanje prostora ni
dovoljena. Pri kaminu z odprtim
kuriščem so najpomembnejši ele-
menti, oblika kurišča iz šamotne
opeke ali iz litega železa, premer
in višina dimnika ter zadosten
dovod zraka za zgorevanje. Da
zmanjšamo toplotne izgube, ki
nastajajo pri vleku, skozi dolgi
dimni priključek, je priporočljivo,
da je dimnik v sredini zgradbe.
Vgradnja kamina z odprtim ku-
riščem je primerna za prostor
z minimalno površino okoli 20
m2. Kamina ne smemo vgraditi
v bližini okenskih odprtin. Pred
kaminom naj ne poteka glavna
komunikacija v prostoru.
Za kurjenje je priporočljiva upo-
raba drv (polena), predvsem iz
breze ali bukve, pri kaminih z
zaprtim kuriščem pa se upora-
bljajo tudi briketi iz lesnega pre-
moga. Najprimernejša so suha
drva, stara vsaj 2 leti. Nikakor pa
za kurjenje v kaminu ne smemo
uporabljati svežih drv.
Tipi in dimenzije
Kamine z odprtim kuriščem de-
limo na 1-, 2-, 3- ali 4-stranske,
pri čemer je velikost dimnega pri-
ključka odvisna od površine ka-
mina. Velikost kamina z odprtim
kuriščem mora biti v sorazmerju
z velikostjo prostora. V pregledni-
ci št. 1 so podane približne mere
za vgradnjo 1-, 2-, 3-stranskega
kamina.
Približne mere za vgradnjo kami-
na z odprtim kuriščem so podane
v preglednici št. 2.
Primer:
1 stranski kamin z odprtim kuri-
ščem
Velikost prostora 30 m2
Velikost kurišča 30/60 = 0,5 m2
Odprtina kurišča za kamin z od-
prtim kuriščem:
Širina x Višina ≈ 80x60 cm
Globina ≈ 50 cm
Mere v cm: ≈ 80/60/50
Presek dimnika = odvodna
dimna cev ≈ 0,05 m2
= Ø 25 oziroma 22,5/22,5 cm
Na sliki št. 2 je v prerezu prikaza-
na višina kamina.
Dimniki
Dimnik ima nalogo, da odvaja
zgorele pline iz kurišča in, da
ustvarja potreben vlek. Posledica
tega je podtlak v kurišču, v kate-
Slika 5 – Zaščita pred vnetljivimi materiali
15
rega vteka zrak, potreben za zgo-
revanje. Dimni plini imajo višjo
temperaturo kot okolišnji zunanji
zrak, zato so specifično lažji in se
dvigajo.
Tlak je odvisen od višine dimnika
in razlike gostot dimnih plinov in
zunanjega zraka. Če je hladnejše,
bo tlak močnejši, prav tako, če so
dimni plini bolj vroči.
Vsak kamin z odprtim kuriščem
potrebuje svoj dimnik, ki stoji
zadaj ali ob strani. Po pravilih je
predpisani presek dimne tuljave
≥ Ø 20 cm ali ≥ 20 x 20 cm. Po
navedbah proizvajalcev so mo-
žni tudi manjši ali večji preseki
dimnih tuljav, kot je prikazano v
preglednici št. 2.
Dovod zraka za zgorevanje
Kamin z odprtim kuriščem po-
trebuje, po predpisih, za pravilno
zgorevanje, lasten dovod zraka, ki
ni v povezavi s prostorom v kate-
rem je postavljen. Zato je potreb-
no paziti, da:
))je v prostoru, kljub zaprtim
oknom, zadostna količina zra-
ka
))bo prostor, skozi katerega pri-
teka hladen zrak, primerno
ogret
 16 Instalater November 2009
Slika 6 - Osnovna lončena peč
))ne pride do prepiha za ljudi, ki
sedijo pred odprtim kuriščem
kamina.
Za potreben dovod svežega zra-
ka, je priporočljiv poseben dovo-
dni zračni kanal, preko katerega
lahko dovajamo zrak iz zračnega
prostora v kleti, ali direktno od
zunaj . Zračni kanal lahko name-
stimo direktno pod rešetko kuri-
šča , s strani ali s sprednje strani
podnožja kamina. Velikost zrač-
nega kanala določimo na osnovi
velikosti kurišča in prostornine
prostora, kjer je nameščen kamin.
Na sliki št. 3 je prikazan prerez
kamina z dovodom svežega zraka
za zgorevanje, skozi dimni kanal,
iz kleti.
Kamini z odprtim kuriščem mo-
rajo imeti tudi varnostno območje
pred kuriščem, narejeno iz ognje-
odpornega materiala, tako,da ne
pride do požara. Da se prostor ne
Preglednica št. 4: Toplozračna lončena peč
Vrsta lončene peči
Povprečna debelina stene
Nazivna toplotna vrednost
Toplotna akumulacija 1)
Teža na površino
1)
≈ Čas trajanja, da se ogreje na povprečno temperaturo 50 C o
ohlaja v času, ko kamin ne deluje,
je v dimniški priključek potrebno
vgraditi dimno loputo. Kamina,
z odprtim kuriščem, med delo-
vanjem, ne smemo pustiti brez
nadzora.
b.) Kaminske peči
Izvor porekla kaminske peči iz-
haja iz Skandinavije. Kaminske
peči ustvarjajo prijetno fiziološko
atmosfero, podobno kot kamini z
odprtim kuriščem. Delujejo z vi-
sokim izkoristkom, podobno kot
železne peči.
Kaminska peč (ogrevalni kamin,
lončena kaminska peč) je nače-
loma izdelana kot prenosna peč.
Velikokrat pa so peči narejene
tako, da jih moramo dokončno
obdelati na licu mesta. Kaminska
peč ima kurišče, oziroma zgore-
valni prostor, ki je narejeno iz lite-
ga železa, kurišče, pa je s sprednje
strani, večinoma zaprto s stekle-
nimi vrati, skozi katera polnimo
merska enota težka
cm 13-11
kW/m2 ≈ 0,7
h ≥ 10
kg/ m 2
≈ 250
peč s kurivom. Pri zaprtih vratih
deluje kaminska peč z odgovarja-
jočim visokim učinkom, ki dose-
ga izkoristek tudi do 90 %. Stran-
ske stene so iz litega železa in so
lahko z zunanje strani obložene s
ploščicami. Kaminska peč je vse-
kakor podobna lončeni in njeno
kurišče lahko uporabimo tudi za
kuhanje ali peko.
Z lesnimi peleti (stisnjeni v cilin-
drični obliki) lahko, v povezavi z
zalogovnikom za kurivo, uredimo
popolnoma avtomatski dovod
goriva. S tem pa istočasno zago-
tovimo boljše, oziroma popolno
izgorevanje, v kurišču.
Predpisi
Kaminske peči so izdelane po
smernicah DIN EN 13 229 in
DIN EN 13 240, v katerih je po-
dan poudarek na izdelavo in manj
na gradbene zahteve ter požarno
Srednje težka Lahka
10 – 9 <9
0,9 – 1,1 > 1,2
≥8 ≥5
≈ 200 ≥ 150
Legenda k sliki 6:
1. Kurišče z rešetko
2. Prostor za pepel s
predalčnikom za pepel
3. Pokončni/padajoči in ležeči
dimovodi
4. Dimni priključek
5. Stena peči obložena s
ploščicami
6. Čistilna odprtina
7. Podstavek peči
8. Ometane stene s krožno
klopjo za sedenje
9. Vgrajena ogrevalna površina
iz pločevine
varnost. Ti so sedaj prepuščeni
večji odgovornosti izvajalcem.
Naprave morajo biti opremljene z
oznako CE in s podatki, ki ozna-
čujejo: tip peči, njen učinek, iz-
koristek, potreben vlek, vsebnost
izpušnih plinov itn.
Postavitev in odmiki
Za namestitev, odmik od gor-
ljivih gradbenih materialov itn.,
so posebej pomembna navodila
proizvajalca. Pred odprtino ku-
rišča morajo biti nameščena tla,
iz nevnetljivega materiala ali tla
obložena s pločevino, oziroma
varnostnim steklom, kot je prika-
zano na sliki št 5.
Tudi dimna cev mora biti izdela-
na iz negorljivega materiala in po
predpisih, z minimalnim odmi-
kom 40 cm. V kolikor je cev ob-
dana s toplotno izolacijo debeline
2 cm, zadostuje minimalni odmik
10 cm. Pri prehodih dimne cevi
skozi stene iz gorljivega materia-
la, mora biti dimna cev negorljiva
in s slabo toplotno prevodnostjo
ter vstavljena v zaščitno cev, z mi-
nimalnim odmikom 20 cm.
a.) Lončene peči
Lončene peči imajo večstoletno
tradicijo, predvsem v kmečkih hi-
šah, gradovih in dvorcih, za ogre-
vanje reprezentančnih prostorov.
Zaradi energetske krize in stalne-
ga naraščanja cen goriv so lon-
čene peči v zadnjih 20 letih, kot
dodatno ogrevanje, v družinskih
hišah, doživele ponoven prepo-
rod. Ocenjuje se, še posebej z
gradbeno biološke strani, da pri-
jetno sevalno toploto čutimo, kot
naravni način ogrevanja.
November 2009 Instalater 17

Preglednica št. 3: Približne vrednosti toplotne moči in akumulacija

toplote
Vrsta lončene peči merska težka Srednje Lahka
enota težka
Povprečna debelina stene cm 13-11 10 – 9 <9
Nazivna toplotna vrednost kW/m 2
≈ 0,7 0,9 – > 1,2
1,1
Toplotna akumulacija 1) h ≥ 10 ≥8 ≥5
Teža na površino kg/ m 2
≈ 250 ≈ 200 ≥ 150
1)
≈ Čas trajanja, da se ogreje na povprečno temperaturo 50 C o

lončene peči so izvedeni horizon- se določijo na osnovi velikosti

Slika 7 – Zidani štedilnik obdelan s pečnicami
Lončena peč se je razvila iz kru-
šne peči. Velik kurilni prostor je
zamenjal manjši, prostornino pa
zapolnimo s toplotnimi kanali.
Oblika peči je poljubna in jo lah-
ko prilagajamo prostoru, v kate-
rem bo nameščena. Lončene peči
so večinoma zidane in velikokrat
obdane tudi z umetniško izde-
lanimi, neporoznimi pečnicami,
izdelanih iz žgane gline, ki lahko
dosegajo površinsko temperaturo
do 150 oC.
uravnavanje temperature in ogre-
tje prostora pri teh vrstah peči ni
mogoč.
Delovanje: V notranjem delu
talni in vertikalni dimni kanali,
po katerih potujejo dimni plini,
od kurišča v dimnik, in oddajajo
toploto, ki se akumulira v ohišju
peči. Za ogretje peči potrebujemo
približno 2 uri, odvisno od veliko-
sti, debeline sten in vrste vgraje-
nih materialov. Od naštetega je
odvisen tudi akumulacijski čas
toplote. Temperatura na zunanjih
stenah lahko znaša od 50 do 90
o
C. V preglednici št. 3 so navede-
ne približne vrednosti za toplotno
moč in čas trajanja akumulacije
toplote v lončenih pečeh.
Na sliki št. 6 je shematski prikaz
osnovne lončene peči, srednje
težka gradnja. Zunanje mere za
standardno osnovno lončeno peč
pečnice (lončena ploščica).
Na primer, da je zunanja mera
pečnice 4 ½ x 3 ½ x 5 znaša zu-
nanja mera lončene peči 99 x 77
x 110 cm (b širina x t globina in
h višina).
Krušna peč: Med posebne vrste
lončenih peči prištevamo krušne
peči, ki so v preteklosti bile značil-
ne na podeželju. Krušne peči so
v imele dvojno vlogo. Služile so
predvsem za peko hrane in ogre-
vanje prostorov, v zimskem obdo-
bju. Kurišče v krušni peči je kar
na osnovni površini, na katero se
naloži kurivo, ki ga zakurimo od
zgoraj.

Peči so lahko fiksni ali prenosni

hranilnik toplote, v katerih lahko
kurimo z drvmi, šoto in briketi
iz rjavega lesnega premoga. V
sodobnih izvedba se uporabljajo
tudi za ogrevanje s kurilnim oljem
ali plinom. Na trgu obstajajo tri
različne vrste lončenih peči, ki se
razlikujejo po načinu in uporabi:
))Osnovna lončena peč
))Prenosna lončena peč
))Toplozračna lončena peč

Osnovna lončena peč

Osnovna lončena peč je fiksno

zidana in z zelo veliko akumula-
cijo toplote. V njej lahko kurimo
velike kose drv, v odgovarjajoči
izvedbi rešetke, pa tudi z briketi
iz rjavega lesnega premoga. Hitro Slika 8 – Mere kurilnega vložka
 18 Instalater November 2009
Slika 9 - Hypokausten lončena peč
Lončeni zidani štedilnik
Štedilniki, ki so zidani z opeko
in obdani z lončenimi ploščica-
mi so namenjeni kuhanju, pe-
čenju in ogrevanju. Dimni plini,
ki zgorevajo v štedilniku, imajo
vlek skozi zidane dimne kanale
in vgrajene elemente v štedilniku,
preden preidejo v dimnik. Na tak
način segrevamo kuhalno ploščo,
pečnico, toplo vodo, če je vgrajen
vodni kotliček in, v masivnem
zidovju, akumuliramo nastalo to-
ploto. Zidan štedilnik, obložen z
lončenimi ploščicami je prikazan
na sliki št. 7.
Med glavne sestavne dele štedil-
nika spada kuhalna plošča, ki je
narejena iz posebne jeklene plo-
Preglednica št. 4: Toplozračna lončena peč
Toplotna moč v kW
vključno z vleko dimnih plinov
Mera v cm Širina
Globina
Višina 1)
Čelna plošča v cm: Širina
Višina 1)
Teža brez obzidave v kg
Teža z obzidavo v kg
Ogrevalna površina
v m2
Dimna cev Ø v cm
1)
Povečanje višine peči in čelne plošče za približno 25 cm.
čevine, ki se ne deformira. Vgra-
jena pečica je emejlirana z obeh
strani, okoli katerih se ustvarja
popoln tokokrog vročih dimnih
plinov. Kurišče je, v večini prime-
rov, narejeno iz šamotne opeke.
Tako lahko v kurišču zagotovimo
delovanje z višjimi temperatura-
mi. Na kakovost zgorevanja v ku-
rišču vpliva tudi dotok segretega
sekundarnega zraka. S tem do-
sežemo idealne vrednosti emisij,
ki se po navadi gibljejo globoko
pod določeno mejo. Za kurjenje
najpogosteje uporabljamo les ali
rjavi premog.
Toplozračne lončene peči
Toplozračne lončene peči spadajo
med najpogosteje uporabljen lon-
približno
približno
b 33
t 44
h 60
b'
h'
iz litega železa
iz keramike
14,5/16
vaja s konvekcijo, preko nastavlji-
vih zračnih rešetk. Pri lončenih
pečeh pomeni to najhitrejši način
za ogrevanje prostorov. Po dolo-
čenem času, ko se segreje zidovje
peči, odvisno od debeline in vrste
materiala zidov, začne v prostoru
za daljši čas sevati toplota.
Mere peči: Velikost ogrevalnega
vložka se ureja po toplotni obre-
menitvi, ki so določene po smer-
nicah DIN EN 12 831. Zunanje
mere za toplozračne lončene peči
se povzamejo po merah za ogre-
valni vložek in vleka, skozi dimne
kanale, plus stranski odmik okoli
8 do 15 cm in zgoraj minimalno
20 cm ter debeline zidov. V pre-
glednici št. 4 in na sliki št. 8, so
podane mere za toplozračne lon-
čene peči.
Hypokausten lončena peč
čene peči in so primerne
Pri Hypokausten lončenih pečeh
))Za dopolnilno ogrevanje cen- govorimo, o toplozračni lončeni
tralnemu ogrevanju, v preho- peči. Topel zrak pri Hypokausten
dnem obdobju, ko še ni raci- lončeni peči ne dovajamo direk-
onalna uporaba centralnega tno v prostor, ampak deluje preko
ogrevanja sten, ki so obložene s ploščicami
))Za dodatno ogrevanje, v naj- ali preko Hypokausten površin,
bolj mrzlih zimskih dnevih, če deluje kot sevalno ogrevanje.
s centralnim ogrevanjem ne Ogreti zrak se dviguje navzgor in
dosežemo v prostoru želene prenaša toploto na površine sten
toplote, ker je bil izračun za in obrača ohlajeni zrak nazaj, kjer
potrebno toploto narejen na te- se krogotok začne. Na sliki št. 9
sno in prilagojen boljši izrabi, v je v prerezu prikazano delova-
drugem letnem času, ali nje Hypokausten lončene peči.
))Z odgovarjajočimi zračnimi Ogrevalna sposobnost lončenih
kanali, kot toplotno zračno gre- peči je velika, vendar pa takšne
tje, za več prostorov ali za celo- peči potrebujejo veliko časa, da
tno eno družinsko hišo. se segrejejo. Zaradi velike mase
Delovanje: Pri toplozračnem imajo veliko akumulacijsko spo-
ogrevanju se toplota v prostor do- sobnost, tako lahko dobro segreto
peč uporabljamo še dolgo, ko v
kurišču dejansko ni več ognja.
5 7 8
6 9 11 Namen lokalnega ogrevanja je
41 41 predvsem, kot dodatno ogreva-
nje v prehodnem obdobju, ko še
47 62
ni smotrno ogrevati s centralnim
80 80 ogrevanjem. Med prednosti lo-
42 48 48 kalnega ogrevanja štejemo nizke
79 83 83 stroške pri gradnji in premičnost
ogreval. K naštetim lastnostim
110 122 132
ne moremo prištevati odprtega
- 50 65 kamina. Stroški za njegovo iz-
0,95 0,95 1,40 gradnjo so veliki, izkoristek pa
1,50 1,90 2,80 majhen. Služijo pa dobro za de-
koracijo prostora in uživanje ob
18 18
prasketanju ognja, ki ga ustvari
svetloba plamena.
November 2009 Instalater 19

Hranilnik za dolgotrajno shranjevanje toplote

Količina sončne energije, v ogrevalni sezoni, je bistveno Preglednica št. 1: Približne vrednosti hranilnika, za dolgotrajno
manjša, kot v letnem času. Prav je, da v času sončnega shranjevanje toplote
obdobja, poskrbimo za ogretje večje količine vode, ki jo Vrsta hranilnika 1)
Volumen po m2 površine
sončnih sprejemnikov
bomo koristili takrat, ko bo to potrebno. Torej se moremo
Vroča voda 1,5 – 2,5 m3
odločiti, ali potrebujemo toplotni hranilnik za krajše, ozi-
Gramoz-voda 2,5 – 4,0 m3
roma daljše, obdobje.
Sezonski hranilnik 4,0 – 6,0 m3
Zemeljska sonda 8,0 – 10,0 m3
1) Vrednost za velike naprave

globini 300 m. Pri pogonu lastne do 2,5 m. Zemeljski hranilnik za

električne centrale, ki jo poganja-
jo z repičnim oljem, ogrevajo, z
viškom proizvedene električne
energije v poletnem obdobju,
vodo v podzemnem hranilniku.
Z razpoložljivo energijo segrejejo
vodo tudi do 70 oC.
ogrevanje s sondami je odvisen
predvsem, od geološke sestave
tal. Primerna so z vodo zasičena
prepustna glinena tla, ki dopušča-
jo počasni pretok podtalnice. S
tem zagotovimo čim manjši odliv
toplote.

S shranjeno toploto nato, v zim- Z zemeljskim toplotnim hranilni-

Slika – Način uporabe podzemnega zbiralnika vode
Hranilniki za daljše obdobje
prihajajo vse bolj v uporabo.S
takšnimi sezonskimi hranilniki,
lahko koristimo shranjeno solar-
no toploto za centralno ogreva-
nje, v hladnem zimskem obdobju.
Naravni vodni hranilnik
Naravni vodni hranilniki, so ve-
liki podzemni zbiralniki vode, v
katerih je, zaradi neprepustnih
kamnin, gramoza, peska ali gline
shranjena, velika količina vode.
Vodo, ki je hranjena v velikih
globinah, je mogoče koristno
uporabiti, za različne namene. S
sončnimi sprejemniki, ki proizva-
jajo toploto, lahko, skozi vrtino,
dovajamo toploto v zbiralnik in
jo, po potrebi, preko druge vrtine,
odvajamo ogreto nazaj, navzgor
za uporabo. Naravni vodni zbiral-
niki zahtevajo, za dobro delova-
nje, ustrezne talne razmere.
Na sliki je prikazan shematski
prikaz uporabe podzemne vode,
ki so ga izvedli v Nemčiji, za
ogrevanje in hlajenje zveznega
parlamenta v Berlinu. Prvi vo-
dni toplotni hranilnik se nahaja
direktno pod parlamentom,v
skem obdobju, s talnim ogreva-
njem ogrevajo preko 7500 m2
delovnih površin v notranjosti
zgradbe. S tem pokrijejo pribli-
žno 90 % vseh toplotnih potreb
za ogrevanje.
Za hlajenje, v poletnem obdobju,
uporabljajo drug vodni zbiralnik,
ki se nahaja v globini 50 m in z
energijo napaja pogon za klimat-
sko napravo ter absorpcijski hla-
dilni stroj. Na tak način pokrijejo
preko 60 % vseh potreb za hlaje-
nje prostorov. V zimskem obdo-
bju pa uporabljajo ta isti vodni
toplotni hranilnik, tudi za ogreva-
nje prostorov, s pomočjo toplotne
črpalke.
Toplotni hranilnik z zemelj-
skimi sondami
Hranilnik toplote shranjuje toplo-
tno s pomočjo zemeljske sonde,
podobno kot sezonski vodni hra-
nilnik. Toplota se preko zemelj-
ske sonde prenaša na zemeljske
podlago, v globinah od 20 do 90
m. Razmik sond znaša od 1,5
kom in z odgovarjajočo površino
sončnih sprejemnikov, dobimo
velik ogrevalni sistem. V primer-
javi hranilnikov z enako zmoglji-
vostjo, so investicijski stroški za
zemeljski toplotni hranilnik ugo-
dnejši, od sezonskega vodnega
hranilnika. Zemeljski hranilniki,
ki jih ogrevamo z zemeljskimi
sondami, so lahko izdelani mo-
dularno in z možnostjo kasnejše
nadgradnje. V kraju Neckarsulm,
mestna četrt Amorbach, ima-
jo izdelane načrte za izgradnjo
750 stanovanjskih enot, kjer bo
nameščenih 12 000 m2 sončnih
sprejemnikov, za ogrevanje ze-
meljskega toplotnega hranilnika,
z volumnom 115 000 m3.
V toplotni hranilnik bo vgrajenih
1152 zemeljskih sond, ki bodo
aktivno ogrevale do globine 30
m. Sonde bodo nameščene z
razmikom 2 x 2 m. Z vgrajenimi
sončnimi sprejemniki želijo po-
krivati 45 % vse potrebne energi-
je. V preglednici št. 1 so prikazane
približne vrednosti hranilnika, za
dolgotrajno shranjevanje toplote.
Podjetje SIERRA, proizvajalec toplotnih prenosnikov, je pred časom predstavil revolucionarno novost med nizkotemperaturnimi ogrevali – KONVEKTOR-
SKI RADIATOR THERMOFON.
Konvektorski radiator Thermofon deluje na principu naravne konvekcije, zato ne vsebuje ventilatorja, deluje brez električne energije ter je povsem neslišen.
Ogrevalo Thermofon je namenjeno le ogrevanju in ni primerno za hlajenje prostorov. Bistvena prednost Thermofona je, da ogreva prostor že pri zelo nizki
temperaturi ogrevne vode in zato lahko v prehodnih obdobjih omejite temperaturo ogrevne vode le na 35°C. Priporočamo pa, da ogrevalni sistem vseeno
dimenzionirate na temperaturo vode 45°C, lahko pa tudi na več, saj je Thermofon izredno učinkovit tudi pri višjih temperaturah.
Nizkotemperaturni konvektorski radiator Termofon je primeren za uporabo tako pri novogradnjah kot pri adaptaciji starih ogrevalnih sistemov. V primeru, da
želimo star visokotemperaturni ogrevalni sistem posodobiti v varčnejši nizkotemperaturni sistem, vendar ne želimo spreminjati instalacij centralnega ogreva-
nja po objektu, je Thermofon idealna rešitev saj ga enostavno namestimo na mesto starega radiatorja (slika 1).

Priključki so prilagodljivi glede na različno pripravljene instalacije, bodisi iz leve ali desne strani, lahko pa tudi iz spodnje strani. V kolikor so vodni priključki
pripravljeni v standardnih merah, se vse cevne instalacije skrijejo pod dekoracijsko masko. Za primere, ko pa so grelna telesa predvidena pod okenskimi
linami vdolbenimi v steno, pa ponujamo vgradno izvedbo Thermobox.
Pri snovanju Thermofona in Thermoboxa je bila posebna pozornost namenjena enostavni montaži in servisiranju, ter transportu in prenašanju, saj največji
model tehta le 21kg.

Kapaciteto definiramo z velikostjo toplotnega prenosnika (dva, štiri ali šest redni) in z dolžino ogre-
vala (od 600mm pa do 1200mm). Za točen izračun kapacitete na osnovi temperaturnega režima
vode in sobne temperature pa ponujamo tudi enostaven računalniški program, ki izračuna točne
grelne kapacitete pri danih pogojih.

Višina ohišja je lahko 575mm in 675 mm.

 Lokalna regulacija se lahko izvede na več načinov, in sicer:

Slika a (1 in 2) – brez posebne regulacije samo na osnovi temperaturnega režima vode

Slika b – s pomočjo termostatskega radiatorskega ventila
Slika c – z ročno nastavljivo loputo
Slika d – s termostatsko krmiljeno loputo na motorni pogon, ki potrebuje 9V baterijo z ocenjeno življenjsko dobo 3 leta, krmilni termostat pa je lahko
vgrajen na napravi ali na steni prostora

a.1. a.2. b. c. d.

Glede na želeno temperaturo v prostoru se Thermofon odziva bistveno hitreje kot ostala grelna telesa, zato dosežemo nastavljeno temperaturo zelo hitro.
Z učinkovito a enostavno regulacijo si zagotovimo optimalno ugodje in zdravo klimo v prostoru, ki skrbi za naše dobro počutje in produktivnost.

Če strnimo vse zgoraj naštete lastnosti in prednosti Thermofona lahko ugotovimo, da je to idealno grelno telo za vse vrste nizkotemperaturnih ogrevalnih
sistemov, pa naj bo vir toplote kondenzacijski kotel, toplotna črpalka ali solarni sistem. Oblikovno se Thermofon lepo podaja k ostalemu interjerju, poleg
tega pa je varen, ker naprava nima ostrih robov in vročih površin.

Na splošno lahko rečemo, da je Thermofon revolucionarna in cenovno ugodna novost na tržišču, saj je strošek opreme primerljiv s ceno konvencionalnih
radiatorjev, montaža pa enostavnejša in zato tudi cenejša.

Torej vaša stara hiša, ki je potrebna adaptacije ali pa nova hiša, ki je zgrajena bodisi v standardni izvedbi, nizkoenergijski ali celo pasivni izvedbi že komaj
čaka, da jo polepšate in oplemenitite s Thermofon nizkotemperaturnimi konvektorskimi radiatorji.
 22 Instalater November 2009

Topel dom na najcenejši in ekološki način

Podjetje INDEMA poizkuša približati kupcem, s pomo-
čjo razstavnega prostora na Ferrarski ulici 10 v Kopru,
uporabnost obnovljivih virov energije za ogrevanje pro-
storov in saniterne vode.

temperature je možna preko da-

Peleti
Za pelete je že znano, da so nare-
jeni iz suhega stisnjenega mletega
lesa in veljajo za CO2 nevtralne.
Odlikuje jih nizka nakupna cena
in visoka kaloričnost, saj je 1,9 kg
peletov enakovredno 1 litru kuril-
nega olja.
Primer: če ste porabili za ogreva-
nje hiše 1000 litrov kurilnega olja
bi s pečjo na pelete potrebovali
1900 do 2000 kilogramov pelet,
kar cenovno pomeni 440 do 500
eur.
Značilnost peletov je tudi, da
vsebujejo zelo malo preostalega
pepela, do približno 0,5 odstotka
suhe snovi.
Udobje
Z uporabo peči in kaminov na
pelete ni nič manjše v primerjavi
s pečmi na kurilno olje ali plin.
Avtomatski vžig in regulacija
ljinskega upravljalca ali tedenske
nastavitvene ure vgrajene na peči.
Etažne peči, kamini in kaminski
vložki imajo vgrajene zalogovni-
ke za 15 do 40 kg peletov. Peči
večjih moči, katere vgradimo v
kurilnico pa imajo poleg lastnega
zalogovnika možnost postavitve
večjih zalogovnikov do več ton, sne pelete: na izpih toplega zraka prinos k zdravi naravi
pri katerih kurivo dostavijo s ci- v prostor in na centralni sistem ))Ugodno kreditiranje s strani
sterno in vpihajo v zalogovnik. (uporaba radiatorjev). Prve pro- Ekosklada (več na www.eko-
stor ogrejejo hitreje in so bolj sklad.com)
Ne potrebujemo dimnika z primerne za prostore, ki jih ne ))Podaljšana življenjska doba
lastnim vlekom
Zanimivost ogrevanja s peleti je
tudi ta, da ne potrebujete dimni-
ka, saj imajo peči na pelete prisi-
ljen izpuh plinov. Peči imajo vgra-
jen ventilator, zato ima dimna cev
premer samo osem centimetrov
in jo lahko vstavimo v zračnik
ali skozi zunanjo steno. Dimnih
plinov skorajda ni zaznati, razen
pri vžigu peči. Pri izgorevanju pe-
letov se v zrak spusti samo toliko
ogljikovega dioksida, kolikor se
ga je vezalo pri naravnem proce-
su, fotosintezi iz zraka. Pri izgo-
revanju enega kubičnega metra uporabljamo vsak dan, kot so de- kurjavi, saj sonce prevzame
zemeljskega plina pa se sprostita nimo vikendi, pisarne ali poslovni ogrevanje sanitarne vode čez
dva kilograma CO2, pri izgoreva- prostori. Druge so namenjene celo poletje ter pomaga v osta-
nju enega litra kurilnega olja pa predvsem stanovanjem in hišam. lih letnih časih
2,8 kilograma CO2. Cene peči se gibljejo glede na ))Povrnitev investicije v sončne
moč, kvaliteto in zunanji videz, kolektorje v 3-4 letih, povrnitev
Sistem in vrste peči najcenejše različice pa lahko ku- investicije v solarni sistem v 5-6
pite že za 1.300 evrov. letih
Obstajta dva sistema peči na le- ))Eleganten izgled – povečanje
Po vrsti jih ločimo na etažne, pro- vrednosti objekta
stostoječe, vgradne kamine in na ))Možnost vgraditve cenovno
kotle katere vgradimo v kurilnico. ugodnejših ploščatih kolektor-
jev ali učinkovitejših vakuum-
Solarni sistem skih kolektorjev

Zakaj investirati v solarni sistem: Uporaba fotovoltaičnih modulov,

))Velika neodvisnost od obstoje-
čih resursov energije (do 70%
prihranek pri ogrevanju sani-
tarne vode)
))Porast cene nafte za več kot
50% v zadnjih 5 letih
))Ekološka ozaveščenost – do-
za pridobivanje električne ener-
gije in rekuperatorjev za čiščenje
zraka v prostorih z manjšo izgubo
toplote, kot pri klasičnem prezra-
čevanju, pa je še dodatna pomoč
pri varčevanju in ohranjanju na-
šega okolja.
November 2009 Instalater 23

Inzulinska črpalka
Nov pripomoček za sladkorno bolezen lahko predstavlja
naslednji korak do umetne trebušne slinavke.
Medtronicov Paradigm®
Veo™ na voljo v več kot 50
državah
Na letošnjem vsakoletnem sre-
čanju mednarodnega Združenja
za pediatrični in adolescentni di-
abetes (ISPAD), ki je potekal od
2. do 5. septembra v Ljubljani,
podjetje Medtronic, Inc. (NYSE:
MDT) predstavlja novo tehnolo-
gijo, ki zagotavlja dodatno zašči-
to pred pojavom hipoglikemije.
Nova naprava, ki je že na voljo
v več kot 50 državah, samodejno
prekine dovajanje insulina, ko
zazna upad vrednosti glukoze na
oz. pod spodnjo mejo, ki jo določi
uporabnik.
Ta funkcija zmanjšuje resnost
pojava nizke vsebnosti glukoze v
krvi (hipoglikemije) v situacijah,
ko bolnik hipoglikemije ne upo-
števa oz. nima možnosti ukrepati.
Hipoglikemija je nevaren in po-
gost pojav pri sladkornih bolnikih
in lahko predstavlja enega najbolj
zastrašujočih vidikov življenja s
sladkorno boleznijo tipa 1. Če se
ob njenem pojavu ne ukrepa, lah-
ko povzroči izgubo zavesti, krče,
komo ali celo smrt. Raziskave ka-
žejo, da se pri sladkornem bolni-
ku hipoglikemija v povprečju po-
javi več kot enkrat v dveh tednih.
Poleg tega rezultati pričajo o tem,
da se pri enem od 14 sladkornih
bolnikov, ki se zdravijo z insu-
linom, vsaj enkrat letno pojavi
resna hipoglikemija, ki zahteva
nujno zdravniško pomoč. preprečevanja morebitnega poja- pred hipoglikemično epizodo si-
va resnega stanja. Ocene kažejo, cer občutijo “opozorilne znake”
Pri 30 % sladkornih bolnikov se da je približno 33 % s sladkorno (drgetanje, potenje, ščemenje v
hipoglikemija pojavi med spa- boleznijo povezanih smrti po- ustnicah, zmedenost in razdra-
njem, kar lahko ogrozi njihovo sledica akutnih zapletov, kot je žljivost), medtem ko se pri ostalih
sposobnost prepoznavanja ter hipoglikemija. Nekateri bolniki takšni znaki ne pojavijo.
 24 Instalater November 2009

Toplotne črpalke Buderus zemlja/voda

Energetsko učinkovit in okolju prijazen način ogrevanja

Za odvzem služijo cevni preno- Pridobljena toplota je primerna

sniki, ki se položijo v vrhnjo plast
zemlje, kot horizontalni zemeljski
kolektor (slika 1), na globino od
1,2m-1,5m, ali vertikalno v globi-
no kamenin, kot zemeljske sonde
oz. energetske vrtine (slika 2), od
80m - 145m, odvisno od geološke
zgradbe tal. V njih kroži mešani-
ca vode in sredstva proti zmrzo-
vanju, ki odvzema toploto zemlji
in jo oddaja ogrevalnemu mediju.
Temperatura v zemlji, tudi v času,
ko so tla zamrznjena, redko pade
pod +5 - 8°C, kar pomeni dobro
akumulacijo toplote skozi celo
leto.
Zato lahko toplotne črpalke iz
okolja pridobijo 80% brezplačne
energije za ogrevanje, mesečni
izdatki ogrevanja pa so zato ob-
čutno nižji. Pri koriščenju toplote
iz narave ima pomembno vlogo
grelno število (COP), ki označuje
razmerje med pridobljeno toploto
in vloženim delom, v tem primeru
električnim tokom, ki je potreben
za pogon kompresorja.
za ogrevanje sanitarne vode in
talnega ogrevalnega sistema. Na-
čin obratovanja je večinoma mo-
novalenten.
Toplotne črpalke Buderus
zrak/voda
Izkoriščajo toploto zunanjega
zraka, ki je na voljo vedno in
povsod (slika 3). S pomočjo ven-
tilatorja se zunanji zrak prisilno
dovaja do uparjalnika, kjer se mu Slika 1
odvzame toplota, ki se nato odda
ogrevalnemu mediju. Pridobiva-
nje toplote iz okoliškega zraka je
najenostavnejši način uporabe
toplotne črpalke, saj ne zahteva
posegov ali investicij v vir toplote.
Tudi, ko se temperature spustijo
globoko pod ledišče, črpalke še
vedno zagotavljajo dovolj toplo-
tne energije za ogrevanje, razen
v primeru, ko temperatura pade
pod -20°C, priskoči na pomoč do-
datni električni grelec.
Vir: dokumentacija Buderus

Izračun COP:
4 enote energije iz okolice
+ 1 enota električne energije
= 5 enot toplotne energije, COP = 5
Slika 2

Slika 3
November 2009 Instalater 25

Trdo lotanje bakrenih cevi

Hiter tehnološki razvoj, predvsem zadnjih 20 let, je prine- da je tudi zadnja stran dobro se-
sel številne tehnološke novosti tudi v vgrajevanju cevnih greta, ker v nasprotnem primeru
fosforni lot, šiva, ki je na zadnji
instalacij. Med vidnejše vsekakor spada vgradnja bakre-
strani, ne zapolni dovolj dobro.
nih cevi, ki jih lahko vgrajujemo v vodoinstalacijske cevne Zato je primernejši, redko tekoči
razvode, v razvode centralnih ogrevanj in tudi v plinske srebrov lot. Fosforni loti so dovo-
instalacije ljeni za povezave baker – baker.
Za lotanje, baker/medenina in
Bakrene cevi, namenjene za V ogrevalni stroki delamo najpo- baker/rdeča litina, je potrebno
instalacijo ustrezajo vsem naj- gosteje z lotanjem L – Ag 2 P in dodatno talilo. Pri priključkih
novejšim evropskim normam. L – Cu P6. Delovna temperatura armatur iz rdeče litine ali mede-
Notranjost cevi je izredno čista in leži med 710 in 730 oC. Pri trdem nine, upoštevamo debelino stene,
vsebuje malo ogljika. Dobro obo- lotanju ne potrebujemo nobenih potrebno pa je tudi dovolj dolgo omočljivost in tekočnost lota ter
jestransko zaprtje pa onemogoča talil, ker vsebnost fosforja deluje in počasno nihajoče segrevanje. preprečujejo nastajanje filmov na
dostop nečistoč v notranjost cevi. dezoksidantno. Oba lotanja se Lotanje s kadmijem, antimonom površini predmeta. Včasih se lota
Spajanje bakrenih cevi najpogo- priporočata za montažo bakrenih in svincem, je iz higieničnih in tudi pod zaščitnim plinom, da se
steje opravljamo s spajkanjem cevi brez fitingov.Za zemeljski varstvenih razlogov dovoljeno le med ogretjem, pred oksidacijo za-
oziroma s trdim lotanjem. plin in napeljave za ogrevanje s pogojno. Zato uporabljamo za ščitita lot in osnovni material, ali,
kurilnim oljem, lotanje s fosfor- instalacije hladne ali tople vode, da se zmanjšajo že nastali oksidi
Priprava za trdo lotanje se ne jem ni dovoljeno, ker zemeljski lote brez kadmija. Na primer, lot na lotu in osnovnem materialu (v
razlikuje od mehkega lotanja. V plin in kurilno olje take stike lo- L – Ag 55 Sn (55 % srebra, 21 % kovino).
večini primerov lahko uporablja- tanja poškodujeta.Za takšno lo- bakra, 3 % cina, z delovno tempe-
mo oba načina. Izjeme so plinske tanje uporabljamo lot L – Ag 40 raturo 660 oC), ali L – Ag 44 (44 Delati je potrebno po naslednjem
in toplovodne instalacije s preko Cd, ki zaradi velike vsebnosti sre- % srebra, 30 % bakra, ostalo cink, vrstnem redu: najprej je potrebno
110 oC. Tukaj se uporablja samo bra omogoča, da lahko elemente, z delovno temperaturo 730 oC. očistiti površino materiala, nato
trdo lotanje. Pri trdem lotanju so kjer je to potrebno, po končanem Najpogosteje uporabljamo lot v namestiti predmete za lotanje v
temperature višje, kot pri meh- lotanju, dodatno oblikujemo. obliki žice, palice, zrna praškov, primerno lego, dodati talilo, ogre-
kem lotanju. Za lotanje upora- za spajkalnik pa tudi kot pasta. ti predmet na potrebno delovno
bljamo acetilen – kisik ali propan Pri težko dostopnih okroglih cev- Pri lotanju delno dodajamo tali- temperaturo, dodati lot in po
– kisik. nih šivih je potrebno biti pozoren, la, ki očistijo površine, izboljšajo ohladitvi odstraniti ostanke talila.
 26 Instalater November 2009
Sistemske plošče za talno ogrevanje
Za vsak sistem je ključna usklajenost posameznih sestav-
nih delov, zato je pomembna tudi prava izbira sistemskih
plošč za talno ogrevanje. Izbiramo jih glede na mesto
vgradnje, obremenitve tlaka in vrsto uporabe prostora,
velikost površine, zahteve glede izolacije udarnega zvoka
in način izvedbe estriha.
V preteklosti so se cevi za talno
ogrevanje najpogosteje pritrjeva-
le na armaturno mrežo estriha.
Celoten sestav je bil enak izvedbi
običajnega plavajočega estriha:
toplotna izolacija, PE folija in
armiran estrih, pri čemer je bilo
najbolj zamudno vezanje cevi na
armaturno mrežo.
Korak naprej so bile prve sistem-
ske izolacijske plošče iz stiropora
(EPS) z rastrom čepov na zgor-
nji strani. Čepi so sicer olajšali
polaganje cevi, vseeno pa je bilo
potrebno dodatno pritrjevanje s
cevnimi sponkami.
Sodobna tehnologija omogoča
izdelavo plošč s čepi, ki so obli-
kovani tako, da pred vgradnjo
estriha čvrsto držijo cev. Čepa-
ste plošče se izdelujejo na dva
načina: pri prvem se v kalupu
(orodju) oblikovane EPS plošče
vakuumsko kaširajo z mehko po-
lietilensko (PE) folijo (npr. plošče
STIROTERMAL Silent, Hard in
Adapt), pri drugem pa se ločeno
izdelata čepasta EPS plošča in če-
pasta plošča iz trde polistirenske
folije (PS) in sestavita v celoto
(npr. plošče STIROTERMAL
Duo, Trio). Čepasta plošča iz trde
PS folije brez toplotne izolacije
(npr. STIROTERMAL Solo) je
namenjena polaganju na obstoje-
čo toplotno izolacijo oz. na različ-
ne vrste toplotnih izolacij.
V zadnjem času se čedalje bolj
uveljavljajo t.i. samorazlivni
estrihi visoke trdnosti in z večjo
toplotno prevodnostjo. Ker je
minimalna potrebna debelina sa-
morazlivnega estriha manjša, so
primernejše gladke plošče (brez
čepov), z lepljenim preklopom fo-
lije. Tem zahtevam ustrezajo plo-
šče iz skupine STIROTACKER,
na katere se cevi pritrjujejo s cev-
nimi sponkami s pomočjo orodja
za montažo sponk. Delo olajša
mreža 5×5 cm, natisnjena na
metalizirani PE foliji.
Sodobne plošče za talno ogreva-
nje so »večfunkcijske«: zagota-
vljajo nujno potrebno toplotno
izolacijo, omogočajo enostavno
vgradnjo cevi, imajo vgrajeno za-
ščito pred vlago iz estriha, nekate-
re od njih pa nudijo tudi zaščito
pred širjenjem udarnega zvoka.
STIROTERMAL Silent:
Plošče iz elastificiranega stiropo-
ra (ekspandiranega polistirena
– EPS) s čepi za vgradnjo cevi z
min. razmikom 75 mm, vakuum-
sko prevlečene z mehko polie-
tilensko (PE) folijo. Debelina
izolacije zadošča za medetažne
konstrukcije znotraj izolacijske-
ga ovoja – za vgradnjo v pritličju
ali nad neogrevanimi prostori se
polagajo na dodatno toplotno
izolacijo. Namenjene za izvedbo
talnega ogrevanja v stanovanjih
in poslovnih prostorih z normal-
no obremenitvijo, zagotavljajo
zvočno izolacijo proti udarnemu
zvoku.
STIROTERMAL Hard:
Plošče iz trdega EPS s čepi za
vgradnjo cevi z min. razmikom
75 mm, vakuumsko prevleče-
ne z mehko PE folijo. Debelina
izolacije zadošča za medetažne
konstrukcije. Za izvedbo talnega
ogrevanja v prostorih z večjo tlač-
no obremenitvijo (industrijske
hale, delavnice itd.).
STIROTERMAL Adapt:
Plošče iz trdega EPS s čepi za
vgradnjo cevi z min. razmikom
50 mm, vakuumsko prevlečene z
mehko PE folijo. Zaradi majhne
debeline so primerne zlasti tam,
kjer je skupna višina tlaka omeje-
na (pri adaptacijah).
STIROTERMAL Solo:
Vroče preoblikovane čepaste
plošče iz polistirenske (PS) fo-
lije (brez toplotne izolacije) za
vgradnjo cevi z min. razmikom
50 mm. Polagajo se na toplotno
izolacijo.
STIROTERMAL Duo:
Čepaste plošče, sestavljene iz
trdega EPS in predhodno vroče
preoblikovane trde polistirenske
(PS) folije; za vgradnjo cevi z
min. razmikom 50 mm. Polagajo
se samostojno (če je skupna viši-
na tlaka omejena) ali na toplotno
izolacijo.
STIROTERMAL Trio:
Čepaste plošče, sestavljene iz
dvoslojne EPS plošče (zgornja
stran iz trdega EPS, spodaj meh-
kejši – elastificiran sloj EPS) in
predhodno vroče preoblikovane
trde polistirenske (PS) folije; za
vgradnjo cevi z min. razmikom
50 mm. Namenjene za izvedbo
talnega ogrevanja v stanovanjih
in poslovnih prostorih z normal-
no obremenitvijo. Zagotavljajo
zvočno izolacijo proti udarnemu
zvoku.
STIROTACKER: Gladke
EPS plošče, na zgornji strani pre-
vlečene (kaširane) z metalizirano
in z vlakni armirano PE folijo, na
kateri je natisnjen raster za lažjo
razporeditev ogrevalnih cevi; cevi
se pritrjujejo s cevnimi sponkami.
Na voljo kot posamezne plošče,
dvojne preklopne plošče ali v
obliki zvitka segmentov (kvadra-
tne »role«). Plošče za tlake z večjo
obremenitvijo so iz trdega EPS,
za medetažne konstrukcije, kjer
je zahtevana izolacija proti udar-
nemu zvoku, pa iz elastificiranega
EPS. Plošče iz družine STIRO-
TACKER so primerne zlasti kot
podlaga za samorazlivne estrihe.
Janez Stražiščar
FRAGMAT TIM d.d.
www.fragmat.si
November 2009 Instalater 27

Subvencioniranje rabe trajnih virov energije

Kadar želi država vzpodbuditi neko dejavnost, to običaj-
no izvede z neko obliko »državne pomoči« končnemu ko-
ristniku. Takšno pomoč daje na podlagi dokumentirane
vloge prosilca po izvedbi ustreznega ukrepa.

Pomoč se lahko v posameznih Temu pa se država lahko izogne

primerih odobri vnaprej s skle-
pom pristojnega organa, izplača
pa se po predložitvi vseh dokazil
o izvedbi posameznega ukrepa.
Na področju energetike in rabe
obnovljivih virov energije ima
največ izkušenj v Sloveniji Mini-
strstvo za okolje in prostor preko
svojih institucij. Največkrat pa je
takšna oblika pomoči odvisna od
predvidenih finančnih sredstev v
ta namen in tudi od števila pro-
silcev, včasih pa tudi od hotenja
posameznega organa, komu želi
pomagati v startu.
Vsem je poznana napoved kli-
matskih sprememb in tudi vzroki
za te spremembe zaradi segreva-
nja ozračja, kar se pripisuje po-
večanim toplogrednim emisijam
kot posledica vedno večje rabe
fosilnih goriv. S ciljem zmanjša-
nja teh emisij je Republika Slove-
nija ratificirala Kyotski protokol.
Letošnjo jesen se predvideva po-
daljšanje in povečanje obveznosti
podpisnic.
V tem trenutku je odprtih kar
nekaj možnosti takšne pomoči
občanom za energetsko varčne
gradnje, subvencioniranju da-
ljinskega ogrevanja in ogrevanju
večstanovanjskih objektov z bio-
maso.
Članice EU se pogovarjajo o ob-
veznem dvigu zmanjševanja to-
plogrednih emisij in o povečanju
rabe obnovljivih virov energije za
25%. Cilj naj bi dosegli do leta
2020, glede na stanje določenega
dne v preteklosti. Nedoseganje
cilja se bo kaznovalo z obveznim
nakupom »emisijskih kuponov«
zaradi nedoseženega znižanja
toplogrednih emisij in ustrezno
dogovorjeno denarno kaznijo. To-
rej plačevanje v skupno evropsko
blagajno zaradi neizpolnjevanja
dogovorjene obveznosti.
tako, da investitorjem pomaga
doseči zastavljene cilje z nepo-
vratnimi sredstvi. Iz izkušenj pri
katerikoli dejavnosti vemo, da
nam tudi napisani rok ne pomeni
vzpodbude, ampak vse običajno
delamo »tik pred zdajci«, zato je
potrebno v vse naslednje državne
proračune vnesti del sredstev, na-
menjenih za subvencioniranje ak-
tivnosti za izpolnjevanje sprejetih
obvez zmanjšanja toplogrednih
emisij in povečanja rabe obnovlji-
vih virov energije. In sedaj smo
pri naslednjem vprašanju: Koliko
poleg obstoječega subvencionira-
nja povečati in komu na ta način
prispevati k uvedbi nove tehnolo-
gije.
Država Slovenija je pet let sub-
vencionirala vgradnjo toplotnih
črpalk z rabo energije zemlje in
podzemne vode po enostavnem
ključu. Vsak investitor se je lahko
prijavil na javni razpis za razdeli-
tev subvencij, tako da je enostav-
no dokumentiral izvedbo takšne
aktivnosti ter prejel po obdelavi
njegove vloge sredstva na tekoči
račun.
Država pa je to obliko pomoči
investitorjem ukinila z razlogom,
da te toplotne črpalke potrebujejo
za svoje obratovanje električno
energijo, kjer se pri proizvodnji
ustvarjajo toplogredne emisije.
V ta namen ministrstvo na svoji
spletni strani objavlja naslednje
podatke: Izpust CO2 pri proizvo-
dnji 1 kWh električne energije je
0,56 kg/kWh. Pri izgorevanju 1
kg kurilnega olja, preračunano na
enoto toplotne energije pa pride
do izpusta CO2 0,275 kg/kWh
oziroma 2,6 kg CO2. Poleg obja-
vljamo graf o proizvodnji električ-
ne energije v Sloveniji po vrstah
proizvajalcev za več let (2002-
2007). Upoštevajoč, da v Sloveni-
ji proizvedemo cca 40% električ-
Slika: Proizvodnja električne energije v Sloveniji, 2002-2007.
ne energije v termoelektrarnah,
to pomeni, da 60% električne
energije proizvedemo brez toplo-
grednih emisij. In ker porabniki
nimamo ločenih števcev za pora-
bo električne energije, to pomeni,
da povprečno proizvedemo 0,336
kg emisij na proizvedeno kilova-
tno uro električne energije. To v
nadaljevanju pomeni naslednji
rezultat: V Sloveniji se vgrajujejo
toplotne črpalke zemlja/voda in
voda/voda s povprečno nazivno
močjo 10 kW. Takšna toplotna
črpalka nadomesti letno porabo
približno 2500 l kurilnega olja.
Torej tako lahko zmanjšamo naš
letni izpust za 6500 kg CO2. Ker
toplotna črpalka porabi za svoje
obratovanje v 1800 urah 4500
kWh, se povprečno soproizve-
de 1512 kg CO2 .Iz povedanega
izhaja, da ena vgrajena toplotna
črpalka z nazivno močjo 10 kW
nadomesti porabo 2500 l kurilne-
ga olja. S tem ne proizvede 6500
kg emisij CO2, ampak posredno
povzroči emisijo CO2 v količini
1512 kg zaradi proizvodnje elek-
trične energije.
Iz tega sledi naprej, da električno
energijo proizvedejo slovenski
proizvajalci, torej je zaposlena
domača delovna sila, toplotno čr-
palko vgradijo domači delavci in
velika večina vgrajenih toplotnih
črpalk je slovenske proizvodnje.
Istočasno pa se z vsako vgrajeno
toplotno črpalko zmanjša uvoz
naftnega derivata. Res je, da je
uvoznik/trgovec prikrajšan za
svoj del prodajne cene, res je tudi,
da je tudi država prikrajšana za
trošarino, vse to pa ne more na-
domestiti pozitivnih učinkov, ki
jih prinašajo vgrajene toplotne
črpalke.
V nadaljevanju se je bati, da je
uvozniški lobi toliko močan, da
lahko preobrne državno razmi-
šljanje sebi v prid in ne v korist
našega občana. Ampak tudi to
vprašanje bodo morale pristojne
službe rešiti. Pri tem je potrebno
biti pozoren tudi na tehnološki
razvoj lastne države, saj je razvoj-
na pot pri ogrevanju usmerjena
k vedno popolnejšemu razvoju
toplotnih črpalk in pogojev za nji-
hovo vgradnjo.
Zaključek je torej enostaven: in-
vestitorjem v toplotne črpalke
zemlja/voda in voda/voda je po-
trebno omogočiti enak položaj do
nepovratnih sredstev, kot ga ima-
jo investitorji, ki investirajo v ce-
lotno energetsko obnovo svojega
objekta. Istočasno pa je potrebno
rešiti tudi subvencije za pravne
osebe in samostojne podjetnike,
saj so to potencialni graditelji no-
vih poslovnih objektov in s pravil-
nim opremljanjem svojih objek-
tov z energetsko varčnimi sistemi
vsi pridobimo največ.
Pri tem je potrebno navesti, da
so v preteklem letu v sosednji
Avstriji vgradili cca 3000 toplo-
tnih črpalk (v glavnem zemlja/
voda in slabih 10% voda/voda).
Ker je Avstrija trikrat večja kakor
Slovenija, si v nadaljevanju lahko
preračunate dolgoročno, kakšen
pozitiven gospodarski učinek pri-
naša takšna novogradnja.
IOVE, Božo Dukić
 28 Instalater November 2009

Segmentni lok
Vročevodne cevi zaradi njihovega velikega premera ne
upogibamo, temveč jih sestavljamo kot posamične se-
gmentne loke. Segmente izrežemo iz določene cevi, brez
izgub. Pri ceveh iz pločevine je potrebno upoštevati njiho-
vo zaporedje, kar pri ceveh ni potrebno.

Slika 3 – Tridelni segmentni lok: 3 x 2 + 2 = 8 rezov

Slika 1 - Enodelni segmentni lok: 1 x 2 + 2 = 4 rezi
Paziti moramo samo na kot reza-
nja. Segmentni lok označimo po
številu vmesnih kosov. Enodelni
lok ima en vmesni del (glej sliko
št. 1, tridelni lok 3 (slika št. 2) itn..
Vsak vmesni kos razdelimo na
dva dela – reza. Vsak tak rez je na
obeh stikih.
Za razdelitev izračunamo:
število rezov =
= število vmesnih kosov • 2 + 2
Kot reza znaša:
za enodelni lok (4 rezi) =
= 90o / 4 = 22,5o
za tridelni lok (8 rezov) =
90o / 8 = 11,25o
Pred označbo rezov označimo te
4 osi, kot plaščne linije na cevi.
Najpreprosteje je, če z metrom
razdelimo obseg cevi na štiri ena-
ke dele.
zanjem, kar je tudi enostavnejši
način. Za avtogeno rezanje je po-
trebno pripraviti šablono, s katero
določimo robove rezanja (slika
št. 5. Obseg cevi razdelimo na 12
delov, upoštevati pa moramo dol-
žino posameznih plaščnih linij, ki
jih prenesemo na obseg cevi.
Izdelava tridelnega segmen-
tnega loka
Na sliki št. 6 je risba poizkusne-
ga kosa enodelnega segmentne-
ga loka. Zahtevane so končne
mere za razmak spodnjega roba
spodnje plošče, do sredine cevi
s premerom DN 100 mm in do
zgornjega roba prirobnice 265
mm. Pri izdelavi se priporoča,
da najprej oblikujemo poličko na
pravokotno cev.
mm) segmentne linije, kar odgo-
varja polovici vsote obeh mer:
c = (15 + 90) / 2 = 105 / 2
c = 52,5 mm
Ko imamo ta podatek, lahko v
enakokrakem pravokotnem tri-
kotniku ABC določimo krajšo
stran. Po Pitagorovem izreku je
vsota kvadratov a in b nad kate-
tama, enaka vsoti kvadratov nad
hipotenuzo c.
a2 + b2 = c2 ali a2 = c2 - b2
da sta a in b enake dolžine, je po-
trebno izračunati

rezultat pri enodelnem loku:
1 • 2 + 2 = 4 rezi
In pri tridelnem loku:
3 • 2 + 2= 8 rezov
Glede na število rezov določimo
lok med osjo cevi in rezom žage,
oziroma zvarom (slika št. 3 in št.
4.
Te plaščne linije označimo pribli-
žno 1 cm levo in desno, od vsa-
kega reza, da dobimo za varjenje
točno orientacijo in, da kosov
med seboj ne obrnemo. Najbolje
je, da cevi žagamo. Tako lahko
točno določimo lok. Takšne loke,
strokovnjaki, v praksi najpogo-
steje izrezujejo z avtogenim re-
Torej prej, ko jo odrežemo, toliko
lažje dosežemo zahtevane mere. Tudi a lahko določimo s pomočjo
Najprej določimo mero zgornjega kotne funkcije
roba prirobnice do B, dolžino cev-
sin 45o = a / c
ne osi oziroma plaščne linije do torej je
prvega reza. Slika št. 6 nam poka-
a = sin 45o • c
že, da je oddaljenost točk A in B
a = 0,707 • 52.5
(trikotna stran c) točno v sredini, a ≈ 37 mm
mer kratke (15 mm) in dolge (90

Slika 2 – Razdelitev ravne cevi. Kotni rez znaša za enodelni lok (4 rezi) =
90o/4 = 22,5o Slika 4 – Razdelitev ravne cevi. Kotni rez znaša 90o/8 = 11,25o
November 2009 Instalater 29

Slika 5 – Izdelava šablone, pri avtogenem rezanju

Kot zlato pravilo velja do B določljiva.

In znaša:
a = 0,7 • nevtralna plaščna linija Pri označbi je potrebno ravno
tako, kot pri rezanju upošteva-

Slika 7 – Skica za določanje razdalje a

Slika 6 – Del poizkusnega kosa, kjer je prikazana izmera enodelnega

segmentnega loka

V skrajnem primeru lahko tudi iz ti, da leži predvidena nevtralna

skice, kot jo prikazuje slika št. 7
povzamemo mere v merilu 1 : 1.
Sedaj je dolžina nevtralne dolžine
plašča od zgornjega roba plošče
plaščna linija točno nad osjo cevi,
slika št. 8.
Pri rezanju se moramo točno dr-
žati kota. Vsaka netočnost se pri
lika 8 – Pri vseh delih mora biti nevtralna plaščna linija točno nad osjo
cevi, tako, da ne pride do zasuka segmentnega loka.
povezovanju podvoji.
265 - (100 + 37) = 128 mm
Kot rezanja znaša :

Brezžični prenos energije

Podjetje Sony spada med tehnološko najbolje razvita
podjetja na svetu. To potrjuje tudi njihov najnovejši dose-
žek. Uspeli so razviti nov način, brezžični prenos energije,
ki ponuja veliko udobje za uporabnike mobilnih naprav.
Ko napravi zmanjkuje moč ener-
gije v vgrajeni bateriji, jo lahko na
enostaven način priključimo na
oddaljeno brezžično elektrarno,
kjer za prenos ne potrebujejo žice
ali podobnih vodnikov. Trenutno
zmorejo z brezžičnim sistemom
prenesti do 60 vatov električne
energije na polmetrski razdalji
Slika 1 – Demonstracija resonanč- in ob 80-odstotni učinkovitosti.
ne indukcije za ponovno polnjenje V podjetju Sony pa so že razvili
polnilnik za pasivno uporabo, ki
omogoča prenos na razdaljo od
50 do 80 cm z enako kakovostjo
prenosa. Nova tehnologija je naj-
bolj podobna magnetni resonan-
ci.
Elektromagnetna energija se pre-
nese le do naprav, ki si delijo iden-
tične resonančne frekvence kot
sam vir. Prednost je tudi v tem, da Slika 2 - Brezžični prenos energije
podjetja Sony
se v primeru, kadar se med virom
in prejemnikom nahajajo kovin- računalnike in podobno. Vse to
ski predmeti, le ti ne segrevajo. S pomeni začetek razvoja nove vr-
sedanjimi napravami je mogoče ste tehnologije, ki bo v prihodno-
brezžično napajati oziroma polni- sti zagotovo deležen vse večjega
ti vse manjše naprave, prenosne poudarka na razvoju.
 30 Instalater November 2009
Hramba utekočinjenega naftnega plina
Plinasta goriva so zelo kvalitetna goriva, saj z njimi do-
segamo zelo visoke temperature. Pri zgorevanju so zelo
čista in ne puščajo nobenih škodljivih oksidov. Delimo jih
na naravna in umetna. Plinasta goriva zelo pogosto upo-
rabljamo v gospodinjstvu in za ogrevanje.
Slika 1 – Nadzemni plinski hranilnik
Za gospodinjske namene in ogre- pri rafiniranju nafte in naftnih de-
vanje najpogosteje uporabljamo rivatov. Pridobivamo pa ga tudi
zemeljski in utekočinjeni naftni kot stranski produkt pri ločeva-
plin. Ker velja UNP za učinkovi- nju zemeljskega plina.
tejši vir energije od kurilnega olja,
premoga ali lesa, to pomeni, da Uporaba utekočinjenega naftne-
lahko z vgradnjo ali obnovitvijo ga plina, je torej pozitiven prispe-
ogrevalnega sistema prihranimo vek k ohranjanju našega okolja.
precej stroškov. Uporaba plina je Ta je ekološko čisto gorivo, pri
še toliko bolj ugodna, ker prehod njegovem izgorevanju pa nastaja
na ta vir energije, z ugodnimi po- manj SO2, CO, trdih delcev in pri
sojili, finančno vzpodbuja tudi tehnološko novejših izvedbah ko-
država. tlov tudi manj NOx. UNP zgoreva
brez ostankov in pri tem nastaja
Utekočinjeni naftni plin tudi najmanj okolju škodljivih
(UNP) snovi, saj razpade le v vodno
paro in ogljikov dioksid. Zato je
Utekočinjeni naftni plin (UNP) utekočinjeni naftni plin (UNP)
je fosilno gorivo z najnižjo sto- energetsko učinkovito in do oko-
pnjo emisij SO2 in emisij CO2. Pri lja prijazno gorivo. Na sliki 1 in
popolnem zgorevanju nastajata, preglednici št. 1 so podane mere
poleg toplote, le še ogljikov dio- nadzemnega plinskega rezervo-
ksid in vodna para, medtem, ko arja.
je emisija ostalih škodljivih snovi UNP se pridobiva pri predelavi
z okolje-varstvenega vidika zane- surove nafte, na naravnih naha-
marljiva. Utekočinjeni naftni plin jališčih propana ter z destilacijo
pridobivamo kot stranski produkt iz zemeljskega plina. Utekočinja
Preglednica št. 1: Podatki in mere nadzemnega plinskega rezervoarja
Velikost posode (prostornina)
Podatki posode
2.700 l 4.750 l 6.400 l
Količina polnjenja v kg 1.200 kg 2.100 kg 2.900 kg
Količina polnjenja v l 2.430 kg 4.120 l 5.440 l
Teža praznega rezervoarja 640 kg 1.050 kg 1.170 kg
Dolžina L 2.460 mm 4.255 mm 5.500 mm
Premer D 1.250 mm 1.250 mm 1.250 mm
Višina H 1.600 mm 1.600 mm 1.600 mm
Višina H 1 1.400 mm 1.400 mm 1.400 mm
Razdalja A 810 mm 810 mm 810 mm
Slika 2 – Shematski prikaz instalacije za UNP z nadzemnim plinskim
rezervoarjem
Razlaga k sliki: smemo skladiščiti v bližini jaškov
in kanalov. Plinu je dodan odo-
))1. Dovod zraka rans, značilen vonj, po katerem
))2. Odvod skozi dimnik zaznamo njegovo prisotnost .
))3. Zaporni ventil s termič-
nim varovalom Produkt gorenja (pri pravilno na-
))4. Kontrolna enota
stavljeni mešanici plina in zraka)
))5. Dovod v hišo
sta CO2 in H2O, kar je ekološko
))6. Hišna priključna omari-
ca z izolacijskim spojem sprejemljivo. Sodobne plinske na-
))7. Opozorilni trak za plin prave so preproste in zagotavljajo
))8. Peščena posteljca debeli- varno, hitro in točno regulacijo
ne 10 cm, z vseh strani ogrevanja. Preprost je tudi pregled
))9. Bakrena cev s korozij- porabe in zaloge plina v plinskem
sko zaščito rezervoarju. Utekočinjen naftni
plin je v normalnih atmosferskih
se pri relativno nizkem tlaku, kar razmerah v plinastem stanju, pri
mu daje možnost enostavnega nadtlaku pa se utekočini. Njego-
transporta in skladiščenja. Pri vo lastnost učinkovito izrabljamo
normalnih pogojih (tlak in tem- pri transportu in pri hranjenju
peratura) je UNP nestrupen plin, plina v jeklenkah in plinskih re-
brez barve in okusa. Je težji od zervoarjih. Ena volumska enota
zraka in zelo lahko vnetljiv in se, utekočinjenega naftnega plina
ob morebitnem puščanju, kopiči (UNP) razvije 250 volumskih
pretežno pri tleh. To je razlog, za- enot plinastega UNP. Visok izko-
radi katerega ga ne smemo hraniti ristek energije pri UNP omogoča
v prostorih, ki so na nižjem nivoju izjemno visoke izkoristke, več kot
kot okoliški teren. Prav tako ga ne 92%, pri kondenzacijskih kotlih
Preglednica št. 2: Mere za izdelavo temeljne betonske plošče
Velikost hranilnika
Mera 2.700 l / 4.850 l / 6.400 l /
1.200 kg 2.100 kg 2.900 kg
Dolžina L 3,00 m 4,80 m 6,00 m
Širina B 1,60 m 1,60 m 1,60 m
Višina H 0,20 m 0,20 m 0,20 m
Razmik nogic A 1,60 m 2,00 m 3,50 m
Razmik nogic D 0,95 m 0,95 m 0,95 m
Debelina 15 cm 15 cm 15 cm
Obremenitev plošče 3.400 kg 5.900 kg 7.800 kg
November 2009 Instalater
Slika 3 – Shematski prikaz postavitve nadzemnega plinskega hranilnika
celo do 109%. Uporaba plinske
naprave je enostavna in zaneslji-
va ter ne povzroča hrupa. Slika 2
prikazuje vgradnjo plinske insta-
lacije in nadzemnega plinskega
rezervoarja.
Kjer iz ekonomskih ali drugih
razlogov plinovod zemeljskega
Slika 4 – Eksplozijsko nevarno področje za nadzemni plinski rezervoar,
postavljen na prostem
plina še ni na voljo, lahko zača-
sno uporabimo UNP. Z minimal-
nim stroškom je kasneje mogoča
izvedba, oziroma preusmeritev
ogrevanja z UNP na zemeljski
plin. Potrebna je tudi zamenja-
va šob v plinskem kotlu. Če je v
prihodnosti načrtovan prehod
na uporabo zemeljskega plina, je
predhodna odločitev za utekoči-
njen naftni plin najbolj smotrna.
Ob zamenjavi energenta bodo
stroški prilagoditve minimalni,
saj naprave in instalacije lahko
ostanejo iste.
Hramba utekočinjenega
naftnega plina
Z uporabo UNP pridobimo
dvojni prihranek prostora. UNP
lahko hranimo v nadzemnih in
podzemnih plinskih rezervoarjih,
v bližini objektov. Pri UNP ne po-
trebujemo posebne kurilnice pri
uporabi kotlov do 50 kW moči.
Plinski rezervoar je namenjen
hrambi utekočinjenega naftnega
plina UNP (propan ali mešanice
propan butan). Opremljen je z
vso potrebno varnostno opremo,
ki zagotavlja povsem varno in
zanesljivo delovanje. Predpis na
državni ravni, ki ureja uporabo
utekočinjenega naftnega plina,
njegovo skladiščenje in pretaka-
nje ter način vgradnje naprav in
postrojev za utekočinjeni naftni
plin in varnostne ukrepe, določa
pravilnik o utekočinjenem naf-
tnem plinu (Ur.l. RS, št. 22/91).
Za postavitev plinskega rezervo-
arja je potrebno imeti ustrezni
prostor zunaj objekta ob hiši v
predpisanih varnostnih eksplo-
zijskih oddaljenostih od objekta
(slika 4) in sosednjih zemljišč.
Obstaja tudi varianta za vkop ci-
sterne v teren, vendar je ta neko-
liko dražja.
Predhodno je potrebno pridobi-
ti upravno dovoljenje, oziroma
lokacijsko informacijo ali grad-
beno dovoljenje. Priporočljiv je
tudi predhodni ogled lokacije, s
strani pristojnega strokovnjaka.
Na osnovi tega je najlažje izbra-
ti najustreznejši tip in velikost
plinskega rezervoarja. Na voljo
so nadzemni in podzemni plinski
rezervoarji. Njihova velikost je
odvisna od razpoložljivega pro-
stora in od predvidene porabe
plina. Na slik 3 je prikazan plinski
rezervoar in v preglednici št. 4 so
podane mere za izdelavo temelj-
ne betonske plošče.
Nadzemne plinske rezervoarje
postavljamo na prostem, zunaj
objektov, saj so protikorozijsko
zaščiteni. V skladu z zakonsko
določenimi varnostnimi razdalja-
mi se lahko izbere idealno mesto
za postavitev plinskega rezervo-
arja. Pri lociranju, oz. postavitvi
plinskega rezervoarja se je po-
trebno strogo držati določil Pra-
31
vilnika o utekočinjenem naftnem
plinu (Ur.List RS št. 22/91)
Varnostni predpisi za postavitev
plinskega rezervoarja na prostem
ali v prostoru
S postavitvijo rezervoarja za
utekočinjeni naftni plin moramo
zagotoviti, da ne pride do nevar-
nosti, ki lahko ogroža naše okolje.
Prav tako je potrebno upoštevati,
da v bližini plinskega rezervoarja
ne nameščamo nevarnih gorljivih
stvari.
Za pravilno postavitev moramo
upoštevati vse predpise, ki so za-
pisani in zahtevani za postavitev
plinskega rezervoarja po uredbi
TRF iz leta 1996 v poglavju 3.4.
Poleg tega se v Evropi, v posa-
meznih državah, z nacionalnimi
predpisi uporabljajo različna
predpisana pravila.
Glavne smernice za eksplo-
zijsko zaščito po TRF 1996
Največja nevarnost za vžig obsta-
ja pri polnjenju plinskega rezer-
voarja. Pozornost je treba name-
niti, da plin med polnjenjem ne
uhaja. Priporočljivo je, da v krogu
> 3 m, merjeno od armatur na
rezervoarju, ne stojita več kot dve
stranski steni. V primeru z več
kot dvema stenama, je potrebno
v steno izvesti dodatno prezrače-
vanje. Na sliki 4 so prikazane ek-
splozijsko nevarna področja.
Nevarnih eksplozijskih področij
okoli plinskega rezervoarja, mer-
jeno od razporeditve armatur,
znotraj teh ne sme obstajati no-
bena možnost izvora za vžig.
Tako nevarno področje delimo
na: področje A in področje B.
V področju A ne sme biti nobe-
nega trajnega izvora vžiga. Za
področje B velja zahteva samo
za čas polnjenja plinskega rezer-
voarja.
Vsa potrebna električna oprema
mora biti izvedena v skladu z
zahtevami o eksplozijski zaščiti
(EX-EL), v področju za cono A 1.
razreda in v področju za cono B
2. razreda.
 32 Instalater November 2009

Majhni elementi za velike spremembe – ko radiatorji postanejo umetnine...BiAL

Rdeči, modri, ozki, široki – radiatorji so zelo pomemben
element, saj tudi vse več pozornosti namenjamo njiho-
vi izbiri. Toplota je še kako pomembna, z radiatorji pa
ustvarjamo ugodno atmosfero in ugodje v svojem domu.
Kot ogrevalna telesa radiatorji
prvotno služijo za izmenjavo to-
plote s prostorom. Ekonomično,
praktično in varčno ogrevanje
omogočajo tudi električno ogre-
vani radiatorji BiAL, s kateri-
mi se lahko ogrevate tudi izven
ogrevalne sezone. Ne moremo pa
zanemariti vse večje estetske vlo-
ge. Navdušujejo nas neobičajne
stvari, radiatorji drznih oblik, ki
polepšajo dom.
Radiatorji Bial niso le radiatorji,
ampak tudi kreativno pohištvo,
ki vam omogočajo svobodo pri
opremljanju vaših prostorov. Cev-
ne linije, ki jih lahko dopolnimo
z elegantnimi in zanimivimi obe-
šalniki, omogočajo hitro sušenje
brisač in perila. Cevni radiatorji se
lahko vključijo v vsak prostor, saj
s svojo estetsko prilagodljivostjo
zadovoljijo sodobnim oblikam
prostorov.
Kreativnost radiatorjev je posebej
opazna v ekskluzivnih oblikah
cevnih radiatorjev, izdelanih po
želji naročnika. Ob funkcional-
nosti je pomembna tudi estetika,
ki velikokrat predstavlja osnovo
pri izbiri radiatorjev. Cevni radia-
torji BiAL se odlikujejo po funk-
cionalni, praktični in elegantni
izvedbi. Najrazličnejše oblike in
izdelava ekskluzivnih izdelkov po
naročilu omogočajo, da se izdelki
vklopijo v vsak, še tako zahteven
prostor. Bialovi radiatorji so ele-
ment, ki ga boste opazili, saj ome-
jitev skoraj ni.
Možne so kombinacije s fuzij-
skim steklom, kamnom, lesom in
drugimi materiali.
V času, pred kurilno sezono in po
njej, nudimo kupcem električen
način ogrevanja kopalniških in
sanitarnih prostorov z vgrajenimi
grelci, kar je zelo uporabno tudi
v objektih, ki nimajo urejenega
toplovodnega ogrevanja (vikend,
garaža, ......,ter drugi podobni
objekti).
Električni paličasti grelec (EPG),
se uporablja tudi kot opcija kom-
biniranega gretja, kjer lahko isti
radiator ogrevamo na tri načine:
toplovodno, toplovodno in elek-
trično ali pa samo električno.
EPG izdelujemo v treh različ-
nih močeh grelca 400W, 600W
in 800W. Način regulacije grelca
omogoča poljubno nastavitev
temperature, v kombinaciji z
programsko uro, pa si stranka, z
nastavitvijo željenega časa, lah-
ko prostor ogreva ob določenem
času, kar je zaželeno predvsem
v jutranjih urah.Radiatorji BIAL
vas bodo presenetili s svojo svežo
obliko in prefinjenim designom,
ki se poda tako v kopalnice, kot
druge bivanjske prostore. Po-
seben šarm jim daje kromirana
izvedba in izbira barv po vašem
okusu.
Drzni, preprosti in skladni.
Zaradi svoje oblike nadvse pri-
merni za sušenje brisač. Zado-
voljijo tudi ljudi, ki prisegajo na
svobodnejšo obliko ali pa jih nav-
dušujeta drznost in originalnost
kopalniških radiatorjev. Radia-
torji BIAL vnašajo v prostore, ka-
mor so vgrajeni, pridih elegance
in dovršenosti.
Z dodanim električnim grelcem
ter nosilci brisač pa bo cevni ra-
diator BIAL postal nepogrešljiv
v vašem domu. Zaradi majhne
vgradne globine radiatorji zavza-
mejo zelo malo prostora.
Radiatorji BiAL niso le radiatorji,
ampak tudi kreativno pohištvo.
Cevne linije, ki jih lahko dopolni-
mo z elegantnimi in zanimivimi
obešalniki, omogočajo hitro suše-
nje brisač ali obešanje perila.
Ekonomično, praktično in varčno
ogrevanje omogočajo tudi elek-
trično ogrevani radiatorji BiAL,
s katerimi boste ogreli kopalnico
tudi izven kurilne sezone. Mon-
taža cevnih radiatorjev je eno-
stavna. Še več prilagodljivosti pri
montaži omogočajo radiatorji s
sredinsko izvedbo priključkov, ki
ga po želji lahko dopolnite z ele-
ktričnim grelcem, kar omogoča
kombiniran način ogrevanja. Vse
na www.bial.si.
Za topel dom. BiAL.
Iščete vrhunske radiatorje, ki
bodo vašemu prostoru dali prav
poseben pečat? Na voljo so vam
November 2009 Instalater 33

cevni radiatorji Classic, nenava- cevni radiatorji BiAL za prijetno

dni, drzni in po naročilu izdelani
radiatorji Quadro ter radiatorji
A-line, ki vas bodo presenetili s
svojo svežo obliko in prefinjenim
designom.
vzdušje in svežino prostora. Kre-
ativnost radiatorjev je še posebej
opazna v ekskluzivnih oblikah
cevnih radiatorjev, izdelanih po
željah naročnikov.

O podjetju Prostor je izziv, tako od zunaj kot

Radiatorji BiAL niso le radiatorji,
ampak tudi kreativno pohištvo.
Cevne linije, ki jih lahko dopolni-
mo z elegantnimi in zanimivimi
obešalniki, omogočajo hitro suše-
nje brisač ali obešanje perila.
Osnovna vloga radiatorjev je
ogrevanje prostora. Ekonomično,
praktično in varčno ogrevanje
omogočajo tudi električno ogre-
vani radiatorji BiAL, s katerimi
vas po potrebi ogrejemo tudi
izven kurilne sezone.
od znotraj. Vsaka najmanjša po-
drobnost vnese v zgradbo svoje-
vrstne občutke, življenje in utrip
časa.
Ob funkcionalnosti je pomembna
tudi estetika, ki velikokrat pred-
stavlja osnovo pri izbiri radiator-
jev. Cevni radiatorji BiAL, se odli-
kujejo po funkcionalni, praktični
in elegantni izvedbi. Najrazličnej-
še oblike in izdelava ekskluzivnih
izdelkov po naročilu omogočajo,
da se izdelki vklopijo v vsak, še
tako zahteven prostor.

S svojimi elegantnimi, domiselno Vrhunsko kvaliteto in ugodno

ukrivljenimi linijami poskrbijo ceno cevnih radiatorjev BiAL

zagotavlja več kot 13-letna tra-
dicija. Do sedaj nam je zaupalo
že več kot 300.000 uporabnikov
cevnih radiatorjev ter električnih
grelcev, tako na slovenskem, kot
na evropskih trgih; v Avstriji,
Nemčiji, Italiji, Franciji in na trgih
nekdanje Jugoslavije. Zanesljiva
kakovost se nedvomno odraža
tudi v pridobljenem francoskem
znaku kakovosti NF, ki priča o
kontinuirani kvaliteti naših proi-
zvodov.
Če ste projektant ali arhitekt, vam
je v vsakodnevnem delu izziv,
tako dizajn kot funkcionalnost
prostora. Želimo si, da boste z
našimi kopalniškimi radiatorji
BiAL, lahko našli rešitev za vsa-
kogar.
Z veseljem vam bomo odgovorili
na vsa dodatna vprašanja. Pokli-
čite nas ali nam pošljite sporočilo.
Več informacij pa lahko najdete
na naših straneh, ki smo jih za
vas pripravili kar najuporabnejše.
Preko spletne strani se lahko eno-
stavno premikate le z klikom na
fotografijo izbranega izdelka.
Globlje v strani pa boste našli vse
potrebne informacije o samem iz-
delku ter dodatnih možnostih, ki
vam jih ponujajo naši kopalniški
radiatorji BiAL.
Bial d.o.o.
 34 Instalater November 2009

Predizolirani fleksibilni cevovodi UPONOR

Uponor predizolirani cevovodi, vrste, lastnosti, uporab- hišnih priključkih, kot tudi v in-
nost dustriji, na primer, v pivovarnah,
rafinerijah, obratih za obdelavo
odpadnih voda in hotelskih kom-
pleksih.

Enostavna in hitra vgradnja

Uponor predizolirani cevovodi so

enostavni za transportiranje in so
dobavljeni na gradbišče v kolutih.

Majhna teža in fleksibilnost po-

Teža cevi dopušča ročno polaganje zato dodatna mehanizacija ni potrebna
Uponor predizolirani cevovodi
se uporabljajo po celem svetu,
saj omogočajo širok spekter po-
dročja uporabe – naj si bo to v
ogrevalnih omrežnih sistemih pri
stanovanjskih naseljih, sistemih
hladilne vode, v hotelskih kom-
pleksih ali v industriji za pitno
vodo, živila ali kemikalije. Za
vsako od teh področij uporabe je
na voljo ustrezna rešitev. Uponor
predizolirani cevovodi so na voljo
kot cevi Uponor Thermo, Aqua,
Quattro in Supra s sledečimi ka-
rakteristikami:
Temperaturno območje delova-
nja notranje cevi:
))-50°C do +95°C (razen cevi
Uponor Supra: -50°C
+40°C)
Dimenzijski razpon notranjih
cevi:
))dzunanji od 25 – 110 mm
Obratovalni tlaki:
))6 do 16 barov
))Mediji: topla in hladna pitna
voda, hladilna voda, hladna in
topla ogrevalna voda, odpadna
voda, živila, kemikalije.
Fleksibilne, predizolirane cevi
Uponor, ki združujejo vse te la-
stnosti, se uporabljajo že več
kot 25 let v omrežjih za dobavo
toplote, stanovanjski gradnji,
menita, da se cevi lahko enostav-
no in hitro polagajo, tudi okrog
vogalov in različnih ovir. Razvod
je energetsko učinkovit, saj zaradi
zaprte celične strukture izolacij-
ske pene, zadržuje toploto ter pre-
prečuje vdor vlage vso življenjsko
dobo cevi.
do Montaža je enostavna, pri čemer
posebna orodja niso potrebna.
Cevi so lahko poležene v nepre-
kinjenih dolžinah do 200m. Sa-
mo-kompenzacijski cevni sistem
ne zahteva vgradnjo elementov
za kompenzacijo raztezkov, ker
se toplotni raztezek notranje cevi
kompenzira znotraj izolacije.
Priključki in pribor
Za zagotavljanje popolnih pri-
ključkov je na voljo obsežen
asortiman fitingov z različnimi
komponentami in dodatki, kot so
Polaganje direktno iz koluta
izolacijska ohišja, hišni priključki
in tesnila. Pri tem uporaba spe-
cialnih orodij ni potrebna, prav
tako ni potrebno lotanje.
Poleg fitingov in cevi se v sklopu
celotnega sistema nahajajo tudi
vsi ostali dodatni elementi, opo-
zorilni trakovi, tesnilni trakovi,
zaključne kape, jaški in tesnilni
obroči. Podrobnejše podatke o
Uponor predizoliranih cevovodih
in ostalih sistemih lahko dobite
pri zastopniku, firmi TITAN d.d.
iz Kamnika.
Vili Zabret, TITAN d.d.

Upogljiv cevovod z odpornim plaščem, z večplastno in barvno označeno

Shematični prikaz uporabe notranjo izolacijo
November 2009 Instalater 35

Parna zapora v montažni steni

Da bo parna zapora v leseni ali montažni hiši zadovoljiva,
se je, pred izvedbo, potrebno pogovoriti s strokovnjakom.
To je pomembno posebno tedaj, če smo v objektu že ugo-
tovili vlažne madeže ali plesen. Velikokrat zadošča že dol-
gotrajno zračenje, tudi več dni, pa čeprav, zaradi zračenja,
porabimo več energije za ogrevanje.
Poškodbe se ne bodo več po- prodiranje vlažnega zraka iz pro-
navljale, če na stene in strop stora v stene, in druge konstruk-
pritrdimo parno zaporo. S tem cije. Za izvedbo parne zapore
dosežemo, da z njo prekrijemo imamo na razpolago več vrst ma-
rege v stenah in stropu ter s tem terialov. Najpogosteje jo izdelamo
zavarujemo prostor pred mrzlim iz tanke aluminijaste folije, ki jo
zrakom. položimo pod leseno oblogo na
stropu ali pod mavčne kartonske Slika – Pravilna vgradnja parne zapore v lahke stene
V modernih stanovanjih in zgrad- plošče na stenah. Trakove parne ostalih prostorih. Zaradi toplega na okenskih steklih, ampak na
bah je zrak bolj vlažen, kot si po- zapore moramo na stikih dobro zraka, ki je zelo vlažen, se, vodne vseh gradbenih elementih, ki so
gosto predstavljamo. Stene in zi- preklopiti, pri delu pa paziti, da je kaplice, pri ohlajanju, nabirajo na hladnejši, kot zrak v prostoru.
dovi so bolj problematični zaradi ne poškodujemo. Na sliki je pri- vseh gradbenih elementih. Pri- V konstrukcijah lesenih oblog
klime v prostorih, kakor pa zaradi kazana pravilna vgradnja parne mer za to je okensko steklo, na na fasadah in lesenih strešnih
vlage. zapore v lahke stene. katerem se, v zimskem času, de- konstrukcijah, začne les, zaradi
lajo ledene rože, čeprav je v okno kondenzatne vlage, sčasoma pro-
V lahke lesene elemente, toplotno Bolj kot je prostor vlažen, tem vgrajeno izolacijsko steklo. padati, jekleni deli pa korodirati.
izolacijo in v obloge, iz mavčnih pomembnejša je parna zapora. V Tudi toplotna izolacija, ki pri tem
ali vezanih plošč, moramo polo- kuhinjah in kopalnicah moramo To vlago imenujemo konden- postane vlažna, nima več pravega
žiti parno zaporo, ki preprečuje izolacijo izdelati skrbneje, kot v zatno. Ne opazimo je pa samo učinka.
 36 Instalater November 2009

Inovativne rešitve za prihodnost planeta

V kopalnici mnogokrat pozabimo na okolje in ekološko
ravnanje, zlasti pri splakovanju in umivanju. Slovenija žal
spada med tiste države, ki v sanitarne namene po večini
še vedno uporablja pitno vodo. Dnevno v odtok izplakne-
mo ogromne količine te vse bolj dragocene tekočine in le
redko na to tudi pomislimo.
V podjetju Geberit se problemati-
ke rastoče porabe vode zavedajo
že vrsto let. Ne le, da jim je z ino-
vativnimi rešitvami, kot je varčno
dvokoličinsko splakovanje, uspe-
lo zmanjšati količino porabljene
vode, tudi v proizvodnji stremijo
k čim večji ekološki naravnano-
sti. Vsa prizadevanja za okolje pa
Geberit uspešno združuje in nad-
grajuje tudi z vrhunskim dizaj-
nom, ki v vašo kopalnico pripelje
dovršeno estetiko in poseben
pridih intimnega razkošja. Vse to
z mislijo na naravo in kakovost
bivanja.
Ekološki smo lahko tudi v
svoji kopalnici
Varčevanje z vodo in zaviranje
naraščajoče porabe vode sta za
Geberit dve najpomembnejši na-
logi, s katerima se uspešno spo-
pada že leta. Splakovanje wc- ja
je pravzaprav velika potrata, a
higienska nuja. V Geberitu so
se s to težavo spoprijeli na na-
čin, ki je prijazen tako do okolja
kot uporabnika in razvili z vodo
varčno tehnologijo splakovanja.
Z dvokoličinskim splakovanjem
in tehniko splakovanja s stop
tipko, za prekinitev toka vode, je
Geberit v svoji panogi kot pionir
postavil nove standarde. Vse bolj
priljubljeni Geberitovi podometni
splakovalniki tako omogočajo
varčnejše dvokoličinsko splako-
vanje, nastavljivo količino vode
ter stop varčevalno tipko za preki-
nitev toka vode. V varčnosti pa se
jim pridružujejo tudi nadometni
splakovalniki, ki prav tako omo-
gočajo manjšo porabo vode.
Prihranimo vodo z Gebe-
ritovimi varčnimi sistemi
splakovanja
Varčni Geberitovi splakovalniki
omogočajo dvokoličinsko splako-
vanje s 3 ali 6 litri in v primerjavi
s standardnimi 9-litrskimi splako-
valniki prihranijo ogromno vode,
tudi več kot 60%. Možna je tudi
nastavitev količine vode, ki jo
želimo porabiti pri splakovanju.
Še varčnejša pa je aktivirna stop
tipka, ki omogoča, da lahko sami
prekinemo izpiranje in porabimo
le najnujnejšo količino vode. Do
leta 2006 so Geberitovi splako-
valniki s tehnologojo dvokoličin-
skega izpiranja ali aktivirno tipko
stop, ki jih izdelujejo od leta 1998
in se uporabljajo še dandanes,
pomagali prihraniti več kot 4.500
kubičnih metrov vode.
Ekologija in estetika obenem
Ob varčnih in trendnih podome-
tnih splakovalnikih pa so na vo-
ljo tudi čudovite aktivirne tipke
Sigma, ki kopalnici dodajo pridih
elegance in estetike. Tipke za
splakovanje so delo priznanega
švicarskega oblikovalca Chri-
stopha Behlinga, ki se še pose-
bej rad ukvarja z oblikovanjem
izdelkov, ki zmanjšujejo porabo
energije.
Izbirate lahko med usklajenimi aktivirnimi tipkami za pisoar in WC iz
različnih oblikovnih linij.
Z mislijo na okolje tudi v
javnih prostorih
Strokovnjaki pri Geberitu so šli
z mislijo na okolje še dlje, pred-
vsem v javnih prostorih, kjer
voda mnogokrat teče v nedogled.
Rešitev je seveda v elektronskih
senzoričnih splakovalnikih in
armaturah za umivalnike. Voda
priteče le takrat, ko jo potrebuje-
mo in se nikoli ne pozabi zapreti,
poleg tega pa lahko moč curka in
temperaturo vode v pipah prila-
godimo in še dodatno varčujemo.
Pri elektronski, senzorski arma-
turi za umivalnike se tok vode
krmili elektronsko in brez dotika,
kar povečuje higiensko vrednost
predvsem pa učinkovit prihra-
nek vode. Na voljo so različni
načini delovanja, kot je program
za prihranek vode ali program za
prihranek energije. Prav tako so
varčni tudi Geberitovi pisoarji, pri
katerih se ob povečani uporabi
količina vode za splakovanje av-
tomatično zmanjša le na en liter.
Sanitarni sistemi Geberit so
tako postali ekonomična rešitev
za dom ali javne sanitarije, ki je
hkrati tudi bolj prijazna do okolja.
Ekološki pristop na vsakem
koraku
Geberit pripisuje ekološkemu
Lep videz kopalnice
jasno pokaže svoje prednosti

Razmišljate o novi kopalnici? Estetika je pomembna - zato

skrijte splakovalnik in cevi in se odločite za Geberitovo
rešitev s stensko montažo.

www.geberit.si
 38 Instalater November 2009

ravnanju velik pomen, o čemer
priča tudi interni kodeks o po-
stopkih za zaščito okolja. To vo-
dilo je trajna usmeritev podjetja,
ki je upoštevana prav na vsakem
koraku - od načrtovanja do raz-
gradnje proizvodov. Pri Geberitu
se zavedajo že same pomembno-
sti materialov, ki jih uporabljajo
za izdelke. Bistvenega pomena
je bila uvedba Life Cycle As-
sessments (LCA), ki Geberit
usmerja pri razvoju okolju prija-
znih izdelkov, ki imajo zato dolgo
življensko dobo in so iz okolju
prijaznih materialov, od začetka
proizvodnje pa do izrabe, saj so
vsi primerni za reciklažo. Sestav-
ni deli izdelkov tako ne škodujejo
našemu zdravju niti okolju. Vse
tovarne Geberit se tako lahko
pohvalijo s certifikati, skladnimi s
standardi ISO 14001.
Geberit se je za varstvo okolja
odločil zavestno in to opredelil
tudi v svojem kodeksu ravnanja.
Tako si v okviru okoljevarstvene
politike postavljajo jasne cilje ter
pri vseh dejavnostih in procesih
upoštevajo kritertije za varstvo
okolja. S takšnim ravnanjem pri-
spevajo svoj delež za zmanjšanje
globalne problematike izpuščanja
ogljikovega dioksida v ozračje in
pomanjkanja vode. S šolanjem
zaposlenih in posredovanjem
svojega mišljenja poslovnim
partnerjem in strankam pa ideje
uspešno širijo tudi v svet in skrbi-
jo za trajnostni razvoj na podro-
čju okoljevarstva.
Več informacij na:
www.geberit.si,

Nastavitev izliva na vodni armaturi

Velikokrat se srečamo s težavo, ki nam jo povzročajo ar-
mature za vodo. Najpogosteje pri kopalniških elementih.
Ta problem je posebej izrazit pri manjših umivalnikih, po-
gosto pa tudi pri bideju itn. S pravilno nastavitvijo regula-
torja na izlivu armature, ta problem najlažje rešimo in se
mu izognemo.
Regulacija vode v izlivni cevi ar- ki ni v povezavi s pretočnim grel-
mature in regulacija količine pre- nikom vode. Omejeni pretok je
toka prikazje vode (slika št. 1), odvisen od pretočnega tlaka na

Slika 2 - Na preglednici je prikazano določanje pretoka vode pri avtomat-

skem regulatorju količine pretoka vode, na sliki 1

približno 5 do 7 l/min (slika št. 2). učinek je prekomerno izlivanje

vodnega curka preko roba kopal-
To dosežemo, v primerjavi z od- niškega ali drugega elementa.
vzemno armaturo, brez pretočne
omejitve vode in energijskega pri- Najpogosteje zmanjšamo izliv pri
hranka okoli 30 %. Kot stranski umivalniku in bideju (slika št. 3).
Slika 1 – Avtomatski vodni regulator M22 x 1 za mešanje zraka M 22 x
1 in z iztokom z zunanjim navojem, kot tudi M24 x 1 za mešalnik zraka
M24 x 1 in iztok z notranjim navojem.

Slika 3 – Prilagoditev izliva armature pri umivalniku in bideju s pomočjo

vodnega regulatorja pretoka
November 2009 Instalater 39

Vgradnja vodomera
Vsaka zgradba ali več zgradb, ki ima istega lastnika, naj bi
imelo svoj vodomer. Po smernicah za stanovanjsko gra-
dnjo v nekaterih večjih mestih, je zahtevano, da ima poleg
tega tudi vsako stanovanje svoj vodomer za hladno in za
toplo vodo. Tako je mogoče zaračunati porabo vode vsa-
kemu porabniku ali samo njemu zapreti vodo.

Slika 1 - Vodomer
Poraba vode brez lokalnih meril-
nikov se razdeli sorazmerno na
vse porabnike. V takih primerih
varčevanje z vodo vsekakor ni
motivirano. V preteklosti so v
zgradbah, brez lokalnih vodome-
rov razdelili stroške za porabo
vode po uporabljeni stanovanjski
površini, ne glede na dejansko po-
rabo. V takem primeru ni motiva
za varčevanje z vodo. Na pregle-
dnici št. 1 so podani podatki za
velikost standardnih vodomerov.
Umerjeni hišni vodomeri so
večinoma krilni števci, ki so na-

Slika 3 – Vgradnja vodomera v jašek

meščeni med glavno zaporno ar- tev s kablom, dimenzije 16 mm2,
maturo in med hišnim zapornim tipa NYY (slika 1). V preglednici
ventilom, ki ima vgrajen povratni št. 2 so podane mere za vgradnjo
ventil in pipico za praznjenje. hišnega vodomera.
Priporoča se vgradnja na steno,
zaradi lažje montaže oziroma de- Poraba vode za celotno zgradbo
montaže (slika št. 2). je sestavljena iz treh porab, pri-
šteti pa je potrebno še porabo za
V kolikor služi vodna instalacija skupne potrebe, na primer pora-
tudi za ozemljitev električne in- bo čistilke in morebitne večje po-
stalacije, je potrebno na vodome- rabe za iztok iz hidrantov za gaše-
Slika 2 – Vgradnja vodomera v zidno nišo ru napraviti električno premosti- nje požara ali za čiščenje, porabo
v kotlovnici in podobno. Za večje
Preglednica št. 1: Velikosti stanovanjskih vodomera volumenske pretoke so primerni
Minimalni večji krilni ali Woltmanovi vodni
Število stanovanj z
Velikost Nominalni Dolžina Nominalna potrebni števci, ki so izdelani s prirobnica-
prostor mi za nadaljnje spajanje na cev-
Vodna WC izplako- Tlačnih no povezavo. Za preprečevanje
NG Pretok mm mm povratnega toka vode v javno
instal. valniki izplakovalnikov
3-5 m3/h 190 DN 1200 do 30 do 15 omrežje, se za vodomerom vgradi
povratni ventil. Za uravnoteženje
7-10 2,5 260 20 1600 31-100 16-85
vodnega tlaka lahko vgradimo
20 6 300 25 1800 101-200 86-200 tlačni omejevalnik z vgrajenim
 40 Instalater November 2009

manometrom, da lahko regulira-
mo vodni tlak v hišnem sistemu,
če je le ta višji od 6 barov. Na sliki
št. 3 je prikaz vodomera za vgra-
dnjo v jašek.
Za merjenje pretoka vode so ob
vstopih vodovodne instalacije v
zgradbo vgrajeni merilniki pre-
toka oziroma vodomeri. Izbiramo
jih po velikosti pretoka oziroma
porabe vode v zgradbi. Vodo-
meri so različni, za hladno vodo
in za toplo vodo. Kombinirani
vodomeri so sestavljeni iz dveh
vodomerov. Manjši meri norma-
len pretok vode, večji se odpre
pri večjih pretokih, na primer ob
uporabi hidrantov. Del vodomera
je števec, na katerem odčitamo
porabo. Lahko je prirejen tudi za
dodatno odčitavanje na drugem
mestu. Takrat ima na primer vsak
porabnik v stanovanjski zgradbi
Preglednica št. 2: Vgradnja hišnega vodomera:
Minimalna mera (odvisno od pre- Vgradnja mera (za krilni Vodo-
mera cevi) po DIN 1988-1 mer): NW na AL
a Odmik od zidu Z dodatkom 200 mm
b Odmik od tal Z dodatkom 300 – 1200 mm
c Prostor pred vodomerom Z dodatkom 800 mm
d Prostor preko Vodomera Z dodatkom 700 mm
e Minimalna višina 1800 mm
svoj vodomer, daljinsko odčita- primer v omarici na hodniku v
vanje pa je na enem mestu, na pritličju.

Popravilo betonskega rezervoarja za pitno vodo

Velikokrat se soočimo s problemom iztekanja vode iz be- se sanirajo samo razpoke, po-
tonskega rezervoarja za shranjevanje pitne vode. Premaz škodbe, segregacijska gnezda in
druge nepravilnosti. Razpoke na
HIDROSTOP VH je le ena od mogočih rešitev. Premaz
površini predhodno izžlebimo in
je za vodo neoporečen in je namenjen za tesnjenje rezer- saniramo s hitrovezno malto HI-
voarjev za pitno vodo in plavalnih bazenov. DROSTOP KIT.
vode z notranje strani betonskega
rezervoarja.
Pri nanosu malte, se najprej
priporoča izvedba polkrožnega
stika, izdelanega z materialom
HIDROSTOP KIT, oziroma
»holkela« v radiju približno 5 cm
na stiku, stena in tla rezervoarja.

To storimo zaradi lažjega nanosa

materiala za zatesnitev rezervoar-
ja, na predhodno nanesen vezni
sloj KEMACRYL - VODA v raz-
merju 1:1, ali na predhodno rahlo
navlaženo podlago brez stoječe
vode.

Premaz celotnih stenskih in

talnih betonskih površin.

HIDROSTOP VH nanesemo s
čopičem na navlaženo podlago v
popolnoma prekrivnem sloju (po-
raba ca. 1,5 kg/m2). Po zadostni
površinski trdnosti prvega sloja
nanesemo drugi sloj, v smeri pra-
vokotno na predhodnega (poraba
dodatnih 1,5 kg/m2).

Če želimo doseči gladko površi-

Priprava podlage
Podlaga mora biti čista, trdna, no-
silna, ravna, stabilna in brez ma-
stnih madežev, alg in nevezanih
delcev, ki bi zmanjševali oprijem.
Čiščenje podlage izvedemo z vo-
dnim curkom pod pritiskom od
200 do 300 barov. Pri pregladkih
površinah je priporočljivo pred-
hodno napraviti hrapavost baze-
na s peskanjem, brušenjem ali z
drgnjenjem z žično krtačo.
V primeru, da je beton precej
neraven je potrebna preplastitev
celotne betonske konstrukcije, z
materialom BETONPROTEKT
RT, ki ga nanesemo na vezni sloj
KEMALATEX in CEMENT v
razmerju 1:2. Skupna debelina
posameznih nanosov mora zna-
šati od 5 mm do 3 cm.
V kolikor je beton dokaj raven
in ni odstopanja vrhnjega sloja,
Lokalno kitanje izvedemo samo
na izžlebljenih delih. Aktivne
vdore vode ustavimo z malto
HIDROZAT. Takšna izpustna
mesta predhodno izžlebimo nav-
znoter, v obliki lastovičjega repa
oziroma čepa.
Ožji del izžlebimo v notranjost
stene, da voda pritiska na čep in
ga ne more iztisniti. Tako je širši
del izpostavljen v smeri pritiska
no, izvedemo tretji nanos s ščetko
in nato še svežo maso poravnamo
s kovinsko gladilko. Če se posa-
mezni nanosi pred nanašanjem
naslednjega nanosa popolnoma
posušijo, jih je potrebno predho-
dno še navlažiti.
Med nanašanjem mase moramo
paziti, da dosežemo popolno po-
krivnost, posebej v kotih, na pol-
krožnih stikih in robovih.
Idealna temperatura za nanos
November 2009 Instalater
mase HIDROSTOP VH je med
+15 °C in +20 °C. Pri visokih
temperaturah zraka in podlage,
moramo podlago pri nanosu iz-
datno vlažiti. To storimo tudi, če
se nanos mase prehitro suši.
V kolikor pričakujemo, da bo v
roku 4 do 6 ur po nanosu mase
deževalo, del ne izvajamo, Tudi
mase ne smemo nanašati. Del ne
izvajamo tudi v primeru, če priča-
kujemo, da bo v roku dveh ur po
nanosu mase, temperatura padla
pod +5 °C.
Maso varujemo pred prehitro iz-
sušitvijo vsaj 24 ur po nanosu. V
skrajno neugodnih vremenskih
41
razmerah (močno sonce, veter),
priporočamo ustrezno nego po
nanosu (škropljenje z vodo, po-
krivanje...).
Po končani izvedbi, približno 5
do 7 dni, površino rezervoarja do-
bro operemo in izlužimo. Vodo, ki
ostane v rezervoarju izčrpamo in
šele nato rezervoar ponovno na-
polnimo.
 42 Instalater November 2009

Moč vetra
Izraba vetrne energije za pridobivanje električnega toka,
zahteva ugodno vetrovno področje z visoko povprečno hi-
trostjo vetra, po možnosti od 4 m/s. Učinek se povečuje
s 3. potenco hitrosti vetra. V severozahodnem področju
Evrope in ob obalah severnega morja najdemo številna
področja s primerno hitrostjo vetra.

Glede na vrsto obratovanja razli- Vse pogosteje pa vetrnice name-

kujemo vetrnice z: ščajo na odprtih morjih (Offtsho-
))nizkim številom obratov λ < 1 re – naprave), kjer prevladujejo
))visokim številom obratov λ < dobri in konstantni vetrni pogoji
1 v praksi približno 5…10 in ne prihaja do motenj v delo-
vanju. Manjše vetrnice z močjo
λ = Hitrost konice krila u od 5 do 100 kW so namenjene
/ Hitrost vetra v
pridobivanju električnega toka,
nameščamo jih predvsem na od-
2•π •n Obratov ročnih kmetijah, gorskih kočah
u = ------------- z n = -------------- in manjših otokih, kjer ni možno-
60 Minuto
sti priklopa na javno električno

Slika 1a - Vetrnica z velikim številom obratov

Tudi kopno se na splošno segreva
hitreje kot morje. Voda se v morju
nenehno pretaka in odnaša toplo-
to drugam. Tako topla površina
segreva zrak, ki je nad njo. Topli
zrak se dviga in na njegovo mesto
pri tleh doteka hladen zrak.
To gibanje zraka imenujemo
veter. Moč vetra so že v starem
veku uporabljali za pogon jadr-
nic, mline na veter za mletje žita.
Za namakalne naprave pa so se
pojavile v 7. stoletju in so jih upo-
rabljali do 19. stoletja. Veter je bil
do takrat najmočnejši vir energije.
Koncem 80. let prejšnjega stoletja
so pričeli uporabljati moč vetra
za pridobivanje električne ener-
gije. V zadnjih letih se ta način
pridobivanja električne energije
razvija po celem svetu. Koncem

Slika 1 – Vetrnica z velikim številom obratov

V današnjem času so vetrnice za
pridobivanje električne energije
običajno z velikim številom obra-
tov. Imajo po troje kril, ki lahko
dosegajo približno moč od 500
do 1500 kW nominalne jakosti.
Velike vetrnice do jakosti 5 MW,
so naprave z velikostjo rotorja ca.
120 m, v načrtih pa so predvidene
še veliko večje. Na sliki št. 1 in 1
a, je prikazana vetrnica z velikim
številom obratov.
Več takih vetrnic se združuje na
tako imenovanih vetrnih poljih.
omrežje. Problem pri takšnih
napravah je samo shranjevanje
električne energije, za čas ko pre-
vladuje brezvetrje.
Gibanje atmosfere je sekundarna
oblika spreminjanja sončne ener-
gije. Veter nastaja zaradi delova-
nja sonca. Ko se Zemlja vrti okoli
svoje osi, sonce ogreva različne
dele zemeljskega površja. Zemlja
se ne segreva enakomerno. Na
območjih, ki so trenutno prekrita
z oblaki je segrevanje počasnejše,
kot na območjih z jasnim nebom. Slika 2 – Počasi rotirajoča vetrnica
November 2009 Instalater
Slika 3 – Savonius rotor z navpično osjo
leta 2005 je bilo, samo v Nemčiji,
instaliranih že preko 17 574 vetr-
nic, s skupno močjo 18 428 MW.
Primerna področja za postavitev
vetrnic so na severnih obalah
Evrope in na hribovitih področjih.
Z današnjim razvojem tehnike in
s pravilnim ravnanjem, je možna
postavitev vetrnic tudi v notra-
njosti.
Zgradba vetrne turbine
Glavni elementi, ki sestavljajo ve-
trno turbino so vetrnica oziroma
rotor, menjalnik tj. prenos, gene-
rator, gibljiva čeljust ter ragulacij-
ski sistem.
Vetrna turbina glede na vrsto
energijskega konverterja
Vetrni energijski konvertor s ho-
rizontalno osjo
Počasi rotirajoči, primerni so
predvsem za namakalne naprave.
Za pridobivanje električne ener-
gije so manj primerni. Prednost
imajo v tem, da delujejo tudi pri
nižjih hitrostih vetra. Pomanjklji-
vost pa je v tem, da imajo zaradi
trde pričvrstitve kril, slabši izko-
ristek moči vetra (približno le 15
%). Na sliki št. 2 je prikazana po-
časi rotirajoča vetrnica.
Jeziček na vrtljivem rotorju samo-
dejno obrača vetrno kolo v smeri
vetra. Za napajanje enosmernih
akumulatorjev, morda v povezavi
s solarnimi celicami, so na voljo
naprave 12 do 24 V in močjo 60
do 300 Wattov za enosmerni tok.
Hitro rotirajoči, z relativno majh-
nim aerodinamičnimi vijačnimi
krilci, običajno z 1, 2 oziroma
največ s 3 rotorskimi kraki (pre-
mer rotorja 35 – 100 m in več).
Pri zagonu jih moramo usmeriti v
veter, zaradi slabše oprijemljivosti
vetra. Razen hitrosti vetra je po-
membna tudi višina in površina
pesta, ki jo potrebuje, ko rotor
pride na zahtevan učinek.
Za večje vetrnice, z močjo od 500
do 1500 kW, uporabljamo pravi-
loma samo hitro rotirajoče vetrni-
ce s tremi krili.
Spreminjajoča nastavitev kril
omogoča spreminjajoči hitrosti
Slika 4 – Darrieusov rotor z navpično osjo
Slika 5 – Shema vzgonske vetrnice (preizkusna naprava v Manzanaresu v
Španiji), skonstruiral jo je arhitekt Schlaich
vetra, konstantno število obra-
tov in odličen izkoristek. Da ob-
držimo zahtevano frekvenco pri
prehodu v omrežje, potrebujemo
dobro izdelano regulacijo
Vetrni energijski konvertor z
navpično osjo
Savonius rotor, je preprosto iz-
delan vetrni energijski konvertor
z nizko hitrostjo. Sestavljata ga
dva, nasprotno nameščena pol
cilindra. Naprava je primerna za
manjše izvedbe, ki jo lahko izde-
lamo tudi sami. Izdelane so bile
že že tudi naprave, ki imajo 4 do
6 navpičnih in okoli ene osi raz-
porejena krilca (glej sliko št. 3).
Darrieus – rotor: Ta naprava, ki jo
je leta 1929 skonstruiral Francoz
Darrieus ima dva do tri upognje-
43
na krilca. Primerna je pri hitro
menjajoči smeri vetra. Pomanj-
kljivost takšne vetrnice je majhen
izkoristek, za zagon pa potrebuje
integriran savonius rotor. Slika 4
prikazuje Darrieusov rotor z nav-
pično nameščeno osjo.
Vzgonska vetrnica
Te naprave so primerne za po-
dročja z nizkimi hitrostmi vetra,
vendar na področju z veliko Son-
ca. Pod vetrni stolp namestimo
transparentno folijo, ki jo Sonce
ogreva in topli zrak se po sredini
cilindričnega stolpa dviga nav-
zgor, proti vrhu stolpa in poganja
turbino, ki je z vertikalno osjo na-
meščena v stolpu. Na sliki št. 5 je
prikazan sistem delovanja vzgon-
ske vetrnice.
Izbira področja postavitve
Gradnja vetrnic in njen izkori-
stek raste s 3. potenco. Za to je
potrebna visoka srednja hitrost
vetra preko 4 do 5 m/s in kon-
stanten veter. Taka področja so na
severni obali in na hribovskih pre-
delih. Razen premera vetrnice je
pomembna tudi višina peste. Naj-
primerneje je naprave namestiti
na morju (Offshore). Vetrnice
spadajo k privilegiranemu načrto-
vanju. Kljub temu moramo upo-
števati zakonodajo o zaščiti nara-
ve. Vsaka država, po lastni presoji
in s prostorskim načrtom, določi
prostor za namestitev vetrnic.
Primer odvisnosti izkoristka ve-
trnice od hitrosti vetra:
Izkoristek vetrnice pri hitrosti ve-
tra 6 m/s je 100 %. Izkoristek iste
naprave pri hitrosti vetra s 7 m/s
 44 Instalater November 2009

je višji preko 58 % (63 = 216; 73
= 343!).
Problem sprejemljivosti
vetrnic
Argumenti, ki največkrat naspro-
tujejo izgradnji vetrnic:
))potrebno je relativno veliko
zemljišče, spremeni se slika
področja zaradi velikega števila
vetrnic. Zato je potreben dober
načrt, kje bomo postavili ta-
kšno vetrno polje.
))Slaba prognoza različnega
izkoristka in manjkajoče mo-
žnosti shranjevanja energije.
Brezvetrje je letno med 2000 in
4000 urami, kar zahteva doda-
tno regenerativno podporo (na
primer biomaso ali podobno),
v času, ko je brezvetrje.
))Obremenitev s hrupom, tako
imenovani disko efekt in pov-
zročanje sence zaradi rotiranja
kril. Nove naprave, predvsem
take brez reduktorskih strojev,
imajo zelo majhno šumnost.
Pri postavitvi vetrnic moramo
upoštevati, da ni preblizu sta-
novanjskih ali drugih objektov.
))Negativni vpliv vetrnic na pti-
ce, ki živijo v področju postavi-
tve le teh, je neutemeljen.
Razvoj vetrnic
Vodilni pri postavitvi vetrnic sta
bili Danska in Kalifornija v ZDA,
kjer je velik del električne energije
pridobljen s pomočjo vetrnic. Po
svetu je danes že približno 60 do
70 tisoč takih naprav, ki pošljejo
preko 30 tisoč MW v javno ele-
ktrično omrežje. S porastom, do
2000 vetrnic na leto, je Nemčija
postala vodilna v svetovnem tr-
žišču vetrnih turbin. S potenci-
alom, kjer razpolagajo 3 do 4
%, so koncem leta 2005 dosegli
izkoristek pri vgrajenih 17 574
vetrnicah skupno moč 18 428
MW. Tako je danes vetrna energi-
ja postala, zraven vodne energije,
najbolj pomembna regenerativna
energija pri pridobivanju elek-
trične energije. Vetrni energijski
konvertorji so danes že delno pri-
merljivi s konvencionalnimi elek-
trarnami in so že dosegli mejo
ekonomičnosti. Zakon o obno-
vljivi energiji je gradnji vetrnic
naklonjen in omogoča sofinanci-
ranje pri postavitvi vetrnic.

Stena Trombe
Stene Trombe uporabljamo predvsem v solarni arhitek-
turi. Z njimi združujemo sončni zbiralec in skladiščenje
toplote v stenah, za pasivno uporabo sončne energije.
Stene Trombe je zgradil francoski inženir Felix Trombe,
že leta1956.

Slika 1 – Primer satovja iz celuloze v Trombe steni na južni strani zgradbe

Načelo te, po francoskem iznaj-
ditelju Felixu Trombe imenovani
solarni zbiralni steni, sloni na
dveh komponentah pasivne rabe
sončne energije:
))po načelu efekta toplih gred, v
kateri se zrak segreva za zaprto
stekleno površino
))učinek hranjenja toplote v te-
mno pobarvano masivno ste-
no, ki jo segreva sončna ener-
gija.
Stena Trombe je masivna, te-
mno pobarvana stena, praviloma
obrnjena proti jugu. Pred njo je
približno 10 do 15 cm postavlje-
na zasteklitev iz navadnega ali
izoliranega stekla. Pred steklom
namestimo rolete, za zaščito pred
Soncem.
S pomočjo efekta tople grede
nastaja pri sevanju Sonca v vme-
snem prostoru, med steklom in
masivno steno, topel zrak, ki pre-
Legenda k sliki št. 1 in 2
1. Masivna zbiralna stena
2. Vmesni prostor 10 do 15
cm
3. Zasteklitev
4. Naprava za zasenčenje
Slika 2 - Dvonadstropna zgradba s prikazanim načinom delovanja
November 2009 Instalater 45

ko spodnje in zgornje odprtine v
steni, s konvekcijo prehaja v no-
tranji prostor.
Z odgovarjajočimi zaporami lah-
ko pretok zraka reguliramo ali po-
polnoma zapremo, da ne pride do
obratne cirkulacije. Tudi s pomo-
čjo kanalov lahko preusmerimo
topel zrak v druge prostore. Slika
št. 1 prikazuje primer s satovjem,
vgrajenim v Trombe steno in na
sliki št. 2 je prikazan način delo-
vanja. Preko dneva, z direktnim
sončnim sevanjem ogrevana
stena, oddaja toploto s časovnim
zamikom, odvisno od debeline in
toplotne prevodnosti stene, v za
njo ležeč prostor.
Preizkušajo se tudi sistemi z vo-
dnimi toplotnimi izmenjevalci v
steni. Rolete služijo kot varovalo
pred pregrevanjem stene v pole-
tnem času, in preprečujejo odda-
janje temperature v mrzlih dneh.
Posledično, glede na normalno
izolirano zunanjo steno, je edina
slabost toplotna izolacija.
Stena Trombe mora biti obrnjena
čim bolj proti jugu, ker bo tako
najdlje obsevana s Soncem. Zato
jo tudi izvedemo vedno na južni
strani objekta, kot črno obarvani
masivni hranilnik toplote.
Okna se načeloma na takšne ste-
ne ne nameščajo, če pa že, jih na-
mestimo med nadstropji.
Satovje iz celuloze ali iz
kartona
Podoben učinek ima za zračno
stekleno ploščo, iz enega varno-
stnega stekla, nameščeno satovje
iz celuloze.
Tako nastane »nizko« toplotna
zračna blazina, ki razliko tempe-
rature med zunanjo in notranjo
klimo, s časovnim zamikom prak-
tično izenači.
V poletnih mesecih se struktura
iz kartonskega satovja pri »viso-
kem« Soncu zasenči sama. Tako
ne potrebujemo senčil. To pome-
ni, da je ta izvedba tudi cenejša.

Z mučenjem slovenskega jezika pomagamo naftnim trgovcem !

Zaradi vedno večjega pritiska na zmanjševanje toplogre-
dnih plinov, kot stranskega produkta pri gorenju fosilnih
goriv, se vse več uporablja izraz »alternativni viri energi-
je« namesto besednih zvez »obnovljivi viri energije« ali
»trajni viri energije«.

Po našem mnenju (glede na tol- namenu prilagoditi tudi v našem

mačenje v slovenskem pravopi-
su), pomeni izraz »alternativen »
v resnici nadomeščanje. Pri tem
vsi spregledamo naravne dano-
sti, kakršne nam dejansko nudi
naše okolje.
Vendar pa z rabo trajnih virov
energije (obnovljivih virov) ener-
gije ne nadomeščamo, pač pa
zamenjujemo rabo kurilnega olja
in plina.
In, ker to počnemo z namenom
trajnega koriščenja naših narav-
nih danosti, se moramo temu
izrazoslovju.
Ne poznamo natančno, kolikšne
so zaloge nafte in plina v nedrih
zemlje, vemo pa, da lahko z rabo
trajnih virov energije (sonce,
voda, biomasa, veter in geoter-
malna energija), ob primerni gra-
dnji naših objektov, zamenjamo trajnih virov energije pa bodo tanjšajo svoj kapital. Zato pre-
fosilna goriva v celoti. Trajne vire kmalu pričeli ugotavljati, da se dlagamo, da pričnemo uporablja-
energije lahko koristimo skoraj ogrevajo s cenejšim virom, kot ga ti besedno zloženko »trajni viri
na vsakem dvorišču, ne da bi s ponujajo trgovci. energije« namesto izraza »obno-
tem ogrožali okolje. vljivi viri energije«, na »alterna-
Vedeti je potrebno, da z zamenja- tivne vire energije« pa preprosto
Ne bo nam potrebno kupovati vo energenta vsi pridobimo, tudi pozabimo.
emisijskih kuponov, uporabniki država. Le trgovci s tem počasi Božo Dukić, IOVE Kranj
 46 Instalater November 2009

Fotovoltaika – elektrika iz Sonca

Učinek fotovoltaike je bil odkrit že pred skoraj več kot načina financiranja in donosa za lahko s fotovoltaičnim sistemom
160 leti. Fizikalni pojav, ki omogoča pretvorbo svetlobe proizvedeno električno energijo tudi kaj zaslužimo ali izgubimo.
naprave. Na sliki št. 1 je prikazan Pomembno je predvsem, da se,
v elektriko je, leta 1839 odkril francoski eksperimentalni
princip delovanja, v omrežje pri- pred izvedbo, odločimo za pravil-
fizik Alexandre Edmond Becquerel, ko je pri eksperime- ključene solarne naprave. no velikost naprave, ki jo bomo
tu, z dvema kovinskima elektrodama, potopljenima v ele- namestili na streho objekta. Pri-
ktrolit, odkril, da prevodnost narašča z osvetljenostjo. S V Nemčiji je večina solarnih na- kazani primerjalni izračuni obse-
prav za pridobivanje električne gajo napravo, ki je nameščena na
tem so bili postavljeni temelji , za pridobivanje električne
energije priključenih na javno streho objekta in je manjša od 30
energije iz sončnih žarkov. električno omrežje. Seveda pa od- kilovatov (kW). V kolikor je bila
daja v omrežje ni obvezna. Le to naprava predana v pogon leta
se izplača, v kolikor je s pogodbo 2006, lahko lastnik pričakuje v 20
za dobo 20 let določena prodajna letih ceno za 1 kW proizvedene
cena. Ta je v tem trenutku višja električne energije 51,8 Centov
od cene, kot jo morajo plačati za oziroma 0,518 € na kilovatno uro
električno energijo. Seveda pa (kWh).
pri tem ni zaslužka, če se celotna
proizvedena električna energija Dva prikazana primera prikazu-
porabi le za svoje potrebe. V sre- jeta dve različni varianti financi-
dnji in severni Nemčiji je donos ranja. V prvem modelu, (slika 2)
električne energije nekoliko nižji se nanaša na izgradnjo solarne
kot v južnem delu Nemčije. Za- električne naprave, brez lastnega
radi tega je tukaj donos tudi ne- deleža in s pomočjo financiranja
koliko nižji. po programu »Proizvodnja sonč-
ne električne energije«, ki ga fi-
Slika 1 – Princip delovanja v omrežje priključene solarne naprave Seveda, se nam danes zdi, da je nancirajo nemške banke.
Sončni žarki pošiljajo energijo s fotovoltaiko, postala ponovno 20 let dolgo obdobje. V tem času
v polprevodniški material, ki ga zanimiva. Z novim zakonom so se lahko zamenja tudi oblast, Nominalna obrestna mera iz leta
lahko nato uporabimo za eno- se že meseca januarja, leta 2004, ki spremeni zakonodajo njenih 2005 znaša 2,85 odstotkov, za
smerno napetost. Preko 95 % ponovno in občutno izboljšali predhodnikov. Vendar eksperti dobo 20 let. Program »Proizvo-
vseh, na svetu proizvedenih, so- plačilni pogoji. Ali je le zaradi označujejo takšen riziko kot malo dnja sončne električne energije«,
larnih celic je sestavljeno iz pol- tega postal nakup solarne napra- verjeten. je sicer v pomoč samo za inve-
prevodnega silicija. Danes deluje ve ponovno zanimiv? Postavlja sticije do 50 tisoč Evrov. S tem
fotovoltaična naprava s solarnimi se tudi vprašanje, ali je s tem mo- Primer izračuna: Zaslužit ali denarjem je sicer mogoče pokri-
celicami, katere so povezane v goče tudi kaj zaslužiti? Kolikšen izgubit? vanje investicije do 9 kW.
solarni modul in se vklapljajo ena sploh je finančni donos s solarno
za drugo. Več modelov se lahko napravo, pa je odvisno od nabav- Bili so opravljeni izračuni, s ka- Slika 2 prikazuje nabavo naprave,
poveže z generatorjem za proi- ne cene kompletne naprave, od terimi je mogoče ugotoviti ali ki je odvisna od nabavne cene in
zvodnjo električne energije. letnega donosa proizvedene ele-
ktrične energije. Na tej osnovi je
Pojem fotovoltaična, oziroma fo- mogoče izračunati tudi rentabil-
tonapetostna pretvorba, je torej nost naprave.
direktno pretvarjanje svetlobne
energije, ki se s pomočjo sončne- Na področju pod rdečo črto, na
ga sevanja, spremeni v električno sliki 2, je označeno področje iz-
energijo. To pomeni, da svetlobo gub in nad njo pridobitno podro-
pretvorimo v elektriko. Za to pre- čje. Razvidno je, da naprava z 800
tvorbo lahko uporabimo direk- kilovatnimi urami proizvedene
tno ali difuzno sončno sevanje. električne energije, lahko stane le
Ta pretvorba se opravi v sončnih nekaj več kot 4 500 Evrov za kW
celicah. Po načinu zgradbe po- instalirane moči. S tem pa spada
znamo polikristalne, amorfne in naprava v donosno področje.
monokristalne. Večina solarnih
modulov je izdelana iz silicija. Strešna solarna naprava
manjša od 30 kW
Vendar je šele z zakonom o ob-
novljivih energetskih virih, iz Plačilo stroškov 51,8 Ct/kWh, po
leta 2000, predvsem v Nemčiji, Slika 2 – Kolikšni so stroški za nabavo fotovoltaične naprave s KfW programu KfW »za proizvedeno
proizvodnja električne energije posojilom? električno energijo«
November 2009 Instalater 47

isti strehi, v smeri vzhod – zahod,

vgraditi sončne module na obeh
straneh strehe. Rezultat je sicer
samo 87 odstotni donos na kilo-
vat instalirane naprave, toda 116
odstotkov osnovne površine je
uporabne!

Cenejši kot bodo v prihodnosti

solarni moduli, toliko pomemb-
nejši bo tudi ta učinek. V pregle-
dnici št. 1 so prikazani podatki o
številu nameščenih fotovoltaičnih
naprav po svetu.

Sončnih celic iz silicija se ne upo-

rablja samo za pridobivanje elek-
trične energije v zgradbah.

Z gradnjo sodobnih zgradb in

Slika 3 – Stroški nabave z bančnim posojilom
Pri drugem izračunu financiranja
z bančnim posojilom (slika 3),
je potrebno biti še bolj pozoren.
Za nabavo posojila je potrebna
lastna udeležba v višini 40 od-
stotkov, glede na višino nabavne
cene. V to vsoto je potrebno vra-
čunati še obrestno mero, v višini
6,5 odstotkov. Za ostalih 60 od-
stotkov vrednosti, pa banka zara-
čuna obresti, v višini 8 odstotkov.
Tako znaša povprečna obrestna
mera okoli 7,4 odstotkov. Letni
stroški za vzdrževanje naprave so
vračunani in znašajo 1,5 odstotka
na nabavno ceno. Na sliki št. 3
je prikazan primer za izračun
naprave brez izgub in z dono-
som 800 kW ur. Cena za njeno
vgradnjo ne sme presegati 3500
Evrov, za en kilovat instalirane
moči. Za napravo z močjo 1000
kilovatnih ur, pa cena ne sme pre-
segati 4500 Evrov, za en kilovat
instalirane moči. Cena, oziroma
stroški, gradnje sistema se merijo
na peak-Watt moči (EUR/Wp na
primer). »Peak Watt« je definira-
na moč pri standardnih testnih
pogojih (sončno sevanje 1000
W/m2, AM 1.5 in temperatura 25
°C).
Katere naprave so primerne?
na električno omrežje, so ugo-
tovili, da na hišah prevladujejo
dvokapna ostrešja, z nagibom 30
stopinj in so v večini obrnjene v
južno smer. Sicer z 99 odstotnim
izračunanim donosom na kilovat
vgrajene moči naprave, je znašal
izkoristek samo 58 odstotkov
na osnovno površino zgradbe,
vključno s streho. To pa zaradi
tega, ker ostane severna polovica
neizrabljena. Zato je potrebno, na
predvsem pasivnih hiš, postaja
njihova uporaba vedno večja. Že
vrsto let se masovno uporabljajo
tudi, za napajanje železniških za-
pornic in pogon vodnih črpalk, na
odročnejših mestih, za napajanje
žepnih kalkulatorjev, parkirnih ur
in podobnih naprav. Z združitvijo
večjega števila sončnih celic dobi-
mo fotonapetostne module.
Na, s soncem obsijanih podro-
čjih, je s spajanjem večjega števila
modulov in z uporabo raznih dru-
gih elementov, na primer akumu-
latorjev, regulatorjev polnjenja in
z razsmerniki, mogoče zgraditi
poljubno močan sistem, za oskr-
bo z električno energijo.

Preglednica št. 1: Tržišče foto- Da bi lahko solarni moduli pro-

voltaike leta 2006 po ocenah izvajali veliko količino električ-
BSW 1450 MWp ne energije, je najprimernejša
MWp Nemčija 750 (52) namestitev modulov proti južni
Japonska 330 (23) smeri in z nagibom od 30 do 45o.
Odstopanje od južne smeri in od
ZDA 130 (9)
idealnega nagiba 45o modulov,
Španija 60 (4) med nagibi od 10 do 50o imajo
Italija 12 (0,1) nepomemben vpliv na letno pro-
Francija 5 (0,3) izvodnjo.
Portugalska 5 (0,3)
Smer vzhod – zahod ima vseka-
Grčija 3 (0,2) kor tudi številne prednosti. Na
Švica 2 (0,1) razpolago je veliko več strešne
Koreja 20 (1) površine, v razmerju na osnov-
Kitajska 5 (0,3) no površino zgradbe. Raziskava,
ki so jo opravili v Nemčiji že leta
EU (ostale) 10 (1)
2005, za sisteme, ki so priključeni
 48 Instalater November 2009

Ujemi in shrani toploto Sonca

Iz naslova prebrano, lahko dojamemo, da je govora o ju za posamezen primer, pretehta
shranjevanju toplote. Načinov je več. Veliko ljudi je mne- prednost na eno ali drugo stran,
velikokrat tudi v škodo toplotne-
nja, da moramo toploto Sonca izkoristiti takrat, ko je le to
ga shranjevanja.
na voljo in shranjeno toploto uporabiti, ko jo potrebuje-
mo. Kako to storiti, je vprašanje, na katerega želijo števil- Prednost klasične masivne gra-
ni strokovnjaki iz celega sveta najti odgovor. dnje pomeni predvsem veliko
možnost za akumulacijo toplote
obodnih zidov zgradbe. Pri kla-
sični masivni gradnji za zidavo
zunanjih in notranjih zidov upo-
rabljamo večinoma opeko. Pri
dobro toplotno izoliranih masiv-
nih stavbah, so nihanja zunanje
temperature v notranjosti komaj
opazna.
Prednosti so naslednje:
))Uravnotežena klima v prosto-
ru s preprečevanjem pregreva-
nja prostorov, ki jo dosežemo s
toploto shranjene mase
))Možnost, da s pomočjo tran-
sparentnih gradbenih delov in s
sevanjem sončne energije skozi
okna shranimo toploto in jo ka-
sneje z zakasnitvijo uporabimo
za ogrevanje prostorov
Slika 1 – Potek sobne temperature pri nočnem znižanju ))Najboljši primer temperatur-
Raba sončne energije za ogreva- materialov ali klasično grajena no amplitudnega razmerja in
nje prostorov pomeni shranje- masivna gradnja ni mogoče od- s tem izravnana temperatura
vanje vstopne sevalne energije, govoriti brez težav. Odgovor na v poletju je prikazana na sliki
v odgovarjajočih (večinoma v to vprašanje je lahko tudi med stran H17/1
velikih) gradbenih elementih, ki strokovnjaki velikokrat sporen. ))boljša toplotna stabilnost,
se nahajajo znotraj zgradbe in to V praksi, lahko pri gradnji in v manjše pregrevanje stavbe v
brez tehničnih pripomočkov. Pri zahtevanem ogrevalnem razmer- poletnem obdobju, če v noč-
tem igra pomembno vlogo tudi
poletno obdobje, saj takrat poskr-
bimo za izenačeno temperaturo v
zgradbi.
nem času zagotovimo primer-
no prezračevanje
))masivno grajene stene imajo
večjo toplotno akumulativnost
))-Večja požarna varnost
))Na splošno dolga življenjska
doba konstrukcije zgradbe v
surovem stanju.
Vse prednosti enega modela gra-
dnje, pomenijo v nasprotju, po-
manjkljivost pri drugem načinu
gradnje objekta.
Lahke konstrukcije imajo majh-
no toplotno akumulativnost. Če-
prav so dobro toplotno izolirane,
ne morejo preprečiti in zmanjšati
zunanjih temperaturnih vplivov.
Nihanja temperature v takih
zgradbah so velika. Zaradi majh-
ne toplotne akumulativnosti in
dobre toplotne zaščite, je takšna
gradnja primerne za stavbe, ki se
občasno uporabljajo in le kratko-
trajno ogrevajo. Ima pa tudi lahka
montažna gradnja številne pred-
nosti, ki so prisotne zaradi lesene
nosilne konstrukcije in dobre to-
plotne izolacije, to so:
))Majhne transmisijske toplotne
izgube zaradi močne toplotne
izolacije (celotni stenski pre-
sek), na primer pri nizkoener-
gijski hiši
))Izolacija zunanjih sten je bolj-
ša, s čimer je lahko objekt glede

Pomembna odločitev je pred vsa-

kim graditeljem, ali zgraditi mon-
tažni objekt iz lahkih gradbenih
materialov oziroma izvesti kla-
sično gradnjo z masivnimi grad-
benimi materiali? Odločitev je
vsekakor lažja v kolikor poznamo
lokalne klimatske razmere in po
drugi strani, velikosti uporabnih
prostorov za ogrevanje.

Klasična masivna ali lahka

montažna gradnja?

Na to vprašanje, ali energijsko

varčnejša zgradba, ki je zgrajena
iz lahkih montažnih gradbenih Slika 2 – Prihranek energije s sončnim sevanjem in z nočnim znižanjem ogrevanja v nasprotju s stalnim ogrevanje
November 2009 Instalater
Slika 3 - Kompromis med lahko montažno in težko klasično oziroma
masivno gradnjo pri nizkoenergijski hiši.
porabljene toplotne energije
varčnejši
))Dobra regulacija in hitro prila-
gajanje ogrevanja na menjavo
potrebne temperature in hiter
odziv na pridobljeno sevanje
od zunaj
))Hitro ogretje prostorov po
nočnem znižanju
))Gradnja objekta je hitrejša in
potrebnih je manj aktivnosti
investitorja
))Tovrstna gradnja omogoča po-
rast gradbenih materialov, kar
je pomembno tudi za regional-
ni razvoj.
Pri obeh vrstah gradnje je po-
trebno v čim večji meri preprečiti
toplotne mostove in zagotoviti
primerno zrakotesnost zgradbe.
Predvsem zrakotesnost pri lahki
montažni zgradbi lahko predsta-
vlja večji problem. Slika 1 in 2
prikazujeta potek temperature v
prostoru z nočnim znižanjem in
s sevanjem Sonca.
Preskus v dveh enakih sobah, z
enako U-vrednostjo zunanjosti
stavbe ter z enakimi okni je po-
kazal, da je vsekakor potrebna
ekstremna razlika v zmožnosti
shranjene toplote.
Pri nočnem izklopu tempera-
ture je ohladitev v montažno
grajenem objektu večja, kot pri
klasično grajenem objektu. Zato
je v masivno grajenem objektu,
potrebno pričeti z ogrevanjem
vsaj eno uro prej, da dosežemo v
prostoru enako temperaturo zra-
ka, okoli 22 oC.
Ker je v povprečju majhna razlika
med sobno in zunanjo tempe-
raturo (pri poizkusu na primer
Δq lahek = 18 K, Δq masivni =
20 K) pomeni, da nastanejo pri
nočnem znižanju med 22 in 7
uro zjutraj manjše toplotne izgu-
be in s tem v nasprotju s stalnim
ogrevanjem. Tako prihranimo pri
masivni gradnji okoli 13 % in pri
lahki montažni gradnji okoli 5 %.
Prednost pri varčevanju z energi-
jo, ki ga dosežemo z nočnim zni-
žanjem, pridobimo s sončnim se-
vanjem, s preko 3 kWh/(m2•d).
Po zaslugi varčevanja z energijo z
velikim učinkom shranjene toplo-
te v masivni gradnji, se le ta kom-
penzira oziroma celo prekorači.
V kolikor so le omejene možnosti
za izrabo sončne energije, (na pri-
mer na območjih, z malo Sonca
in šibkim sončnim sevanjem v
hladnih zimskih zunanjih tem-
peraturah, na primer Severna
Evropa), prav tako s prekinitvami
ogrevanja, še posebej s samo za-
časnimi ali na kratko ogrevanih
sob (spalnice, otroški vrtcih in
podobnih uporabnih zgradbah),
ima montažna gradnja veliko
prednost pred klasično masivno
grajeno zgradbo.
Pri dobrih možnostih za izrabo
sončne energije (v geografsko
dobro osončenih legah in v ja-
snih dnevih v hladnem zimskem
obdobju ter s tipično celinskim
podnebjem), z uporabo stalno
ogrevanih skupnih prostorov,
ima klasično grajena masivna
gradnja številne prednosti. Slika
št. 3 prikazuje kompromis med
lahko montažno in težko klasič-
no oziroma masivno gradnjo pri
nizkoenergijski hiši.
V srednji Evropi so podani različ-
ni predpogoji za gradnjo objek-
tov. Le ti so najpogosteje odvisni
od podnebja in se po pravilu na-
našajo na uporabo prostorov. To
pomeni kompromis med lahko
montažno gradnjo in klasično
masivno gradnjo, v kateri pa je
veliko odvisno, tudi od arhitektu-
re zgradbe.
Tako se priporoča:
))Da se v prostorih, ki so stal-
no naseljeni izvede klasična
masivna gradnja, kjer lahkov
notranjosti zgradbe uporabimo
masivno grajene elemente, kot
toplotni hranilnik in jih skozi
dan ogrevamo skozi okna s
sončnim sevanjem (na primer,
stanovanje - dnevni prostor in
podobni prostori, ki so grajeni
z masivno gradnjo in so name-
ščeni v pritličju zgradbe).
))Montažno grajene in dobro
toplotno izolirane prostore, ki
so namenjeni samo za obča-
sno bivanje in ogrevanje (na
primer spalnica in podobno so
nameščeni v mansardi oziroma
v podstrešnem delu zgradbe).
Gledano v prihodnost pomeni, da
bo pri gradnji objektov vedno bolj
prisotna ekstremna toplotna izo-
lacija (nizkoenergijske in pasivne
hiše). Vedno bolj se izboljšujejo
tudi nizkoenergijski ogrevalni sis-
temi, vključno z vedno boljšo re-
gulacijo, kar pa pomeni, da bodo
toplotni hranilniki v prihodnosti
imeli vse manjši pomen.
Osnovni namen toplotnega
shranjevanja
Da bi čim bolje izkoristili sončno
energijo v povezavi za ohranitev
toplote v delih stavbe, je potrebno
49
upoštevati naslednje dejavnike:
))Pravilno lego namestitve oken
na južno stran, še posebej, da
lahko v zimskem obdobju sko-
zi okna čim bolje ujamemo, po-
ložno padajoče sončne žarke
))Dobro energijsko prevodnost
skozi steklo pri istočasni dobri
U-vrednosti transparentnih
gradbenih delov ter, da se uja-
me čim več brezplačne sončne
energije
))Porazdelitev mase za shra-
njevanje toplote v notranjosti
zgradbe, mora biti izvedena
tako, da je možno direktno
sevanje Sonca, kar pomeni, da
takšni elementi ne smejo biti
postavljeni preveč v globino
prostora in, da so čim bolje ob-
sijani s Soncem.
))Okna ali okenska vrata, ki
segajo od stropa do tal, omo-
gočajo direktno osončenje tal
in s tem neposredno shranje-
vanje toplote (doprsni zidovi,
parapeti, ali visoko nameščena
okna, onemogočajo sevanje
sonca v prostor).
))Temne površine, na primer te-
mna keramika omogoča boljši
toplotni odvzem kot svetle in
odbijajoče barvne površine.
))Toplotna izolacija na zunanjih
zidovih omogoča akumuliranje
toplote v notranjosti zgradbe. S
tem posegom preprečimo pre-
hod toplega zraka iz notranjo-
sti navzven
))Zagotovitev občasne toplotne
zaščite in skrb za senčila, ki
varujejo stavbo v času inten-
zivnega osončenja pred pre-
grevanjem (rolete, naoknice,
premikajoči izolacijski elemen-
ti). Vsi ti elementi pa imajo
tudi vlogo, da zaščitijo okna v
dneh brez Sonca, da toplota
v prostoru prehitro ne odteka
navzven.
Načrtovanje bivalnega prostora,
zahteva oblikovanje stavbe, ki
bo čim manjši porabnik energije
za ogrevanje oziroma ohlajevanje
prostorov in omogočati čim bolj-
šo počutje v bivalnem okolju. Pri
načrtovanju in gradnji se mora-
mo strogo držati pravil o toplotni
zaščiti, za poleti in pozimi ter se
posvetiti gradbenofizikalno pra-
vilnim rešitvam.
 50 Instalater November 2009
Prostor za hišne priključke
V zgradbi z več kot štirimi stanovanjskimi enotami, se vsi
hišni priključki načeloma izvedejo v skupnem prostoru.
Večje stanovanjske zgradbe imajo za vsak vhod poseben
priključek. Podobne zahteve se lahko uporabljajo tudi v
ne stanovanjskih zgradbah.
Slika 1 – Tloris namestitve hišnih priključkov
Oprema in namestitev hišnih pri-
ključkov so določene po zahtevah
DIN 18 012 in sicer:
))Prostor za hišne priključke
))Niša za hišne priključke
))Stena za hišne priključke
Prostor, skozi katerega potekajo
in so v njem nameščeni vsi glavni
instalacijski priključki ter zaporni
organi, so po pravilu nameščeni
na zunanjo steno v kletnem pro-
storu. Po teh smernicah, se lahko
upoštevajo vsa ustrezna določila,
če so vsi priključki izvedeni po
vseh gradbenih zahtevah. Mini-
malne dimenzije prostora morajo
znašati 1200 x 1800 x 2000 mm.
V prostoru mora biti vgrajen zrač-
nik za prezračevanje prostora, ki
se ga namesti nad nivojem terena.
Med hišne priključke prišteva-
mo:
))Oskrbo z vodo, vključno z
glavnimi zapornimi organi ))Telekomunikacije s priključ-
))Odvod vode in odplak nim mestom za splošno omrež-
))Oskrba s plinom z glavnim za- je in s telekomunikacijsko
pornim elementom opremo.
))Daljinsko ogrevanje s predajno
postajo Minimalne mere prostora za hi-
šne priključke v stanovanjskih
objektih, so na voljo v številnih
preglednicah. Za ne stanovanjske
objekte so mere odvisne od veli-
kosti objekta oziroma glede na
zahtevani učinek. V preglednici
št. 1 so podane mere za prostor,
v katerem so nameščeni hišni pri-
ključki po zahtevah DIN 18 012.
V prostoru z ogrevalnim kotlom
do 50 kW, kakor tudi v prostoru z
oljnim rezervoarjem do volumna
5000 litrov, smejo biti priključki
z vso potrebno opremo, izvedeni
pod priključno postajo.
Prostor s hišnimi priključki mora
biti dostopen v vsakemu času.
Stopnišče in dostop do kleti mo-
rata imeti direkten izstop. Prostor
s hišnimi priključki ne sme služiti
kot prehod v druge prostore. Vra-
ta morajo biti minimalne širine ≥
0,65 m in visoka ≥ 1,95 m.
Prostor za glavne hišne priključ-
ke mora biti suh, prehoden, se
zaklepati in dostopen ob vsakem
času. Dostop do prostora mora
biti vidno označen in opremljen
z napisom »Prostor s priključki«.
Temperatura v prostoru lahko
znaša od 0 oC do 30 oC (tempe-
ratura vode ne sme presegati 25
o
C).
Dovodne instalacije so, v večini
primerov, speljane pod zemeljsko
))Oskrba z elektriko in s hišno površino. Globina mora biti prila-
priključno omaro gojena višini javnih instalacij in
Preglednica št. 1: Mere prostora za hišne priključke po DIN 18 012
Pri namestitvi na dveh
Minimalna Pri namestitvi na samo
nasproti ležečih stenah
mera eno steno m
m
Širina1) ≥ 1,50 ≥ 1,80
Dolžina ≥ 2,00 ≥ 2,00
Višina2)
≥ 2,00 ≥ 2,00
1)
Pred priključki in opremo za delovanje mora biti na razpolago do ≥ 1,20
m prostora.
2)
Za prehod pod instalacijami mora biti ≥ 1,80 m prostora.
November 2009 Instalater
Preglednica št. 2: Primerna globina za priključne instalacije pod ze-
meljsko površino.
Vrsta instalacije
Vodovodno instalacijo
Plinsko instalacijo
Električno instalacijo
Za daljinsko ogrevanje
Instalacijo za telekomunikacije
Odvodna kanalizacija in razno
1)
V praksi se po pravilu uporablja minimalna globina okoli 60 cm
legi objekta, v katerega bomo in-
stalacijo speljali. Po DIN 18 012
so primerne globine prikazane v
preglednici št. 2.
Razvrstitev instalacij
Zaradi varnosti moramo opremo
in instalacijo za vodovod, plin in
daljinsko ogrevanje namestiti na
eno stran prostora (slika št. 2).
Instalacijo za električno energijo
in telekomunikacije pa namesti-
mo na nasprotno stran prostora.
Na eno stran prostora namesti-
mo:
))Vodovodno instalacijo z vo-
dnim števcem, povratnim, in
reducirnim ventilom ter na-
pravami za pripravo sanitarne
pitne vode.
))Hišni plinski priključek za do-
vod plina , z glavnim zapornim
ventilom in napravo s plinskim
števcem, ki pa morajo biti, za-
radi kondenza in nevarnosti
vodnih kapljic, nameščene nad
vodovodno instalacijo.
))Instalacija za daljinsko ogreva-
nje s predajno postajo, toplo-
tnim menjalnikom in črpalko
so lahko nameščeni v skupnem
51
Globina pod nivojem zemelj-
ske površine, znaša za m
1,20 – 1,50
0,50 – 1,00
0,60 – 0,80
0,60 – 1,00
0,35 – 0,60
Po lokalnih danostih
prostoru, v kolikor nimajo mo-
žnosti za namestitev v lastni
prostor.
Na nasproti ležečo stran name-
stimo:
))Hišni glavni dovodni kabel za
električno energijo, vključno s
priključno omarico in s števci
za merjenje porabe električne
energije. V skupnem prostoru
Legenda k sliki 2:
))1. Vodovodna instalacija z
opremo in vodnim števcem,
ter z ozemljitvijo
))2. Plinska instalacija z glav-
nim zapornim ventilom in
merilnikom s pripadajočo
opremo
))3. Električni kabel z razdelil-
Slika 2 – Primer za namestitev priključkov v skupni prostor
no omarico in pripadajočimi
števci je nameščena tudi razdelilna za namestitev hišnih priključkov
))4. Telefonska instalacija in omarica. in naprav za električno energi-
širokopasovni kabel ))Telefonski priključek in širo- jo, telekomunikacije, kakor tudi
))5. Ozemljitvena tirnica, kopasovni kabel s »priključno priključki za vodno, plinsko in
))Vključno s priključnim je- točko instalacijskega omrež- daljinsko ogrevanje.
drom za osnovno ozemljitev ja« za telefonsko in kabelsko
(6) kot so vodovod, plin in omrežje.
ogrevalne kovinske instala-
))Ozemljitvena tirnica za pove- Revizijski jašek za odtočno kana-
cije (7), odvodne kovinske
cevi (8), zaščita pred strelo, zavo ozemljitve in vseh kovin- lizacijo se načeloma vgradi v sku-
antene, telefona, varnostne skih cevnih instalacij. pnem prostoru, lahko pa je name-
lestve, kopalne kadi itn.. ščen tudi v zunanjosti objekta v
Na sliki št. 2 je prikazan prostor betonskem jašku.
 52 Instalater November 2009

Sistem konstrukcij za klimate in hladilne agregate

Podjetje SIKLA d.o.o. nudi v svojem programu, med dru-
gim tudi izvedbo kovinske konstrukcije za klimate in hla-
dilne agregate. Ta novost prodajnega programa SIKLA je
v kratkem času osvojila že skoraj celotni slovenski trg. S
prvovrstnim materialom in izvrstno montažno ekipo je
Siklin sistem konstrukcij za klimate in hladilne agregate
postal prava uspešnica.

Slika 3 - enostavna in hitra sestava

Slika 1 - najpogostejša oblika konstrukcije je v stoječi obliki
Sistem konstrukcij za klimate
in hladilne agregate odlikuje več
prednosti. Montaža je hitra, eno-
stavna in praktična. Prav tako no-
bena nosilnost za omenjen sistem
ni prevelika, čeprav je teža same
konstrukcije majhna. Sistem odli-
kujeta še hitra dostava in fleksibil-
nost, saj je lahko v stoječi kakor
tudi v viseči obliki.
Inovativen, gospodaren,
učinkovit
Siklin sistem konstrukcij za kli-
Slika 2 - tudi vizualno zelo privlačno
mate in hladilne agregate je ino-
vativen montažni sistem iz dobro
poznanih Siklinih montažnih
profilov. Kot učinkoviti pritrjeval-
ni sistem je primeren za vse vrste
konstrukcij za klimate in hladilne
agregate.
Potrjena dolgoročna odpornost
proti rjavenju, statičen izračun
konstrukcije, edinstvena mo-
žnost vzdrževanja, kot tudi ga-
rancija podjetja SIKLA d.o.o., da-
jejo pomirjajoč občutek varnosti
za dolgoročno uporabnost kon-
strukcije. Dokaz, da se omenjen
sistem izplača, so tudi 40-letne
izkušnje Sikle, kot specialist za
raznorazne sisteme pritrditev in
konstrukcij.
Maksimalna produktivnost:
))hitra, enostavna in praktična
montaža
))majhna teža
))malo elementov za sestavljanje
))velika nosilnost
))odlično razmerje med ceno in
storitvijo
))dolga življenjska doba monta-
žnih elementov
))dolgoročna odpornost proti
rjavenju
))statičen izračun konstrukcije
))garantirana varnost
Fleksibilna konstrukcija:
))konstrukcija je primerna za
vse vrste klimatov in hladilnih
agregatov
))možnost konstrukcije v stoječi
in v viseči obliki
))končna (WBD) držala so pri-
merna za vse vrste montažnih
tirnic oziroma za vsako nosil-
nost
))kompatibilno s Sikla pritrjeval-
nim sistemom
))fleksibilnost pri nadaljnji mon-
taži obstoječe konstrukcije
Sistem konstrukcij za klimate in
hladilne agregate ponuja podjetje
SIKLA d.o.o. že od faze projek-
tne dokumentacije, dobave mate-
riala, do same montaže.
Nudimo vam:
))pripravo tehnične dokumenta-
cije po vašem projektu
))izračun izometrije za vas in
vaše projektante
))montažne mape
))montažo in nadzor montaže
))tehnično dokumentacijo za
prevzem
Ostali prodajni programi
Najbolj prepoznavni prodajni
program podjetja Sikla je sistem
SICONNECT. Podjetje Sikla
d.o.o. je vodilno slovensko podje-
tje za prodajo montažnih elemen-
tov konzoliranja oziroma obeša-
nja, za pritrjevanje vseh vrst in
dimenzij cevi ter drugih elemen-
tov v industriji in nizki gradnji, na
vse vrste zidov in stropov.
Vsem je že tudi dobro poznan
sistem SIAQUA, ki je namenjen
odvodnjavanju ravnih streh in
nizkih gradenj. V zadnjih treh le-
tih smo odvodnjavanje uredili na
več kot 200 objektih (reference si
lahko ogledate na spletni strani
www.sikla.si).
Z veliko hitrostjo se na slovenski
trg prebija tudi sistem FRAMO,
ki vam nudi največjo prostorsko
prilagodljivost, najmanj dela pri
vgradnji ter preizkušeno varnost.
November 2009 Instalater 53

Z našo mrežo podružnic in za- Uspešnost podjetja Sikla temelji

stopstev v Evropi in tudi preko
naših partnerjev na trgih izven
Evrope, smo našim kupcem na
voljo z našo obsežno ponudbo
domačih in mednarodnih projek-
tov. Podjetje Sikla je že leta 1993,
in to kot eno prvih na tem podro-
čju, prejelo certifikat DIN ISO
9001. S tem je podjetje dobilo
tudi potrditev svojega obsežnega
in učinkovitega sistema vodenja
kakovosti.
na zaslugah naših zaposlenih,
zato vzpodbujamo inovativno de-
lovno klimo, za poslovni in oseb-
ni razvoj.
Filozofija našega podjetja je, da
kontinuirano razvijamo izdel-
ke, storitve in sisteme ter preko
odlične kakovosti, dolgoročno
izpolnjujemo pričakovanja svojih
strank.
Sikla d.o.o.

Slika 4 - prilagodljivo za vsako nosilnost

Framo 80 je več funkcijski mon-
tažni sistem za srednje velike
obremenitve, ki prepričuje s svo-
jimi neomejenimi možnostmi za
tridimenzionalno povezovanje.
Zaprti profil Framo odlikuje zelo
visoka torzijska togost, prilagaja-
nje je brez stopenjsko in zaneslji-
vo zaščiteno, z oblikovno zaklju-
čenim povezovanjem. Inovativna
tehnika povezovanja jamči izre-
dno učinkovito vgradnjo.
Vsi omenjeni prodajni progra-
mi podjetja SIKLA d.o.o. imajo
že ustaljene recepte za uspeh.
Ekonomičnost, enostavna in hi-
tra montaža, kvaliteta izdelkov,
pooblaščeno vzdrževanje, ter še
marsikatera lastnost, je naredilo
podjetje SIKLA d.o.o. uspešno
na slovenskem trgu, kot tudi na
trgu bivše Jugoslavije.
Kupcem smo blizu, ker smo
prisotni na mednarodnih trgih
Slika 5 - uporabno in učinkovito tudi v viseči obliki
 54 Instalater November 2009

Energijsko varčne in okolju prijazne hiše

Sodobna gradnja stanovanjskih objektov lahko veliko energije. V preglednici št. 1 so po- okoli 600 litrov kurilnega olja. Da
pripomore k varčevanju z energijo in varovanju našega dane vrednosti za toplotno zašči- dosežemo področje nizkoener-
to stanovanjske zgradbe. Glavne gijske hiše, je potrebno vgraditi
okolja. Opisane zgradbe niso samo najmanjši porabnik
vrste zgradb, ki jim je namenjen učinkovit prezračevalni sistem, z
energije, nekatere spadajo celo med energetsko samoza- največji razvoj na gradbenem napravo za rekuperacijo toplote.
dostne oziroma, lahko proizvedejo več energije, kot je po- trgu so:
trebujejo za ogrevanje v hladnih zimskih dneh. V preglednici št. 2 je prikazan
Nizkoenergijska hiša: čas amortizacije za skupno ob-
novo pri 12 letih, ki znaša, kot
Nizkoenergijska hiša je stano- je prikazano točki (I); V kolikor
vanjska zgradba s približno ener- opravimo ukrepe tudi na obno-
gijsko vrednostjo od 45-25 kWh/ vi fasade, kar je tako in tako po
m2a. Natančne opredelitve tukaj določenem času potrebno, znaša
ni. Z nenehnim razvojem grad- čas amortizacije med 2,6 in 4,2
benih komponent in z višjim to- leti (II). Nato sledijo razna poso-
plotno izolacijskim standardom, dabljanja v notranjosti zgradbe,
je mogoče doseči nizke energijske ki so odvisna predvsem od časa
vrednosti. Praktično obstaja želja, amortizacije.
da se v vsaki zgradbi, z večjo sta-
novanjsko površino, pri gradnji Najnižja energijska hiša
upoštevajo določila z nizkoener-
gijskimi vrednostmi. Med 25 in 15 kWh/m2a znaša po-
Slika 1 – Sodobna gradnja energijsko varčne pasivne hiše raba energije v energijsko najnižji
Poznamo več načinov energijsko hitektura se počasi, pa vendar si- Ker natančnih definicij o tesnje- hiši. Takšna zgradba mora pokri-
varčne gradnje. Najbolj prijazni gurno, poslavlja od sklenjenega in nju, toplotnih mostovih in vre- vati vse bistvene pogoje udobno-
okolju sta energijsko samozado- namernega klimatiziranega, no- dnosti toplotnih prevodnosti še sti, ki so pomembni za pasivno
stna hiša in plus energijska hiša. tranjega sveta in se odpira v smeri ni točno določenih, je pri nizko- hišo. Značilne so med drugim
Pri prvi pridobimo vso potrebno enotnosti z zunanjim okoljem. energijskih hišah, lahko pri enaki komfortno prezračevanje z reku-
energijo za ogrevanje, sanitarno izračunani energijski vrednosti in peracijo toplote, visokokvalitetna
vodo, elektriko za gospodinjstvo Dnevna svetloba se naj uporablja glede na udobnost bivanja, priča- okna in zasteklitev, preprečevanje
in razsvetljavo iz solarne energije. tako dolgo in pogosto, kot je skozi kovati, da se bo poraba energije, nastanka toplotnih mostov in
dan mogoče, saj lahko z njo nado- od zgradbe do zgradbe, znatno zračna tesnost.
To dobimo s postavitvijo solarnih meščamo električno osvetljavo. razlikovala.
sprejemnikov, za pripravo tople V praksi se v pasivni tehnologiji
vode in ogrevanje ter montažo O ideji se moramo odločiti že pri Nizkoenergijska hiša (NEH) po- dodatno vgrajujejo, za pokrivanje
solarnih oziroma fotovoltaričnih prvem osnutku, vse od fasadne rabi malo energije. V sami zgradbi manjkajočih toplotnih potreb,
modulov, za pridobivanje elek- zasnove, pa tja do notranje opre- pa tudi niso ustvarjeni pogoji za manjše lokalne peči ali kamini za
trike. Pomembna pa je tudi čim me. Tehnologija dnevne svetlobe dovolj učinkovito izrabo energije kurjenje s lesnimi peleti. Pri po-
večja izraba dnevne svetlobe, ki je igra v današnji moderni arhitek- iz obnovljivih virov. Med te prište- krivanju manjkajočih toplotnih
odvisna predvsem od arhitekture turi večjo vlogo, kot kadarkoli vamo predvsem porabo notranjih potreb z električno energijo, je
objekta. prej. Postavlja tudi zahtevo so- virov (toplota žarnic, ljudi v hiši potrebno paziti, da poraba ne pre-
delovanja vseh panog v gradbe- in raznih gospodinjskih električ- sega 10-20 % skupnih potreb.
Arhitektura z dnevno ništvu, skozi celotni čas gradnje nih aparatov) ter solarni dobitki
svetlobo objekta, vse do vselitve v zgradbo. skozi okna. Klimatsko aktivna hiša

Pri arhitekturi z dnevno svetlobo Arhitekti, inženirji in gradbena Tri-litrska hiša Klimatsko aktivna hiša je tako
je najpomebnejše, da je v dnev- podjetja razvijajo dnevno, nove in kot nizkoenergijska hiša, izde-
nem prostoru toliko svetlobe, boljše zamisli o gradnji objektov, Tri-litrska hiša spada v podskupi- lana s kvalitetnimi gradbenimi
kot je dejansko potrebujemo. Ar- za boljšo in učinkovitejšo izrabo no nizkoenergijske hiše. Energij- elementi in s toplotno izolacijo.
Preglednica št. 1: Približne vrednosti toplotne zaščite stanovanjske ska vrednost od < 30 kWh/m2a, Enostavno in hitro jo je mogoče
zgradbe je tukaj izražena v litrih olja. Pri- predelati tudi v pasivno hišo.
bližno 3 litre olja za 30 kWh, od-
Gradbeni del U-vrednost v W(m2•K)
govarja porabi za m2 stanovanj- Poleg dobrih energetskih lastno-
(novogradnja) WSchV 1995 EnEV ske površine v hiši skozi celo leto. sti zgradbe ali lastnosti udobja,
Zunanji zid 0,45 – 0,60 0,20 – 0,30 se v vrednotenje vključujejo tudi:
Okna, zasteklitev 1,40 – 2,20 0,80 – 1,30 Za 150 m2 stanovanjske površine, raba kvalitetnih gradbenih ma-
potrebujemo okoli 450 litrov ku- terialov, udobna notranja klima,
Streha, gornje nadstropje 0,18 – 0,25 0,10 – 0,20
rilnega olja, kar pomeni skupno infrastruktura, poletno udobje,
Kletna plošča 0,30 – 0,40 0,25 – 0,30 porabo, s toplotnimi izgubami, kvalitetna dnevna svetloba itn.
November 2009 Instalater 55

je celo boljša. Tako toplotno, kot

tudi električno energijo, proizvaja
sama z določeno tehnologijo.

Njen letni energijski strošek je

torej »nič«. Energetska samoza-
dostnost hiše, preko akumulator-
jev in toplotnega hranilnika, omo-
goča neodvisnost od električnega
omrežja. V tržnem smislu se za
ničelno energijsko hišo izbirajo
različni koncepti. Na primer, stav-
be z lastno kombinirano proizvo-
dnjo toplote ali zgradbe z lastno
električno energijo, s pomočjo
Sonca ali vetrne energije.

Plus energijska hiša

Energijsko samozadostna hiša

deluje brez vsake pomoči od
zunanjih fosilnih goriv, saj je
energijsko samozadostna. Plus
energijska hiša višek proizvedene
električne energije oddaja nazaj, v
električno omrežje.

Gradnja takih hiš je odvisna

Slika 2 – Izboljšanje U-vrednosti za ravno streho pri različnih vrstah izolacijskih materialov predvsem od cene hiš na trgu in
Vseljene hiše so zelo dober vo- be z energijskim indeksom < 15 klitvijo, prezračevanje deluje z cene goriv. Glede na to, da veli-
dnik, ki nas opozarjajo na vse kWh/m2a in z dopustno toplotno rekuperacijo toplega odpadnega ko potrebne energije v zgradbi
storjene napake, ki smo jih storili propustnostjo < 10 kWh/m2a. zraka, vrednost zračne tesnosti izgubimo, obstaja tudi možnost,
pri gradnji. Na sliki št. 2 je prika- pa znaša n= <0,6. da lahko proizvedemo energij-
zano izboljšanje toplotne izolaci- Tudi potrebe po topli vodi in ele- ski presežek, ki ga pošiljamo na
je za ravno streho in z različnimi ktrični energiji so vračunane in V več družinskih hišah lahko, v razpolago, preko električnega
izolacijskimi materiali. točno določene. Osnovna zahte- primerjavi z enodružinsko hišo, omrežja, za ogrevanje in druge
va po energiji je omejena na 120 toplotno izolacijo zmanjšamo za gospodinjske potrebe.
Pasivna hiša kWh/m2a. 10-20 %.
Slabost take hiše je njena cena.
Definicijo pasivne hiše so pred Pri energijskih potrebah so vra- Dosledno grajene pasivne hiše Vendar pa je z razvojem fotovol-
časom točno opredelili na institu- čunani tudi osnovni stroški za lahko ogrevamo tudi, samo z do- taike pričakovati tudi pocenitev
tu za pasivne hiše Wolfgang Feist. transport fosilnih goriv. To pome- vodom svežega zraka skozi pre- panelnih plošč, kar bo zagotovo
Vrednosti posameznih kompo- ni , da je v evropski energijski me- zračevalni sistem. Približni letni precej znižalo ceno takšne hiše.
nent pasivne hiše, kot so okna, šanici 1 kWh električne energije, strošek s takšnim načinom ogre- Za sedaj so takšne hiše najbolj
prezračevanje z rekuperacijo vračunana s približno 2,3 kWh vanja znaša okoli 200 Evrov. razširjene le v državah, kjer so
toplote, načrtovanje in izvedba na račun primarne energije. V graditelji deležni denarnih sub-
posameznih detajlov, na primer praksi pomeni gradnja masivne Ničelna energijska hiša vencij.
zračna tesnost in toplotni mo- pasivne hiše okoli 30 cm toplotne
stovi, kot tudi dopustna poraba izolacije zunanjih obodnih zidov. Ničelna energetska hiša je v bi- K tovrstni gradnji v tujini stre-
skupnih potreb energije, so, za Streho prekrijemo s 35 do 40 cm stvu zelo kvalitetno zgrajena mijo predvsem okoljsko najbolj
njihovo vgradnjo, sedaj točno debelo toplotno izolacijo, okenski zgradba, ki je po standardu pri- ozaveščeni uporabniki, pri nas pa
definirane. Pasivne hiše so zgrad- okvirji so vgrajeni s trojno zaste- merljiva s pasivno hišo oziroma omenjeni gradnji še nista razširje-
Preglednica št. 2: Pregled časa amortizacije za 3 alternativne načine prihranka energije 1) ni. Je pa že v bližnji prihodnosti
pričakovati, da bosta postali del
Cena v Čas
Varianta U-vrednost ΔU 1) Prihranek (=ΔU x 84)
EVRO/m2 amortizacije slovenskega prispevka k zmanjše-
vanju emisij toplogrednih plinov.
Stena z W/( m2•K) W/( m2•K) kW/( m2•a) EVRO (m2•a) I2 II3 I2 II3
Izolacijska plast A 0,38 1,17 98,28 6,76 77,50 17,50 11,43 2,58 Z gradnjo energijsko varčnih in
Izolacijska plast B 0,27 1,28 107,52 7,42 85,00 25,00 11,46 3,37 okolju prijaznih hiš lahko vsak
Izolacijska plast C 0,22 1,33 111,72 7,71 92,50 32,50 12,00 4,22 med nami prispeva največ k
1)
ΔU se dobi vedno iz razlike med obema U-vrednostma: Ustena+omet – Ustena+izolacija+omet
zmanjšanju emisij toplogrednih
2)
I: Primer I se izračuna na skupni ceni (stenski omet, pleskanje in dodatna izolacija). plinov in istočasno privarčuje pri
3)
II: Primer II seizračuna samo na povišanju cen za toplotno izolacijo porabi energije.
 56 Instalater November 2009

Najpogostejše napake pri vgradnji strešnih oken

Že pri samem odločanju, kje bo strešno okno, lahko na-
redimo napako. Dobro je vedeti, čemu bo prostor name-
njen, kako bo z razporeditvijo pohištva in podobno. Pred-
nost strešnega okna pred vertikalnimi je tudi v tem, da ga
postavimo tja, kamor želimo.

Napačna oblika notranje obloge okrog strešnega okna

Na primer: v otroški sobi, kjer
se otrok igra, kasneje uči ali celo
študira, je potrebno več svetlobe,
kot v spalnici za odrasle. Strešna
okna pa naj bodo vgrajena na
mestu, kjer je predviden igralni,
kasneje delovni kotiček, ne pa
nad posteljo ali omaro. S tem bo
prostor mnogo bolj uporaben.
Seveda je s tem povezana tudi
pravilna izbira velikosti strešnega
okna in načina odpiranja. Stre-
šno okno mora, poleg svetlobe
in zračenja, zagotoviti tudi stik z
okolico. Spodnji rob vgrajenega
strešnega okna ne sme biti višji
od 100 do 120 cm, zgornji rob
pa okoli 200 cm od gotovih tal.
Pod tako vgrajeno okno bomo
lahko postavili delovno mizo ali
pult, v kopalnici npr. pralni stroj.
Uporabnost prostora je tako za-
gotovljena, vendar pazite, v tem
primeru strešno okno ne sme
imeti kljuke na spodnji strani, saj
bo nedosegljiva, okno pa neupo- Prednost strešnega okna pred vertikalnimi je tudi v tem, da ga postavimo
tja, kamor želimo. Na primer: v otroški sobi, kjer se otrok igra, kasneje uči
rabno.
ali celo študira, je potrebno več svetlobe, kot v spalnici za odrasle. Strešna
okna pa naj bodo vgrajena na mestu, kjer je predviden igralni, kasneje
Naslednje področje, kjer previ- delovni kotiček, ne pa nad posteljo ali omaro.
dnost ni odveč, je namestitev oz.
izvedba izolacije okrog samega
strešnega okna. Med oknom,
špirovcem in špaleto ponavadi ni
veliko prostora za izdatno izolaci-
jo. Najelegantnejša rešitev ponuja
dodatni izolacijski vgradni set, saj
je namenjen točno temu: zmanj-

Da je izolacijski vgradni set odličen in potreben izdelek pri vgradnji stre-
šnega okna, je vodilni proizvajalec strešnih oken dokazal s tem, da je tako
Pravilna oblika notranje obloge okrog strešnega okna vgrajenim strešnim oknom podaljšal garancijo.
 58 Instalater November 2009
šanju možnosti napak pri vgra-
dnji. Sestavljen je namreč iz dre-
nažnega žlebička, sekundarnega
priklopa ter izolacijskega okvirja.
Drenažni žlebiček poskrbi, da
vodo, ki je lahko posledica poče-
nega strešnika nad oknom, spelje
mimo okna na sekundarno folijo
in kasneje v žleb. Enako funkcijo
Kaj pride za pasivno hišo?
Pasivna hiša je zgradba (izdelana po ISO 7730), katere
termično ugodje lahko, po ogrevanju oziroma ohlajeva-
nju, zagotavlja pretok potrebnega svežega zraka (DIN
1946). Sveži zrak lahko zagotavlja že samo s pretokom
obtočnega zraka.
Slika 1 – Za pasivno hišo sta značilni dobra toplotna izolacija in kvalite-
tno prezračevanje
Toplotne izgube pri pasivni hiši so
tako nizke, da kakšnega dodatne-
ga ogrevanja ne potrebujemo. To
pomeni, da v zimskem obdobju
oziroma skozi poletje ne potre-
bujemo ogrevanja ali klimatske
naprave.
Načeloma je standard za pasiv-
no hišo pravilni odgovor na izziv
našega časa. Močno nihanje cen
različnih energentov in generalno
nihanje dobave, kot smo to doži-
veli že pri zemeljskem plinu – je
smiselno, da vsak stanovalec op-
timizira svojo lastno energijo za
prebivališče. Za dosego tega cilja,
je za koncept pasivne hiše vpliv-
nih, že v osnovi, več faktorjev.
Osnova pasivne hiše
Že v načrtovanju, oziroma v
času projektiranja, moramo biti
pozorni, da je zgradba usmerje-
ima dodatni sekundarni priklop,
le, da ta odvaja morebitno kon-
denčno vodo s hrbtne strani obro-
be. Izolacijski okvir pa dodatno in
enakomerno izolira prostor okoli
okvirja strešnega okna.
Eden najpomembnejših detajlov
pa je izvedba notranjih špalet.
Vrsto let so se notranje obloge
na proti jugu. S tem ustvarimo
idealno podlago za namestitev
sončnih sprejemnikov in foto-
voltaičnih elementov za pasivno
izrabo sončne energije. Naslednji
korak se nanaša na ovoj zgrad-
be, ki mora biti izdelan iz visoko
kakovostnih toplotnoizolacijskih
materialov.
Posebno pozornost moramo na-
meniti posameznim detajlom,
kot na primer: preprečevanju in
nastajanju toplotnih mostov itn..
Hkrati je potrebno, da z izolacij-
skimi trakovi na določenih veznih
oziroma spojnih elementih, še po-
sebej za zimsko obdobje, prepre-
čimo nenadzorovano uhajanje
toplega zraka iz zgradbe oziroma
vstopanje hladnega zunanjega
zraka v notranjost.
Pri tem pa se moramo istočasno
zavedati, da nepredušno zaprta
izvajale pravokotno na strešno
okno, izključno zaradi enostav-
nosti. S tem smo prekinili pretok
oz. kroženje zraka ob oknu in po-
večali možnosti za nastanek kon-
denza. Da o zmanjšani svetlobi v
prostoru sploh ne govorimo. Tem
težavam se enostavno izognemo,
če naredimo spodnjo špaleto nav-
pično, zgornjo vodoravno, pod
zgradba, ni primeren življenjski
prostor za bivanje ljudi. Bistvena
sestavina pasivne hiše je nadzo-
rovano prezračevanje, ki pa ga po
navadi, istočasno uporabljamo
tudi za ogrevanje prostorov.
Točne zahteve za pasivno hišo
so zapisane v Energijskem stan-
dardu za pasivne hiše. Ta se je
v nadaljnjem razvoju prilagajal
standardom za nizkoenergijske
hiše. Na osnovi teh, je institut
v Darmstadtu zasnoval pogoje,
katere je potrebno upoštevati pri
gradnji pasivne hiše in sicer:
))Letne toplotne potrebe <15
kWh / (m²)
))toplotna obremenitev <10 W / m²
))Zračna tesnost N50 <0,60 / h
))Potrebna primarna energija
<120 kWh / (m²) (vključno z
vso električno obremenitvijo)
Najbolj občutne prihranke, v
primerjavi z konvencionalno gra-
jenimi stanovanji, se doseže pri
energijski potrebi za ogrevanje,
do največ 15 kWh / (m² a). To
ustreza približno 1,5 litra kurilne-
ga olja na kvadratni meter stano-
vanjske površine na leto.
Toploto za ogrevanje in prezrače-
vanje prostorov v pasivni hiši, naj-
pogosteje izvedemo z ogrevanjem
zraka v prezračevalnem sistemu,
s pomočjo toplotne črpalke ali s
kaminsko pečjo na lesne pelete.
V toplotno dobro izoliranih
objektih, kamor pasivna hiša
nedvomno sodi, potrebujemo to-
plotno črpalko majhne moči, s
pripadajočim toplotnim menjal-
nikom. Kot je znano, so toplotne
okno pa postavimo grelno telo.
Vse te detajle in dejstva pa mora-
jo vedeti dobri monterji strešnih
oken. Te informacije so lahko
pomoč pri izbiri pravega mojstra,
saj zdaj lahko hitro ugotovite, ali
svoje delo dobro pozna ali mu gre
zgolj za zaslužek.
Tomaž Pust
črpalke za pasivne hiše izdelane
tako, da je mogoča nastavitev
regulacije, za posamezno termin-
sko obdobje. Za takšne potrebe
se izdelujejo toplotne črpalke z
maksimalno močjo do 15 kWh/
m2a (PHPP/pasivna hiša – pake-
tni projekt), kar pomeni v primer-
javi okoli 1,5 litra kurilnega olja
za m2. To pomeni, da za vgradnjo,
odgovarja toplotna črpalka z mi-
nimalno močjo.
Velik del potrebnega ogrevanja v
pasivni hiši dobimo z notranjimi
dejavniki, to je iz toplote, ki jo
oddajajo ljudje, električni aparati,
kakor tudi sončna energija z vno-
som toplote skozi okna.
Vsi ti ukrepi enormno zmanjšajo
energijsko potrebo in naredijo pa-
sivno hišo, v primerjavi z običaj-
no enodružinsko hišo v zadnjem
desetletju, za velik in kvaliteten
preskok. Kljub vsemu je v pasivni
hiši še vedno potrebno zagotoviti
manjšo količino toplote, da dose-
žemo želeno ugodno temperatu-
ro za bivanje ljudi.
Tam so, glede po osebnih zahte-
vah investitorjev oziroma glede
na udobnost, dosežene želene
temperature prostora odvisne,
na primer, od različnih vrst ogre-
vanja. V večini primerov lahko to
zagotovimo z uporabo majhne
peči na lesne pelete ali sekance,
ki zagotavljajo hiter, učinkovit in
udoben vir toplotnega sevanja.
Poudarek za varčevanje z ener-
gijo v pasivni hiši je zmanjša-
nje energijskih izgub s toplotno
transmisijo in prezračevanjem.
To dosežemo z dobro toplotno
November 2009 Instalater
Slika 2 – Pri super toplotni izolaciji, okoli 30 cm, se poraba energije zmanjša na minimum
izolacijo vseh zunanjih gradbe-
nih delov hiše, kot so: streha,
okna, stene kleti, temeljev. Ve-
liko pa dosežemo tudi z dobro
zatesnjenim ovojem zgradbe in s
kontroliranim prezračevanjem ter
z izrabo toplote, odvzete iz ogre-
tega odpadnega zraka, oziroma
z rekuperacijo toplote. Predvsem
pa moramo paziti, da ni toplo-
tnih mostov in, da ne pride do
ne zatesnjenih stikov oziroma
spojev. To velja tudi za priključke.
Kompaktne konstrukcije poma-
gajo doseči ugodno razmerje med
prostornino in zgornjimi sloji
površin v prostoru. Po srednjee-
vropskih merilih se za vgradnjo v
pasivno hišo zahteva namestitev
oken s trislojno zasteklitvijo in s
selektivno plastjo, kjer je vmesni
prostor napolnjen s selektivnim
premazom, za vsak sloj posebej z
žlahtnim plinom Argon (redkeje
tudi s Kryptonom).
Četudi imajo takšna okna še
vedno slabšo toplotno izolacij-
sko vrednost, kot toplotno izo-
lirane stene, zagotavlja okno, ki
je nameščeno na južno stran,
v zimskem obdobju pozitivno
energijsko bilanco. Podobno kot
življenje samo, je tudi zgodovi-
na gradnje v procesu stalnega
razvoja. Tako se velikokrat pred
gradbinci pojavljajo številna vpra-
šanja, kaj je naslednji korak? Kaj
pride za pasivno hišo?
Da bi se izognili nesporazumom,
je potrebno dejati, da imajo danes
že številna podjetja izkušnje z ni-
čelno, oziroma s plus energijsko
hišo. Pri tem so si strokovnjaki
enotni, da bistveni razvojni ko-
rak med pasivno in ničelno ener-
gijsko hišo ne leži samo v ovoju
zgradbe.
Oba standarda, fasada in izolacija
sta že močno optimizirana in na
visokem nivoju, ter več ali manj
identična. Vsekakor mora biti ja-
sno, da tudi pasivna hiša ni enaka
pasivna hiša. Po izvedbi je lahko
mejna vrednost pasivne hiše 15
kWh/m2a, tudi močno prekorače-
na in se s tem zgradba že očitno
nagiba k ničelni energijski hiši.
Tako je osnova, ki velja za pasivne
hiše, jasno izboljšana.
V čem je torej razlika med
ničelno energijsko in pasivno
hišo?
Da bi se izognili nesporazumom,
tudi ničelna energijska hiša manj-
kajočo količino energije pridobiva
iz ogrevanja. Koncepta ničelne
energijske hiše torej ne smemo
razumeti, da prihaja samo iz sme-
ri kompletnega zmanjšanja ener-
gijskih potreb.
Problem leži nasprotno, nekje
drugje. Kot je že predhodno zgo-
raj zapisano, potrebuje pasivna
hiša električno energijo za pogon
prezračevalnega sistema ali za po-
gon toplotne črpalke.
V kolikor je vgrajeno ploskovno
ogrevanje, je za pogon vsekakor
potrebna obtočna črpalka. Poleg
teh, čisto tehničnih hišnih kom-
ponent, seveda ne smemo poza-
biti tudi naslednjih potrošnikov
energije: televizijo, zabavno elek-
troniko, računalnik, razsvetljavo,
kot tudi kuhalne in hladilne na-
prave.
Pri ničelni energijski hiši se je
uveljavilo pravilo: energija, ki se
ne uporablja, ne sme biti proizve-
dena!
Kljub vsemu, življenje v moderno
grajeni hiši brez električne energi-
je ni mogoče. Zmanjšano porabo
električne energije v energijsko
ničelni hiši pridobivamo s pomo-
čjo fotovoltaične naprave. Pri teh
59
napravah lahko odvečno prido-
bljeno energijo shranjujemo v ba-
terijah oziroma v akumulatorjih.
Vse bolj pa se ljudje odločajo, da
odvajajo višek proizvedene elek-
trične energije v javno omrežje, ki
jo nato v obratni smeri jemljemo
iz omrežja skozi noči, ko ni Son-
ca. Tako investicijski stroški, kot
tudi stroški za servisiranje in ob-
navljanje teh sistemov, omejujejo
vgradnjo in so najbolj primerni
za vgradnjo v planinske koče in
podobno.
Ničelne energijske hiše so primer-
ne za gradnjo zgolj v strnjenih na-
seljih, kjer je mogoča tudi pove-
zava na javno električno omrežje.
V povprečju potrebujemo okoli
30 m2 solarnih celic za oskrbo
enega gospodinjstva z električno
energijo. To pomeni, da potrebu-
jemo okoli 4 kW moči za stano-
vanjsko hišo. Cena za vgradnjo
takšnega sistema pa znaša pri-
bližno 20 tisoč Evrov, oziroma 5
tisoč na m2 instalirane moči.
V večini primerov so solarne ce-
lice nameščene na strešno kon-
strukcijo. V novogradnjah, pa so
integrirane v fasade, terase ali na
balkonske ograje. Takšen način
vgradnje pa po pravilu povečuje
stroške.
Na splošno so danes ovoji zgradb
veliko bolj kvalitetno izdelani in
zračno manj prepustni. Zato je
naravno prezračevanje prostorov
pri zaprtih oknih nezadostno.
Zato se danes, ne samo v pasiv-
nih hišah, priporoča prisilno pre-
zračevanje.
Tako v prostoru zagotovimo od-
stranjevanje odpadnega zraka in
vodne pare, da dosežemo prije-
tno klimo. Istočasno pa z dobro
toplotno izolacijo poskrbimo za
veliko nižje stroške ogrevanja.
Gradnja energetsko učinkovitih
zgradb se bo v prihodnosti zago-
tovo še povečevala, kljub nekoli-
ko višjim stroškom. Problem bo
vsekakor financiranje. Pogosto je
ta znesek, ki je na voljo, zelo ome-
jen, kar pa seveda lahko privede
do upada tovrstnih gradenj.
 60 Instalater November 2009
Izračun količine zraka
Zrak v prostoru se močno kvari, še posebej, če se v njem
nahaja večje število ljudi. Glede na to, kako močno se kva-
ri zrak, je potrebno dovajati novega in ga, enako količino,
tudi odvajati iz prostora. Seveda pa mora biti količina sve-
žega zraka le tolikšna, da koncentracija škodljivih snovi v
zraku ne preseže človeku nevarne meje.
V praksi poznamo občasno ali
stalno prezračevanje. Sveži zrak,
ki ga v prostor dovajamo, mora
vedno izrivati ves pokvarjeni zrak
iz prostora. Iz dopustne koncen-
tracije CO2 v prostoru lahko izra-
čunamo, da je potrebno v prostor
dovesti približno 20 m3/h zraka
na osebo. V primerih, ko ljudje
kadijo, se ta količina poveča na
30 m3/h na posameznega kadilca.
Seveda pa iz volumna prostora in
števila ljudi, ki se v njem nahajajo,
izračunamo število izmenjav zra-
ka v eni uri po naslednji formuli:
i = (z • Vz1) / V
z = število ljudi v prostoru
Vz1 (m3) = količina zraka za
vsakega človeka
V (m3) = volumen prostora
Ugotavljanje volumenskega
zračnega pretoka
Za polaganje prezračevalno teh-
ničnih naprav, so vnaprej potreb-
ni obširni izračuni, ki se danes
izvajajo s pomočjo EDV-a.
V nadaljevanju sledi krajši pre-
gled za lažje razumevanje postop-
ka za izračunavanje.
Osnova za načrtovanje prostor-
ske prezračevalne naprave je izra-
čun potrebnega pretoka volumna
zraka Vh(V). Obstajajo različni
postopki glede na vrsto prostora
in vpliv klime v prostoru. Večkrat
lahko uporabimo tudi kombinaci-
jo različnih postopkov.
Glede na zahtevano količino pre-
toka zraka v m3/h), ki ga dovaja-
mo v prostor, uporabimo nasle-
dnje podatke:
))Določena izmenjava zunanje-
ga zraka
))Pretok zunanjega zraka glede
na število oseb v prostoru
))Koncentracija škodljivih snovi
v prostorskem zraku
))Odvod obremenjenega ohlaje-
nega zraka
))Dovod ogrevanega zraka, ki je
potreben v prostoru.
Označevanje:
))Dovajani zrak (DZ): ki ga do-
vajamo v prostor (pripravljeni
zrak)
))Odpadni zrak (OZ): ki ga od-
vajamo iz prostora
))Zunanji zrak (ZZ): ki ga čr-
pamo v notranjost prostorov iz Slika 1 – Število izmenjav zraka v prostoru LW (ŠIZ)
zunanjega zraka vzamemo vedno najvišje vredno- Primer:
))Neuporaben zrak NZ): zrak sti. Paziti je potrebno, da ne pride
odveden izven objekta, ki je do prepihov. Na sliki št. 1 je pri- Za predavalnico s 300 m3 volu-
enako velik kot zunanji zrak kazan primer za izračun števila mna je potrebna 8 kratna zame-
))Obtočni zrak (OBZ): del od- izmenjav zraka v prostoru. njava zraka
vodnega zraka, ki ga vrnemo v
prostor Preglednica št. 1: Število izmenjav zraka v prostoru v eni uri
))Mešalni zrak (MZ): mešanica Prostor Število izmenjav (h-1)
zunanjega in obtočnega zraka. WC - tovarne 8 … 10
))Število izmenjav zraka
- poslovne stavbe 5…8
- stanovanje 4…5
Število izmenjav zraka (ŠIZ), je
podatek, ki nam pove, kolikokrat Kopalnica 5…8
se v eni uri ves zrak v prostoru Pisarniški prostori 4…8
obnovi oziroma izmenja. Upo- Garderobe 4…6
rablja se samo pri obratovalnih
Kuhinje
prostorih. Direktna povezava
med izmenjavo zraka in nastalimi Stanovanja 25 … 15
škodljivimi snovmi, ne obstaja. Gostilne, hoteli 30 … 15
bolnice 30 … 10
Sejne dvorane 8…4
Vh = VProstor • LW [m3/h]
Delavnice brez posebnih 3…6
Vh = Volumen zraka v prostoru v m3/h Izvorov onesnaženega zraka
VProstor = volumen pretoka zraka za
prezračevalni prostor v m3
LW = število izmenjav zraka v h-1 Jedilnice in javne menze 5…8
Pokriti bazeni
Večkratna izmenjava zraka po- - Zaprti bazeni 3…6
meni, večji prezračevalni učinek - Prostori za tuširanje 10 … 15
in temu primerna mora biti pre- - garderobe 8 … 10
zračevalno tehnična poraba pre- Laboratoriji (po VDI 20051) 8 … 15
zračevalne naprave.
Lakirnice 10 … 20
Za izračun manjših prostorov, Prireditveni prostori 5 … 10
November 2009 Instalater 61

Vh = 300 m3 • h-1 = 2400 m3/h bistveno višje. V praksi »menja-

Zračenje naj bo takšno, da ne bo
prepiha. Prepih je hitro gibanje
zraka v prostoru, ki nas preveč
ohlaja in nas ne zebe. Zato je hi-
trost zraka odvisna od temperatu-
re tega zraka. Pri višjih tempera-
turah je lahko večja. Z občasnim
prezračevanjem, z odpiranjem
oken in vrat, se prepihu težko izo-
gnemo. Zato je bolj priporočljivo
stalno prezračevanje prostorov. V
preglednici št. 1 je prikazana po-
trebna izmenjava zraka v prosto-
ru v eni uri.
Število izmenjav v kuhinjah je
odvisno od višine prostora ali od
instaliranih aparatov (štedilniki,
topli pulti, kotli itn).
vo zraka« pogosto računamo s
skupno količino zraka, ki ga do-
vajamo v prostor, kar pomeni, da
vračunamo tudi mešalni zrak ali
celo obtočni zrak.
Da lahko pri zelo nizki oziro-
ma visoki zunanji temperaturi
zmanjšamo količino dovodnega
zraka, se po pravilu prenesejo
številne vrednosti skupaj z me-
šalnim zrakom.
Število menjalnega zraka je od-
visno od vrste in uporabe ter vo-
lumna določenega prostora. Za
vsak delovni prostor (§ 23) z mi-
nimalno površino 8 m2, je pred-
pisano minimalno prezračevanje.
To znaša:

Po DIN EN 12 831 je pri izračunu ))12 m3 pri pretežno sedečem

za prezračevalne toplotne izgube
potrebno za prireditvene prostore
vzeti minimalne vrednosti od 0,5
naprej. Tehnična vrednost za pro-
storsko tehnične naprave ležijo
delu
))15 m3 pri delu, kjer ne prevla-
duje samo sedeče delo
))18 m3 pri težkem in telesno
obremenjujočem delu.

Oljni grelnik
Oljne grelnike uporabljamo navadno za ogrevanje ob-
točnega zraka. Gorilnik brizga v zgorevalni prostor te-
koče gorivo, navadno lahko kurilno olje.

Ventilator potiska zrak mimo ogrevalnih površin in skozi odprti-

no na vrhu v prostor. Možna je regulacija temperature v prostoru,
tako, da prostorski termostat izklaplja in vklaplja gorilnik.

Izvedba instalacije je cenejša kot razvod zraka v kanalih, potreben

je pa seveda oljni rezervoar, cevno omrežje za dovod olja do posa-
meznih grelnikov in za vsak grelnik poseben dimnik. Oljne grelnike
uporabljamo predvsem za ogrevanje v industrijskih halah, večjih
zimskih vrtovih in podobno.
 62 Instalater November 2009

Prezračevanje skozi okna

Dober razlog, da so stene v novogradnjah vedno bolj zra-
kotesne in, da ostane draga toplota v stanovanju, je pred-
vsem cena energije za ogrevanje. Za normalno bivanje v
prostoru, potrebujemo primerno topel in svež zrak. To
zagotovimo najenostavneje z odpiranjem oken.

Slika 2 – Kratkotrajno zračenje

Slika 1 – Trajno zračenje z nagibnim oknom
Okna lahko odpremo 2 do 3 krat
na dan, za 5 do 10 minut, da ste-
če v prostor svež zrak. V poletnih
mesecih je najbolje zračiti v zgo-
dnjih jutranjih urah in pozno zve-
čer, ko se zunanji zrak primerno
ohladi.
Pri novogradnjah zračenje preko
oken, ki dobro tesnijo, pa samo-
dejno prezračevanje skozi oken-
ske reže ni več zadostno. Samo
menjava zraka preko okenskih
rež, omogoča dotok svežega zra-
ka skozi reže od 1,0 oziroma 2,0
m3/(h • m • [daPa]2/3), kar po-
gosto več ne zagotavlja zadostne
higienske izmenjave zraka v pro-
storu.
Grelna telesa so najpogosteje na-
meščena pod okni in pri odprtih
termostatskih ventilih prihaja do
povišane oddaje toplote. Z vsto-
pom hladnega zraka v prostor se
stene ohladijo.
Površine sten se močno orosijo,
kar povzroči nastajanje konden-
zata in plesni. Kondenzat se v ve-
čini primerov nabira v slabo pre-
zračevanih kotih in za pohištvom,
kar sčasoma povzroči nastanek
plesni. Na sliki št. 1 je prikazan
primer trajnega prezračevanja
skozi nagibno okno.
))Kratkotrajno prezračevanje:
iz higienskih razlogov dosežemo
želeno zamenjavo zraka v pro-
storu tudi z odpiranjem oken za
kratek čas. Pri takšnem zračenju
se v kratkem času zamenja zrak
v prostoru. Stene se zaradi shra-
njene toplote komaj kaj ohladijo.
Temperatura sten ostane nad
točko rosišča in ne pride do kon-
denzacije ali nastajanja plesni.
Shranjena toplota v stenah lahko
hladen zrak relativno hitro ogreje.
Prikazane vrednosti lahko upora-
bimo samo kot grobe orientacij-
ske vrednosti za izračun.
Dejanska in točna izmenjava to-
plega zraka je odvisna od velikosti
prostora in okna. Odvisna je tudi
od zunanje in notranje tempera-
ture ter od smeri zraka.
Stanovalci običajno prostore pre-
zračijo samo enkrat do dvakrat
na dan. Pri zaprtih oknih so vre-
dnosti za energijsko varčne hiše,

Tako razlikujemo:

))Trajno prezračevanje:
okno pustimo odprto preko dalj-
šega obdobja. Takšen način pre-
zračevanja skozi okna, predvsem
skozi okna z nagibom, upora-
bljamo za prezračevanje v spal-
nicah, kuhinjah in v sanitarnih
prostorih. V času kurilne sezone
pa takšen način prezračevanja
povzroči velike toplotne izgube. Slika 3 – Specifična poraba toplote pri različnem času prezračevanja po VDI 2067 list 2
November 2009 Instalater 63

Preglednica št 1: Približno število zamenjave zraka pri okenskem prezračevanju dobro se bomo v njem počutili, pa
Način prezračevanja skozi okno Približna zamenjava zraka v h-1 je odvisno predvsem od kakovosti
zraka.
Okna in vrata zaprta 0,0 ….. 0,5
Okno nagnjeno, rolete zaprte 0,3 ….. 1,5 Za dobro počutje je odločilen
Okno nagnjeno, brez rolet (trajno prezračevanje) 0,8 ….. 4,0 svež in čist zrak z veliko kisika,
Okno na pol odprto 5,0 …..10,5 ki se mu nihče ne bi smel odpo-
Okno popolnoma odprto (kratkotrajno prezračevanje) 9,0 …..15,5 vedati.

Okno in vrata popolnoma odprta, nasproti 25,0 …..45,0

Svež zrak lahko kljub zrakotesni
To pomeni na primer, da pri samo 5 minutnem kratkotrajnem prezračevanju (okno gradnji, zagotovimo z udobnim
popolnoma odprto) dosežemo 1 kratno prezračenje prostora. prezračevalnim sistemom. Le teh
je na trgu, zaradi vse bolj kakovo-
kot tudi standardne zgradbe, pri okenskem prezračevanju.Na stor in povzroči enormno porabo stne gradnje stanovanjskih objek-
približno 0,1 h-1, kar nikakor ni sliki št. 3 je iz grafike razvidno, energije. Dober način prezrače- tov, vsak dan več na razpolago. S
dovolj za zagotovitev zdravega da kratkotrajno prezračevanje za- vanja je osnoven pogoj za dobro tem bomo v lastnem domu zago-
in kvalitetnega zraka v prostoru. dostuje za higienično zamenjavo počutje v bivalnem prostoru, v tovili prijetno ozračje za bivanje
Preglednica št. 1 prikazuje pri- zraka v prostoru. Trajno prezra- katerem preživimo tudi do 90 ter hkrati poskrbeli za zmanjšano
bližno število zamenjave zraka čevanje popolnoma ohladi pro- odstotkov našega življenja. Kako porabo energije.

Regenerativni sistem
Skozi počasi se vrteči kolut prehaja, na eni strani toplejši odpadni zrak, na drugi
hladnejši sveži zrak. Rotor, ki ima lahko tudi nekaj metrov premera, se obrača
s 5 do 15 obrati na minuto. Ko se obrne ogreti del rotorja v tok hladnega zraka,
spet odda toploto. Izpolnjen je s higroskopsko akumulacijsko snovjo, v obliki
satovja, ki akumulira toploto in vlago. Skozi luknjice prehaja do 150.000 m3/h
zraka, izkoristek je 70 do 90 %. Karakteristike izbiramo iz prospektov proizva-
jalcev, upoštevamo od pretoka zraka, od hitrosti pretoka in akumulirajoče snovi.
 64 Instalater November 2009

Največje evropsko naselje v pasivnem standardu

Mesto Innsbruck je potom svojega javnega podjetja Neue
Heimat Tirol investitor največjega većstanovanjskega na-
selja v pasivnem standardu s 354 stanovanji in podzemni-
mi parkirišči.
Stanovanjski kompleks, ki nasta-
ja na 33.000 m2 velikem arealu,
je masivna gradnja z visokokva-
litetnim zrakotesnim obodom in
inovativno hišno tehnilo.
Projekt je certificiran s strani
Psssivvhaus inštituta Darmstadt.
Njegova poraba energije znaša
15kWh na m2 uporabne površine,
pri čemer so viri energije toplotna
črpalka, kotel na pelete in solarne
naprave.
Tovrstne rešitve tudi znatno pri-
spevajo k izboljšanju klimatskih
razmer saj se v primerjavi sklasič-
no gradnjo zmanjšajo emisije za
680 tom CO2 letno.
Namen stanovanjske gradnje je
predvsem socialnega značaja, pri
čemer je kot osnovno vodilo bila
zagotovitev visoke kvalitete bi-
vanja z minimalnimi mesečnimi
stroški. Mesečna najemnina s
stroški ogrevanja znaša za 50 m2
veliko stanovanje 300 EUR.
Podrobnejše informacije glede
gradnje in hišne tehnike so dose-
gljive na spletnih straneh:
http://neueheimattirol.at/extras/
projekte/
Aktualna ponudba
EEN-okt-02
Češki proizvajalec sanitarnih ploščic, kopalniških do-
datkov in opreme za krovce išče trgovske posrednike.
Poljsko podjetje, ki proizvaja higienski papir (tissue)
za bolnišnice, stomatološke klinike, druge zdravstve-
EEN-okt-20
ne ustanove, dom in pisarno išče distributerje za svo-
je izdelke.
Turško podjetje, specializirano za litje sive, nodular-
EEN-okt-26 ne in jeklene litine, išče distributerje in finančno so-
delovanje ter se ponuja kot podizvajalec.
Nemško podjetje specializirano za litje jekla ter za
izdelavo komponent za dela pri energetskih postro-
EEN-okt-30 jenjih in cevovodih se zanima za recipročno proizvo-
dnjo in ponuja svoje storitve kot podizvajalec. Podje-
tje išče tudi trgovske posrednike (cevi ali podobno).
Madžarsko podjetje, ki proizvaja inovativne sisteme
EEN-okt-41 ploščatih sončnih kolektorjev išče trgovskega posre-
dnika ali partnerja.
Italijansko podjetje, ki proizvaja sisteme za talno,
EEN-okt-44 stensko in stropno gretje ter hlajenje išče distributer-
je oz. zastopnike.
Belgijsko podjetje specializirano za energetske sto-
ritve je zainteresirano za poslovno sodelovanje z
EEN-okt-45 evropskimi proizvajalci ali uvozniki sistemov sončne
energije. Nudijo različne vrste sodelovanja (trgovski
posrednik, franšiza ali podizvajalec).
Romunski proizvajalec dekorativne keramike za go-
EEN-sep-08 spodinjstvo išče partnerje za skupno proizvodnjo in
distribucijo.
Poljsko podjetje aktivno na področju stavbnih kon-
strukcij in predpisov na področju obnovljivih virov
energije, išče partnerje za Joint-venture. Podjetje po-
EEN-sep-10
nuja izmenjavo ali združitev deležev in prodajo dela
deležev. Svoje storitve ponujajo tudi kot podizvaja-
lec.
Bolgarski proizvajalec PVC oken išče trgovske posre-
EEN-sep-12
dnike.
Francosko podjetje specializirano v elektronske pod-
EEN-sep-17 pise in dematerializacijo delovnih procesov, išče par-
tnerja za vstop na nove trge v Evropi.

Pisma bralcev: EEN-sep-27

Švedski proizvajalec notranjih ventilatorjev na po-
gon sončnih celic išče agente in zastopnike.

Dobava peletov v Sloveniji Angleška zasebna poslovna šola, specializirana na

posredovanju znanja s področja poslovodenja in
EEN-sep-38 poslovnih treningov ravnanja s potrošniki, želi najti
V vaši reviji in spletni strani sem prebral članek o kurjavi z lesnimi franšizo, skleniti joint-venture in¬¬ - ali poslovati
peleti. Zanima me kdo v Sloveniji dostavlja pelete s cisterno (to- kot podizvajalec.
vornjak silos)?
Podjetje s Cipra, ki proizvaja hladilne sisteme za su-
EEN-sep-40 permarkete, hladilnice in opremo za trgovine, išče
Pelete dostavlja s cisterno avstrijski dobavitelj Stadlober, njihov za- poslovne partnerje-izvoz in uvoz.
stopnik v Sloveniji pa je podjetje peleti ekspres (www.peleti.com/, Poljski proizvajalec in montažer protipožarnih siste-
EEN-sep-46
mail:ekspres@peleti.com). Cena je letos 211 EUR za tono + 36 mov ponuja pod izvajalske/outsourcing storitve.
EUR za polnjenje. Če še kdo dobavlja pelete na ta način, nam pro- Madžarski podjetje specializirano v hidroizolacijo
sim sporočite. in toplotno izolacijo za ravne strehe ter je trgovec za
EEN-sep-61
izolacijo, ponuja svoje storitve kot trgovski zastopnik
lep pozdrav, in želi postati pod izvajalec za podjetja iz EU.
Mladen Borovinšek Poljski proizvajalec polietilenskih cevi in polietilen-
EEN-sep-123 skega pribora za vodo in kanalizacijo ter sistemov iz
polipropilena, išče trgovske agente in distributerje.
November 2009 Instalater 65

„Desertec“ - ena izmed največjih privatnih iniciativ

Sončna električna energija iz Afriške puščave je spekta- potrebno transportirati in potreb-
kularen projekt nemških koncernov, ki želijo v puščavi no bo novo visokonapetostno
omrežje med Afriko in Evropo,
zgraditi solarno postrojenje
kar pa v politično nestabilni regiji
ne bo enostavno. Vendar pa ob-
stajajo še drugi pomisleki - v Sa-
hari namreč živijo ljudje, ki bodo
težko razumeli takšne posege v
njihovo okolje. Skeptično je rea-
giralo tudi podjetje Solarworld, ki
spada med pet vodilnih proizva-
jalcev fotovoltaičnih sistemov, ki
meni, da takšni veliki centralizira-
ni sistemi ponovno vzpostavljajo
odvisnost od drugih, podobno
kot je sedaj pri oskrbi z nafto.

Slika - Projekt Desertec bo segal od Afrike do Evrope

Približno 467 milijonov dolarjev
ameriškega vzpodbudnega pake-
ta je namenjeno samo za vzpod-
bujanje koriščenja zemeljske to-
plote in solarne energije.
Tako je pred kratkim dejal pred-
sednik ZDA Barack Obama.
Avstralski premier Kevin Rudd je
v začetku maja napovedal, da na-
meravajo Avstralci zgraditi najve-
čje solarno postrojenje na svetu.
Nemčija je sedaj začela z velikimi
koraki slediti podobnim načrtom
in namerava, v roku desetih let,
pričeti s pridobivanjem električne
energije iz puščave.
Konzorcij velikih koncernov naj
bi postal nosilec izgradnje veli-
kega solarnega postrojenja v afri-
ški puščavi. Vodilna pri projektu
je pozavarovalnica Münchner
Rück, o pristopu pa razmišljata
tudi Eon in Siemens. Tudi podje-
tja iz tujine naj bi imela možnost
pristopa k projektu, ker so dolgo-
ročni cilji dokaj visoko postavlje-
ni: Ne le Nemčija, temveč celotna CENTER PROJEKTOV,
Evropa bi se naj oskrbovala z ele-
ktrično energijo iz puščave. ZNANJA IN IDEJ
ZA UČINKOVITO RABO ENERGIJE
Samo odstotek površine Saha-
re (ca. 90.000 km²) bi se moral IN OBNOVLJIVE VIRE ENERGIJE
koristiti za zagotavljanje energi-
je celotnemu svetu, so dejali pri
podjetju Siemens. Sicer, pa so te
Projekt so omogočili:
ideje dokaj stara stvar, ki so jo že
• Mestna občina Maribor in občine: Benedikt, Cerkvenjak,
pred nekaj časa predstavili znan- Duplek, Hoče, Slivnica, Kungota, Lenart, Lovrenc na Pohorju,
stveniki v projektu „Solar Grand Miklavž na Dravskem polju, Pesnica, Rače-Fram, Ruše,
Selnica ob Dravi, Starše, Sv. Ana, Šentilj
Plan“ za potrebe električne ener- • Evropska komisija
gije ZDA. • Ministrstvo za okolje in prostor
• Javno podjetje Toplotna oskrba Maribor
• Elektro Maribor, d.d.
Nemški projekt „Desertec“ je tre-
nutno ena izmed največjih priva-
tnih iniciativ na področju ekolo-
ške pridelave električne energije,
v vrednosti 400 milijard evrov.
Sama vrednost investicije ni edini
problem. To energijo je namreč

Energetska agencija za Podravje Projekt je sofinanciran s strani:

Smetanova 31, 2000 Maribor,
T 02 23 423 63 F 02 23 423 61
www.energap.si
 66 Instalater November 2009

Optični učinki barve v prostoru

Z barvo in različno svetlobo lahko ustvarimo poseb- barvah. Dolg prostor navidezno
no vzdušje v prostoru. Lahko poudarimo ali prikrijemo skrajšamo tako da najbolj odda-
ljene stene prebarvamo v temnej-
dejansko velikost prostora. Tako lahko na primer dolg
šem tonu ali s toplo barvo, kar
hodnik »skrajšamo«, da na koncu hodnika uporabimo stene optično približa. Stene lah-
temno ali močno barvo ali obesimo veliko in atraktivno ko opremimo v različnih barvah
sliko, ki privlači naš pogled, na tleh lahko uporabimo (kombiniramo komplementarne
barve med sabo ali pa uporabimo
prečni ali mrežast vzorec, itd.
harmonično barvno shemo); z
velikimi vzorci na steni ali s tape-
tami ter s kombinacijo različnih
materialov in vzorcev. Optično
prostor zmanjša tudi preproga.
Če je strop visok, ga pobarvano s
temnejšo toplo barvo, tako je op-
tični učinek še večji.
5. Kako narediti da bo visok
strop videti nižji?
Visok strop lahko optično zniža-
mo tako, da ga obarvamo v sve-
tli topli barvi, še večji učinek pa
bomo dosegli, če bo v temni topli
barvi. Optično znižamo strop s
tem, da se stene ne pobarvajo do
stropa, ampak zaključimo nižje -
zgornji pas stene pa se pobarva v
isti barvi kot strop, podoben uči-
nek lahko dosežemo z uporabo
štukatur. Stene lahko popestrimo
s vodoravnimi črtami ali spodnji
del stene popestrimo z vzorci.

Izbira toplih barv navidezno in prostoru damo nove dimenzije;

zmanjšuje dejansko velikost pro-
stora ter zbližuje elemente v pro-
storu, medtem ko hladne barve
navidezno povečujejo prostor ter
elemente oddaljujejo.
1. Kako optično povečamo
majhen in temen prostor?
To lahko storimo na več načinov:
z belim stropom, ki nam pusti
vtis prostornosti; s hladnimi zelo
svetlimi toni, kot je svetlo modra,
svetlo zelena, svetlo rumena bar-
va itd; z enobarvnimi ploskvami
ali majhnimi vzorci na stenah; z
ogledali lahko prostor razširimo
vrata med prostori odstranimo, če
niso nujno potrebna; leseni opaži
na stenah prav tako zmanjšajo
prostor, zato ga odstranimo; tape-
te z velikimi in temnimi vzorci so
prav tako moteče, zato jih odstra-
nimo. Svetle barve v prostoru od-
sevajo več svetlobe, zato dobimo
občutek, da so polne energije in
optimizma.
2. Kako optično zmanjšamo
veliki prostor?
Velik prostor lahko optično
zmanjšamo s stenami v toplih,
temnih in tudi v kričeče močnih
3. Kako dolg prostor skraj-
šamo?
Najbolj oddaljeno steno pobarva-
mo v temnejšem tonu ali s toplo
barvo, ki optično približa steno.
Vzdolžne stene so v svetlih (ali v
svetlejšem odtenku) barvah, prav
tako pohištvo.
Na tleh lahko uporabimo prečni
ali mrežast vzorec (npr: prečno
položen parket, ploščice ali druge
talne obloge z vzorcem).
4. Kratek prostor je lahko
videti navidezno daljši:
Prostor lahko podaljšamo tako,
da je končna stena v zelo svetli
barvi, ali pa na njo pritrdimo ogle-
dalo. Stranske stene se pobarvajo
v temnejšo barvo ali pa uporabi-
mo temnejše pohištvo. Prostor
lahko podaljšamo z vzdolžnimi
progami na tleh in /ali na stropu.
Za tla so primernejše temnejše
barve in dizajni. Napaka ki jo v
prostoru velikokrat naredimo, je
strop in stene v beli barvi (ali v isti
barvi).
6. Kako nizek strop optično
zvišati?
Nizek strop lahko optično zviša-
mo z uporabo svetlih barv – pred-
vsem hladnih, ki pa bodo učinko-
vale optično na prostor še višje,
če bodo stene in strop v isti svetli
barvi ali če uporabimo v prosto-
ru vertikalne črte. Ogledalo na
stropu prav tako prostor optično
naredi večjega in globljega.
Nadaljevanje prihodnjič.
Helena Pehant,
dizajner notranjih prostorov
E-mail: helena.pehant@triera.net
Spletna stran:
www.notranjaoprema.si