UVOD

Ti zapiski so nastali po predavanjih iz Analize II, pri prof. Petru

Legiši. V zapiskih so predvsem izreki (I), definicije (Def), trditve (T),
posledice (P), ponekod tudi kratke obnove dokazov (D). Vektorji so
pisani krepko, prav tako množici realnih (R) in kompleksnih (C)
števil. Napake niso izključene. Snovi je zaenkrat nekako za prvi
semester (nekaj malega tudi iz drugega semestra).

IMPLICITNO PODANE FUNKCIJE

I: Naj bo f: U→R, Uodp ⊂ Rn razreda C1 in f(a)=0 ter (Dn f)(a)≠0.
Potem ∃ okolica V točke an in okolica W točke b=(a1, … , an-1) tako,
da vsakemu elementu z =(x1, …, xn-1)∈W pripada natanko en element
xn= u(x1, … , xn-1) iz V, tako da je f(x1, … , xn-1, u(x1, … , xn-1))=0.
Pravimo, da je u implicitno podana funkcija.
Verižno pravilo: Di u= -(Di f)/(Dn f)= - (∂f/∂xi)/( ∂f/∂xn)

PLOSKVE
Naj bo z=f(x, y) funkcija dveh spremenljivk, definirana na Uodp ⊂ R2
in razreda C1. Gradient te funkcije je ploskev v R3, nad množico U.
Nad vsako točko množice U je natančno ena točka te ploskve.
Pot po naši ploskvi je (x(t), y(t), f(x(t), y(t))). Tangenta: (x'(t), y'(t), fx
x'(t) + fy y'(t)). Tangentna ravnina je napeta na vektorja (1, 0, fx) in (0,
1, fy). Normala tangentne ravnine: n=± (-fx, -fy, 1)/(1+fx2+fy2)1/2. Po
predpostavki sta fx in fy zvezni, zato je tudi n zvezna. Pravimo da je
naša ploskev gladka.
Enačba f(x, y, z)=0, kjer je f razreda C1 in je grad f ≠0 na celi
(neprazni) množici rešitev, podaja gladko ploskev v prostoru
(implicitno podano). Normala te ploskve je vzporedna grad f.
Če imamo dve enačbi f(x1, …, xn)=0 in g(x1, …, xn)=0 (f, g sta razreda
C1), ki imata skupno rešitev a in (Dn f)(a)≠0. Potem lahko lokalno
izrazim iz prve enačbe xn= u(x1, …, xn-1) (u je razreda C1), u nesem v
drugo enačbo, in dobim novo enačbo H(x1, …, xn-1)=0 z n-1
spremenljivkami. Če je (Dn-1 H)≠0 lahko lokalno izrazim xn-1= w(x1,
…, xn-2). Torej, če (Dn f) (Dn-1 g) – (Dn g) (Dn-1 f)≠0 lahko lokalno
izrazimo iz sistema zadnji dve spremenljivki kot funkcijo preostalih.
Tako dobljeni funkciji (u in w) sta razreda C1.
Izrek o implicitni funkciji: Naj bo Uodp ⊂ Rm+n in naj bo vektorska
funkcija F=(F1, …, Fn): U→Rn razreda C1. ∃ naj točka a ∈ U, da je
F(a)=0 in da je v a funkcijska determinanta
│ ∂F1/∂xm+1 ∙∙∙ ∂F1/∂xm+n │
│ ∙∙∙ ∙∙∙ │≠0
│ ∂Fn/∂xm+1 ∙∙∙ ∂Fn/∂xm+n │
Potem ∃ pozitivni števili ε in δ, da velja: Če je x ∈ Rm tak, da je ||x –
(a1, …, am)||< ε, ∃ ! g= u(x)∈ Rn, da je ||y – (am+1, …, am+n)||<δ in F(x,
y)=F(x1, …, xm, y1, …, yn)=0. Funkcija u: x → y, definirana na ε
okolici točke (a1, …, am) je razreda C1.
Izrek o inverzni funkciji: Naj bo Uodp ⊂ Rn ,f: U→Rn vektorska
funkcija razreda C1. Naj bo
│ ∂f1/∂x1 ∙∙∙ ∂f1/∂xn │
│grad f1 │
J= │ ∙∙∙ ∙∙∙ │= │ ∙∙∙
│
│ ∂fn/∂x1 ∙∙∙ ∂fn/∂xn │
│grad fn │
Jacobijeva determinanta za f. Če je J(a)≠0, ∃ ε, δ>0, tako da za ∀
y∈Rn za ||y –f(a)||<ε ∃ x∈Rn, da je f(x)=y in ||x-a||<δ. Če označimo
funkcijo y → x z g, je f(g(y))=y za ∀ y z ||y –f(a)||<ε. g je razreda C1
in je lokalni inverz za f.

VEZANI EKSTREMI
V prostoru imamo ploskev z enačbo g(x, y, z)=0. Imamo še funkcijo f,
definirano na odprti množici v Rn, ki vsebuje našo ploskev.
Privzemimo, da sta f in g razreda C1. Radi bi našli točke na ploskvi v
katerih f zavzema ekstremno vrednost na ploskvi. V točki a na
ploskvi, f zavzame maksimum, če je f(b)≤f(a) za ∀ b na ploskvi.
Pravimo, da je v a maksimum za f, pri pogoju g=0, oz. vezani
ekstrem.
Vezane ekstreme iščemo med točkami za katere velja: g(a)=0 in
grad(f – λ g)(a)=0 za neki λ∈R.
Več pogojev: Imejmo funkcijo f(x1, … , xn). Študiramo mejne
vrednosti na množici A točk v Rn, ki zadoščajo pogojem: g1(x1, … ,
xn)=0, … , gm(x1, … , xn)=0 in m<n. Vse dane funkcije naj bodo
razreda C1. Denimo da f na A doseže ekstremno vrednost v točki a. Če
so vektorji (grad g1)(a), … , (grad gm)(a) linearno neodvisni, ∃ števila
λ1, … , λm (Lagrangovi množitelji), tako da je (grad(f – λ1 g1 - … - λm
gm))(a)=0.

INTEGRALI S PARAMETROM
I: Naj bo f(x, y) zvezna na pravokotniku [a, b] x [c, d]. Potem je Φ(y)
= ∫ab f(x, y) dx zvezna na [c, d].
d: f(x, y) je enakomerno zvezna na [a, b] x [c, d]. To pomeni, da za
vsak ε>0 ∃ δ>0, da iz |h|<δ in |k|<δ sledi |f(x+h, y+k) – f(x, y)| < ε.|
Φ(y+k) – Φ(y)| < ε (b-a). Torej je Φ zvezna.
I: Če je f(x, y) zvezna na [a, b] x [c, d], potem je ∫ab dx ∫cd f(x, y) dy =
∫cd dy ∫ab f(x, y) dx
T: Če sta f in fy zvezni funkciji, je Φ(y) = ∫ab f(x, y) dx odvedljiva in
Φ'(y) = ∫ab fy dx.
T: Naj bosta f, fy zvezni in a(y), b(y) odvedljivi. d/dy (∫a(y)b(y) f(x, y)
dx)= ∫a(y)b(y) fy dx + f(b(y), y) b'(y) – f(a(y), y) a'(y).
Neskončni interval
Def: Integral Φ(y) = ∫a∞ f(x, y) dx je enakomerno konvergenten na
intervalu I, če za ∀ ε >0 ∃ število A, da je za B>A in za ∀ y∈I: |∫B∞
f(x, y) dx|<ε .
T: Naj bo F(x) taka nenegativna funkcija, da je ∫a∞ F(x) dx<∞ in da je |
f(x, y)|<F(x) za ∀ x∈ [a, ∞) in ∀ y∈I. Potem je ∫a∞ f(x, y) dx
enakomerno konvergenten na I.
I: Naj bo f zvezna na [a, ∞) x [c, d] in Φ(y)= ∫a∞ f(x, y) dx enakomerno
konvergenten na [c, d]. Potem je Φ zvezna na [c, d].
I: Naj bo f zvezna na [a, ∞) x [c, d] in ∫a∞ f(x, y) dx enakomerno
konvergenten na [c, d]. Potem je ∫a∞ dx ∫cd f(x, y) dy = ∫cd dy ∫a∞ f(x, y)
dx.
I: Naj bosta f in fy zvezni na [a, ∞) x [c, d]. Za ∀ y∈[c, d] naj ∃ Φ(y) =
∫a∞ f(x, y) dx. Če je ∫a∞ f(x, y) dx enakomerno konvergenten na [c, d] je
Φ odvedljiva in velja Φ'(y) = ∫a∞ fy dx.
FUNKCIJI Γ IN β
Γ(s) = ∫0∞ ts-1 e-t dt, s>0, Γ(s+1) = s! = s Γ(s), Γ(1/2) = (π)1/2 Γ ni
∞
injektivna, je pa razreda C .
β(s, t) = ∫01 xs-1 (1-x)t-1 dx = ∫0∞ xs-1/(1+x)s+t dx = β(t, s) = 2 ∫0π/2 sin2s-1x
cos2t-1x dx = Γ(s) Γ(t)/Γ(s+t)
β(s, 1-s) = Γ(s) Γ(1-s) = π/sin(s π) 0<s<1
Stirlingova formula: Γ(s)= (2π/s)1/2 (s/e)s eΘ(s)/12s , 0<Θ(s)<1

KRIVULJE V PROSTORU
Naj bosta f, g: (α, β)→Rn odvedljivi funkciji. Velja: d/dt <f(t), g(t)> =
<f'(t), g(t)> + < f(t), g'(t)> in za n=3 d/dt (f(t) x g(t))= f'(t) x g(t) + f(t)
x g'(t)
Naj bo I=[α, β]⊂ R in g: I→Rn zvezna funkcija. Za ∀ t je g(t)∈Rn. Če
je t parameter za čas, je g pot v Rn. Točka g(α) je začetna, točka g(β)
pa končna točka te poti. Denimo da je g razreda C1 (da lahko g
razširimo do funkcije razreda C1 na nekem odprtem odseku, ki vsebuje
I). Potem ∃ desni odvod funkcije g v t=α in levi odvod v t=β. Privzeli
bomo da je g'(t) ≠0 za ∀ t∈[α, β]. Če je to izpolnjeno nam funkcija g
določa gladko krivuljo v Rn. Pravimo tudi, da je g gladka
parametrizacija te krivulje.
Naj bo φ:[a, b]→[α, β] taka preslikava razreda C1, da je φ(a)=α in
φ(b)=β in φ'(n)>0 za ∀ n∈[a, b]. Potem je φ strogo naraščajoča in zato
injektivna preslikava, ki preslika [a, b] bijektivno na [α, β]. Preslikava
u→g(φ(n)) ima isto zalogo vrednosti kot g in po definiciji določa isto
gladko orientirano krivuljo kot g. Pravimo da sta g in g º φ
ekvivalentni relaciji dane krivulje (g[α, β]) ~ (g º φ[a, b]).
Def: Večkratnost točke x na krivulji s parametrizacijo g: [α, β]→Rn
nam pove, za koliko t-jev iz [α, β] je g(t)=x (to je neodvisno od
parametrizacije).
Če je g injektivna, je ustrezna krivulja lok. Če je g(α)=g(β) je krivulja
sklenjena. Če je g(α)=g(β), sicer pa je g na [α, β) injektivna nam g
določa enostavno sklenjeno krivuljo.
Parametrično podano odsekoma gladko krivuljo z zvezno funkcijo g:
[α, β]→Rn, pri čemer lahko [α, β] nadomestimo s točkami α=t0<t1<…
<tn= β, tako da je na vsakem zaprtem podintervalu [ti-1, ti] g razreda C1.
Če je g gladka, je njena dolžina l= ||g'(t)|| dt= dt (dolžina je neodvisna
od parametrizacije). Naj bo s(t)= ||g'(u)|| du. s je strogo naraščajoča
s'(t)=||g'(t)||>0 in razreda C1. Izberemo funkcijo φ:[a, b]→[α, β],
f'(s)=1/s'(t)=1/||g'(t)||=1/||g'(φ(s))||. Parametrizacija s→g(φ(s)) je
naravna parametrizacija naše krivulje. d/ds g(φ(s))=g'(φ(s)) φ'(s)=
g'(φ(s))/||g'(φ(s))||=ξ(s) enotski vektor. ξ je tangentni vektor. r(t)=g(t),
ξ(s)= r'(t)/|| r'(t)||, t= φ(s) (naravna parametrizacija je enaka vožnji s
hitrostjo 1).
Enačba tangente v točki r(tc) je: R=r(tc)+ λ r'(tc)
Vsaka premica, ki seka krivuljo v r(tc) in je pravokotna na tangento v
r(tc), je normala naše krivulje. Vse normale v r(tc) sestavljajo
normalno ravnino. Enačba normalne ravnine: <R – r(tc), r'(tc)>=0
Če je naša krivulja presek dveh implicitno podanih ploskev F(x, y,
z)=0 in G(x, y, z)=0, je podana implicitno. Tangenta na krivuljo v rc
leži v tangentni ravnini prve ploskve, zato je pravokotna na (grad F)
(rc) in pravokotna na (grad G)(rc). Torej je tangenta vzporedna (grad
F) x (grad G). Enačba tangente je R=rc+ λ (grad F) x (grad G).
Pritisnjena ravnina
Def: Imamo krivuljo s parametrizacijo r=r(t) razreda C3. Naj bo A
točka na krivulji s krajevnim vektorjem r(t). Naj bo Σ ravnina skozi A.
Naj bo B še ena točka na krivulji d=d(A, B)=|AB|, δ razdalja med B in
Σ. Če je lim(B→A) δ/d2=0 je Σ pritisnjena ravnina k naši krivulji v A.
Enačba pritisnjene ravnine je (R – r, r', r'')=0 (R krajevni vektor točk
na ravnini, r'= r'(tc), r''= r''(tc))
Pritisnjena ravnina vsebuje tangento na krivuljo v dani točki.
Def: Glavna normala je presečnica normalne in pritisnjene ravnine
(Enačba: η=(r' x (r' x r''))/|| r' x (r' x r'')||). Binormala je normala
pritisnjene ravnine. Enotski vektor na binormali je ρ=(r' x r'')/||r' x r''||
= ξ x η.
Ukrivljenost krivulje
Naj bo s→r(s) naravna (dolžinska) parametrizacija krivulje razreda
C2. Naj bo Σ kot med tangento na krivuljo v točkah r(s), r(s+∆s).
lim(∆s→0) |∆Σ/∆s|=1/ρ je ukrivljenost v točki r(s) (če je krivulja
krožnica, je ρ polmer krožnice).
T: 1/ρ=||dξ/ds||=||d2r/ds2||=||r' x r''||/||r'||3
dξ/ds=ξ', ξ' je pravokoten na ξ. ξ' leži v pritisnjeni ravnini in je
pravokoten na tangento. Torej je vzporeden glavni normali. Naj bo η
enotski vektor na glavni normali. Velja: ξ'=1/ρ η. Vektorji ξ, η, ρ so
paroma pravokotni in sestavljajo osnovni trieder.
PARAMETRIČNO PODANE PLOSKVE
Naj bo ∆odp v R2 in f: ∆→R3, (u, v)→ f(u, v)=(x(u, v), y(u, v), z(u, v)).
Privzamemo, da je f razreda C1 in da ima Jacobijeva matrika za f rang
2 v vsaki točki iz ∆. Obstaja 2x2 podmatrika, ki je nesingularna.
Denimo da je xu yv – xv yu≠0 v neki točki. Izrek o inverzni funkciji
pravi, da lahko v neki okolici točke iz sistema x=x(u, v), y=y(u, v)
izrazim u=u(x, y), v=v(x, y). Od tod je z=z(u, v)=z(u(x, y), v(x,
y))=g(x, y) razreda C1. To pa je enačba eksplicitno podane ploskve v
prostoru.

TANGENTNA RAVNINA
Naj bo (u, v)→r(u, v) gladka parametrizacija ploskve. Enačba
tangentne ravnine je (R-r, ru, rv)=0.
Normala tangentne ravnine: γ=±(ru x rv)/||ru x rv||.
Def: Ploskev je orientabilna, če lahko v vsaki točki izberemo enotski
vektor γ na normali, tako da je zvezna vektorska funkcija na celi
ploskvi.
Eksplicitno podana ploskev: z=f(x, y) γ=(-fx, -fy, 1)/(1+fx2+fy2)1/2
Tangentna ravnina: Z-z=fx (X-x) + fy (Y-y)
Implicitno podana ploskev: F(x, y, z)=0 γ=±(grad F) Tangentna
ravnina: (R-r) (grad F)=0

DVOJNI INTEGRAL
Naj bo f(x, y) omejena funkcija dveh spremenljivk, definirana na
pravokotniku A=[a, b] x [c, d]. Privzemimo f≥0. Radi bi izračunali
prostornino med grafom za f in ravnino xy. Če iskani volumen ∃ , je
dvojni integral funkcije f po A. ∫∫A f(x, y) dx dy= ∫∫A f dS= ∫∫A f
Razdelimo [a, b] na n delov in [c, d] na m delov. Tako dobimo delitev
∆ pravokotnika A.
Def: Aij=[xi-1, xi] x [yi-1, yi], mij=inf{f(x, y), (x, y)∈Aij}, Mij=sup{f(x,
y), (x, y)∈Aij}
Spodnja vsota: S∆= mij ∆xi ∆yj Zgornja vsota: Z∆= Mij ∆xi ∆yj
S∆≤Z∆
Če je sup∆ S∆=inf∆ Z∆, je f integrabilna na A in ∫∫A f=sup∆ S∆=inf∆ Z∆
T: Funkcija f je integrabilna, če za ∀ε>0 ∃ delitev ∆, da je Z∆- S∆<ε.
I: Če je f zvezna na A, ∃ ∫∫A f.
I: Če sta f in g integrabilni na A je ∫∫A (f+g)= ∫∫A f + ∫∫A g in ∫∫A cf=c ∫∫A
f (c=konst.).
I: Če sta f in g integrabilni na A in je f≤g za vse x, y je ∫∫A f ≤ ∫∫A g.
I: Če je f integrabilna na A, to velja tudi za |f| in | ∫∫A f |≤ ∫∫A |f|.
Def: Zaprt pravokotnik v Rn je množica: A=[a1, b1] x … x [an, bn].
Prostornina V takega pravokotnika je V=(b1-a1) ∙ … ∙ (bn-an). Za n≥1
lahko definiramo n-terni integral po A, analogno dvojnemu integralu.
Oznaka: ∫A f dV= ∫…∫A f(x1,…, xn) dx1∙ … ∙dxn
Def: Množica E⊂ Rn ima prostornino 0, če za ∀ε>0 ∃ končno mnogo
pravokotnikov (A1,…, Am), da je E⊂ Ui=1m Ai in Σi=1m V(Ai)<ε.
T: Če je f: [a, b]→R omejena integrabilna (∃ ∫ab f) ima graf za f
ploščino 0.
P: Če je f: [a, b]→R zvezna, ima graf za f ploščino 0. Vsaka daljica v
R2 ima ploščino 0.
I: Naj bo A pravokotnik v Rn in f: A→R omejena. Če je f zvezna
povsod na A, razen v množici s prostornino 0, ∃ ∫A f.
P: Denimo, da ∃ ∫A f, kjer je A pravokotnik in f omejena. Če je E⊂A
in ima E prostornino 0, lahko vrednosti za f na E kakorkoli spremeni
(tako da funkcija ostane omejena) pa se to na integralu nič ne pozna.
Def: Množica E⊂ Rn ima mero 0, če za ∀ε>0, ∃ zaporedje A1, A2,…
pravokotnikov, tako da je E⊂ Ui=1∞ Ai in Σi=1∞ V(Ai)<ε.
P: Če ima E mero 0 in je F⊂E ima F mero 0.
P:Množica s prostornino 0 ima mero 0 (Vn(E)=0 ⇒ mn(E)=0).
I: Števna unija množic z mero 0 je množica z mero 0 (Če mn(Ei)=0, za
i=1, 2,… , je mn(Ui=1∞ Ei)=0).
D: Naj bo ε>0 poljuben. ∃ pravokotniki A11, A12,… da je E1 ⊂ Ui=1∞
A1i in Σi=1∞ V(A1i)<ε/2. ∃ pravokotniki A21, A22,… da je E2 ⊂ Ui=1∞ A2i
in Σi=1∞ V(A2i)<ε/22. ∃ pravokotniki A31, A32,… da je E3 ⊂ Ui=1∞ A3i in
Σi=1∞ V(A3i)<ε/23. Vsota prostornin: ε/2 + ε/22 +…< ε. Delne vsote
naraščajo, limita ≤ ε.
P: Vsaka števna množica točk ima mero 0.

PREHOD OD DVOJNEGA K DVAKRATNEMU INTEGRALU

I: Naj bo A= [a, b] x [c, d] in f: A → R integrabilna in naj za vsak
fiksen x ∈[a, b] ∃ enkratni integral ∫cd f(x, y) dy. Potem je ∫∫A f(x, y) dx
dy = ∫ab dx ∫cd f(x, y) dy.
P: Če je f integrabilna in za ∀ fiksen y ∈[c, d] ∃ ∫ab f(x, y) dx, je ∫∫A
f(x, y) dx dy = ∫cd dy ∫ab f(x, y) dx.
P: Če je f zvezna na A je ∫∫A f(x, y) dx dy = ∫ab dx ∫cd f(x, y) dy = ∫cd dy
∫ab f(x, y) dx.
Def: Naj bo B omejena množica v Rn (vsebovana v neki krogli). Naj
bo f: B → R omejena. f*: R→Rn z f*(x)={f(x), x∈B; 0, sicer}. Naj bo
A pravokotnik, ki vsebuje B. ∫B f = ∫A f* (če desni integral ∃ ).
I: Gornji integral ∃ ⇔ množica nezveznosti funkcije f* ima mero 0.
Def: Če imamo lastnost L(x) in ima {x∈A; L(x) ne velja} mero 0,
pravimo, da velja L(x) za skoraj vse x∈A ali da L(x) velja skoraj
povsod na A (skoraj povsod ≡ povsod razen na množici z mero 0).
Def: Naj bo B poljubna množica v Rn. Karakteristična funkcija
množice B je χ B(x)={1, x∈B; 0, sicer}.
P: Naj bo B omejena množica v Rn s prostornino. Če je omejena
funkcija f: B→ R zvezna skoraj povsod, ∃ ∫B f.

LASTNOSTI INTEGRALA
Če ∃ ∫B f in ∫B g in je c realno število, je ∫B (f+g)= ∫B f + ∫B g in ∫B c f
= c ∫B f. |f| je integrabilna in | ∫B f |≤ ∫B |f|. Če je f≤g, je ∫B f ≤ ∫B g. Če
ima B prostornino in je |f|≤M, je | ∫B f |≤M V(B).
Število 1/V(B) ∫B f je povprečna vrednost funkcije f na B. Če sta B, B'
dve množici, tako da ima presek B∩B' prostornino 0 in ∃ ∫B f in ∫B' f,
potem ∃ ∫B U B' f in velja ∫B U B' f = ∫B f + ∫B' f.
I: Če je f: B→[0, ∞) integrabilna in je ∫B f =0, je f skoraj povsod na B
enaka 0.
I: Naj bosta c(x), d(x) zvezni funkciji na [a, b], tako da je c(x)≤d(x) za
∀ x ∈[a, b]. Naj bo B={(x, y); a≤x≤b in c(x)≤y≤d(x)}. Če je f: B→R
zvezna je ∫∫B f dS = ∫ab dx ∫c(x)d(x) f(x, y) dy.
Splošni izrek: Naj bosta A⊂Rn in B⊂Rm pravokotnika in f: A x B→R
integrabilna. (A x B)⊂Rn+m. Za ∀ x∈A naj bo fx: B→R, definirano z
fx = f(x, y). Če je fx integrabilna za ∀ fiksen x, je ∫A x B f = ∫A(∫B f(x1,...,
xn, y1,..., ym) dy1∙...∙dym) dx1∙...∙dxn. Če pa za ∀ y ∈ B ∃ ∫A f(x1,..., xn,
y1,..., ym) dx1∙...∙dxn je ∫B (∫A f(x1,..., xn, y1,..., ym) dx1∙...∙dxn) dy1∙...∙dym.
Vsi ti pogoji so izpolnjeni, če je f zvezna na A x B. Tako za trojni
integral pri zgornjih pogojih velja: ∫∫∫[a, b] x [c, d] x [e, g] f dV = ∫∫[a, b] x [c, d] (∫eg
f(x, y, z) dz)dx dy = ∫ab dx ∫cd dy ∫eg f(x, y, z) dz.
Naj bo B območje v ravnini xy z definirano ploščino, ϕ , ψ : B→R
zvezni in ϕ ≤ψ . Naj bo D={(x, y, z), (x, y)∈B in ϕ (x, y)≤z≤ψ (x,
ψ
y)}. Če je f: D→R zvezna je: ∫∫∫D f dV = ∫∫B dS ∫ϕ (x, y) (x, y) f(x, y, z) dz.

VPELJAVA NOVE SPREMENLJIVKE

I: Naj bo ∆ odprta omejena množica v Rn z definirano prostornino.
Naj bo še T: ∆→Rn injektivna vektorska funkcija razreda C1, z
Jacobijevo determinanto J(T). Naj ima {x∈∆, J(T)≠ 0} definirano
prostornino (Če J(T)≠ 0 povsod na ∆, ta pogoj odpade). Označimo
D=T(∆) in naj ima D definirano prostornino. Če je f omejena na D in
∃ ∫D f, je: ∫T(∆) f = ∫∆ (f º T) |J(T)|.
Za dvojni integral: T(u, v)=(g(u, v), h(u, v)). ∫∫T(∆) f(x, y) dx dy = ∫∫∆
f(g(u, v), h(u, v)) |J(T)| du dv.

INTEGRALI PO NEOMEJENEM OBMOČJU

Naj bo B⊂Rn, f: B→[0, ∞). Razširimo f na f*: Rn →[0, ∞), tako da je
f* na Rn\B enaka 0. Naj bo [-a, a]n = [-a, a] x ... x [-a, a] kocka z
robom 2a in s središčem v 0. Denimo, da je f* integrabilna na vsaki
taki kocki. Potem je ∫B f = lima→∞ ∫[-a, a]n f*, če seveda ta limita ∃ , se
pravi če so vsi integrali na desni omejeni z neko konstanto M.
Def: Če je f: B→R, definiramo: f+(x)={f(x), f(x)≥0; 0, f(x)<0.
pozitivno definirana funkcija f.
f –(x)={-f(x), f(x)≤0; 0, f(x)>0. negativno definirana funkcija f.
f=f+-f –, |f|=f++f –
Def: Funkcija f: Rn→R je absolutno integrabilna (f∈L1(Rn)), če ∫Rn |f|
<∞. V tem primeru ∃ ∫Rn f.

INTEGRALI NEOMEJENIH FUNKCIJ

Naj bo B⊆Rn, f: B→R nenegativna (neomejena). Za ∀M>0
definiramo fM(x)={f(x), f(x)≤M; 0, f(x)>M. Denimo da ∃ ∫B fM za ∀M.
Def: ∫B f = limM→∞ ∫B fM, če ta limita ∃ in je končna.

PROSTOR S SKALARNIM PRODUKTOM

Naj bo X realen (kompleksen) vektorski prostor. Skalarni produkt na
X je preslikava < , >: x× x→R(C) z lastnostmi: _____
1) <x, x> ≥0 iz <x, x>=0 ⇒ x=0, 2) <a x + b y, z>= a <x, z> + b <y,
z>, 3)<y, x>= <x, y>
P: Skalarni produkt je linearen v 1. faktorju in konjugirano realen v 2.
faktorju.
V X lahko uvedemo normo z ||x||=(<x, x>)1/2
Pravimo, da sta x in y ortogonalna (pravokotna), če je <x, y>=0 (⇔
x⊥y). V tem primeru velja Pitagorov izrek: x⊥y ⇒ ||x+y||2=||x||2+||y||2
Neenakost Cauchy, Schwarz, Bunjakovski: |<x, y>|≤||x|| ||y||
V X lahko vpeljemo metriko (razdaljo): d(x, y)=||x-y||
Def: Če vsako Cauchyevo zaporedje v X konvergira, pravimo da je X
poln prostor s skalarnim produktom ≡ Hilbertov prostor. (Prostora Rn
in Cn sta Hilbertova za običajen skalarni produkt)
T: Norma in skalarni produkt sta zvezni funkciji.
Def: V prostoru X s skalarnim produktom za A, B⊂X velja: A⊥B, če
je a⊥b, za ∀ a∈A in ∀ b∈B.
⊥
Def: Ortogonalni komplement množice A je A =={x∈X; x⊥A}.
⊥
T: A je zaprt linearen podprostor v X. D: za x, y ⊥A pogledamo, če
je tudi (x+y)⊥A, kar je očitno.
T: Če je H Hilbertov prostor in Y zaprt linearen podprostor v H, je
⊥
H=Y⊕Y
T: ∀ x∈H lahko na natanko en način razbijemo na vsoto: x=y+z, kjer
⊥
je y∈Y in z∈Y .
Def: Vektor y je pravokotna projekcija vektorja x na podprostor Y.
I: Pravokotna projekcija vektorja x na zaprt linearen podprostor Y je
vektorju x najbližji element v Y. D: w∈Y poljuben; ||x-w||2=||(x-y)+(y-
w)||2=||x-y||2+||y-w||2 (po Pitagori), kar je enako ||x-y||2 ko je w=y.
Def: Množica {ei; i∈I} je ortonormiran sistem (ONS), če je <ei,
ej>=δij.
Naj bo Y končno razsežen linearen podprostor v X in {e1,…, en} ONB
(baza) za Y. Za ∀ x∈X je y= Σi=1n <x, ei> ei pravokotna projekcija x na
podprostor Y.
Gram – Schmidtova ortogonalizacija I: Naj bo {x1, x2,…} linearno
neodvisna množica v X. Gram-Schmidtov postopek ji priredi ONS
{e1, e2,…}, tako da je za ∀ n∈N lin{x1,…, xn}=lin{e1,…, en} (linA je
linearna ogrinjača množice A, to je najmanjši linearni podprostor, ki
vsebuje A).
Postopek: e1=x1/||x1||; f2=x2-<x2, e1> e1, f2⊥e1, e2=f2/||f2||;…fn=xn-<xn,
e1> e1-<xn,e2> e2-...-<xn, en-1> en-1

PROSTOR L2
Označimo z L2[a, b] množico vseh kompleksnih funkcij na [a, b], tako
da ∫ab |f(t) |2 dt<∞. Domenimo se, da dve funkciji, ki se razlikujeta le
na množici z mero nič ne bomo razlikovali. L2[a, b] je sestavljen iz
ekvivalenčnih razredov funkcij glede na ekvivalenčno relacijo
f~g⇔f(x)=g(x) za skoraj vse x∈[a,b].
T: L2[a, b] je vektorski prostor. _
V L lahko vpeljem skalarni produkt: <f, g> = ∫ab f
2
g
2
L [a, b] je prostor s skalarnim produktom. Če namesto običajnega
integrala vzamemo Lebesgueov integral je L2[a, b] Hilbertov prostor.
I: Naj bo X prostor s skalarnim produktom in {e1, e2,…} ONS v X. Za
∀ x∈X vrsta Σi=1∞ |<x, ei>|2 konvergira in velja: Besselova neenakost
Σi=1∞ |<x, ei>|2 ≤ ||x||2
T: Naj bo X prostor s skalarnim produktom, xn zaporedje v X in
limn→∞ xn=x. Potem je limn→∞ <xn, z> =<x, z> za ∀ z∈X in limn→∞||xn||
=||x|| D: |<x, z>-<xn, z>|=|<x-xn, z>|≤||x-xn|| ||z|| (Po CSB) → n→∞ 0
T: Naj bo {e1, e2,…}_ONS v X in x=Σi=1∞ ci ei, y=Σi=1∞ di ei. Potem je
za ∀z∈X <x, z>= Σi=1∞ ci <ei, z> in < x, y > = Σi=1∞ ci di _
<Σi=1∞ ci ei, z>= Σi=1∞ ci <ei, z>, <Σi=1∞ ci ei, Σj=1∞ dj ej>=Σi=1∞ ci di, ||
∞ 2 ∞ 2
Σi=1 ci ei|| = Σi=1 |ci| , ei je ONS
Def: Če je {e1, e2,…} ONS v X in je x=Σi=1∞ ci ei pravimo da smo x
razvili v Fourierovo vrsto po sistemu {e1, e2,…}. Ta razvoj (če ∃ ) je
enoličen.
I: Naj bo {e1, e2,…} ONS v Hilbertovem prostoru H in {c1, c2,…} tako
zaporedje skalarjev, da je Σi=1∞ |ci|2<∞. Potem vrsta Σi=1∞ ci ei
konvergira in ||Σi=1∞ ci ei||2= Σi=1∞ |ci|2. D: Dovolj je videti da delne vsote
sn=Σi=1n ci ei sestavljajo Cauchyevo zaporedje.
P: Naj bo H Hilbertov prostor in {e1, e2,…} ONS v H. Za ∀ x∈H vrsta
y=Σi=1n <x, ei> ei konvergira (zaradi Besselove neenakosti) in njena
vsota y je pravokotna projekcija vektorja x na lin{e1,…, en}.
Def: ONS {e1, e2,…} v Hilbertovem prostoru H je poln (kompleten)
ali ortonormirana baza (ONB) v H, če za ∀ x∈H velja x=Σi=1∞ <x, ei>
ei (Fourierova vrsta za x po ONS {e1, e2,…}).
I: V vsakem Hilbertovem prostoru ∃ ONB {eα, α∈A}, kar pomeni: i)
{eα, α∈A} je ONS, ii) za fiksen x∈X je v množici <x, eα> le števno
mnogo <x, eα>≠0, iii) x=Σα∈A <x, eα> eα za ∀ x.
V praksi so pomembni le Hilbertovi prostori s števno ONB. Pravimo
da so taki prostori separabilni.
I: Naj bo {e1, e2,…} ONS v Hilbertovem prostoru H. Naslednje stvari
so enakovredne:
i) {e1, e2,…} je ONB za H _____
ii) za poljubna x, y∈H je <x, y>= Σi=1∞ <x, ei> <y, ei>
iii) za poljuben x∈H je ||x||2=Σi=1∞ |<x, ei>|2
iv) {e1, e2,…} ni vsebovan v strogo večjem ONS v H
v) Edini vektor, ki je pravokoten na vse ei je 0
I: {e /(2π)1/2, k∈Z} je ONS v L2[-π, π]
ikx

∫-ππ cos(nx) cos(mx) dx=0, ∫-ππ sin(nx) sin(mx) dx=0, ∫-ππ cos(mx)
sin(nx) dx=0, če n,m∈N, n≠m, ∫-ππ cos2(mx) dx=π, ∫-ππ sin2(mx) dx=π.
I: {1/(2π)1/2, cos(kx)/(π)1/2, sin(kx)/(π)1/2, k∈N} je ONS v L2[-π, π]
I: Oba ONS v zgornjih dveh izrekih sta ONB Hilbertovega prostora
L2[-π, π]. Torej za ∀ g∈L2[-π, π] je g(x)=Σk=1∞ck eikx/(2π)1/2 v smislu
prostora L2, se pravi skoraj za ∀x, kjer je ck=1/(2π)1/2∫-ππg(x) e-ikx dx
I: Naj bo f: [-π, π]→C v L2[-π, π]. Potem je Fourierova vrsta F(x) za f
enaka: F(x)=a0/2 + Σn=1∞ (an cos (nx) + bn sin(nx)), kjer je an=1/π ∫-ππ
f(x) cos(nx) dx (n=0,1,2,…), bn=1/π ∫-ππ f(x) sin(nx) dx (n=1,2,…).
Naj bo cn=1/(2π) ∫-ππ f(x) e-inx dx. Fourierova vrsta je G(x)=Σn∈Z cn einx.
cn=1/(2π) ∫-ππ f(x) [cos(nx)-i sin(nx)]dx=1/2 1/π ∫-ππ f(x) cos(nx) dx – i
1/2 1/π ∫-ππ f(x) sin(nx) dx=1/2 an-i 1/2 bn, n∈N, c-n=1/2 an+i 1/2 bn,
c0=1/2 a0. Σn=-kk cn einx=a0/2+Σn=1k (an cos(nx)+bn sin(nx))
I: Naj bo f odsekoma zvezna na [-π, π], se pravi da ima le končno
mnogo nezveznosti, v vsaki nezveznosti pa ∃ leva in desna limita in
sta končni. Potem Fourierova vrsta za f na [-π, π] konvergira k f(x), če
je f zvezna v x, in k 1/2 [f(x+0)+f(x-0)], če ima f v x skok. Pri x=±π
Fourierova vrsta konvergira k 1/2 [f(π)+f(-π)]. Če dodatno zahtevamo
še, da je f zvezna in f(-π)=f(π), je ta konvergenca absolutna in
enakomerna na [-π, π].
Parsevalova enakost: 1/π ∫-ππ |f|2 =|a0|2/2 + Σn=1∞ (|an|2 + |bn|2)
I: Naj bo f∈[-π, π], f(-π)=f(π). Razširimo f periodično (s periodo 2π)
na vso realno os. Naj bo f odvedljiva v x0. Potem Fourierova vrsta za f
izračunana v x0, konvergira k f(x0).
Če je f zvezna in f' odsekoma zvezna na [-π, π], je F periodična
razširitev (s periodo 2π) funkcije f. V točkah ±π ima ta razširitev
vrednosti 1/2 [f(π)+f(-π)].
I: Naj bo f:[-π, π]→R omejena funkcija:
a) Če ima f na intervalu [x0-ε , x0+ε ] (ε >0) omejen totalni
razmah, Fourierova vrsta v x0 konvergira k 1/2 [f(x+0)+f(x-0)]
b) Če je f zvezna in ima omejen totalni razmah ter je f(-π)=f(π),
Fourierova vrsta za f na [-π, π] enakomerno konvergira k f.
Imejmo funkcijo f, definirano na [-l, l] (l>0): an=1/l ∫-ll f(x) cos(nπx /l)
dx, bn=1/l ∫-ll f(x) sin(nπx /l) dx. F(x)=a0/2 + Σn=1∞ (an cos(nπx /l) + bn
sin(nπx /l)), F ima periodo 2l.
Sode in lihe funkcije
Če je f soda na [-l, l], je Fourierova vrsta za f sestavljena iz samih cos.
an=2/l ∫0l f(x) cos(nπx /l) dx
Če je f liha [-l, l], je Fourierova vrsta za f sestavljena iz samih sin.
bn=2/l ∫0l f(x) sin(nπx /l) dx
Če imamo funkcijo f, ki je zvezna, je definirana in (skupaj z f') zvezna
na [0, l]. Potem lahko f razširim na [-l, l] kot sodo funkcijo (po cos) ali
kot liho (po sin).

NAVADNE DIFERENCIALNE ENAČBE

Red diferencialne enačbe je stopnja najvišjega odvoda funkcije y, ki
nastopa v enačbi. Rešitev enačbe je zvezna funkcija y, ki skupaj z
odvodi zadošča enačbi.
Enačbe prvega reda
Linearna diferencialna enačba prvega reda: y'+a(x) y=b(x), kjer sta a,b
zvezni funkciji. Enačba y'+a(x)y=0 je homogena linearna enačba
prvega reda. Naj bo y0 rešitev homogene enačbe. Rešitev nehomogene
enačbe iščemo v obliki y(x)=y0(x) u(x).
Imamo družino krivulj, ki ustrezajo enačbam F(x, y, c)=0 (1), kjer je c
konstanta. Iščemo krivulje, ki vsako od krivulj iz dane družine sekajo
pravokotno. To so ortogonalne trajektorije k dani družini. Enačbo (1)
odvajamo po x: Fx+Fy y'=0 in vanjo vstavimo vrednost c=c(x, y) iz (1).
Enačba za ortogonalne trajektorije je y'=Fy/Fx.
Bernoullijeva DE: y'+p(x) y+q(x) yn=0, p,q zvezni, n∈R\{0, 1}.
Delimo celo enačbo z yn in vpeljemo novo spremenljivko u=y1-n in
u'=(1-n) y-n y'.
Točne DE
Gledamo enačbe, ki jih lahko spravimo na obliko d/dx (F(x, y))=0 (*).
Rešitev F(x, y(x))=c. Denimo, da imamo enačbo P(x, y) y'+Q(x, y)=0.
Ta enačba ima obliko (*), ko je ∂P/∂x=∂Q/∂y.
I: Če sta P(x, y) in Q(x, y) definirani na nekem pravokotniku [a, b] x
[c, d] v ravnini in razreda C1. Če je na tem pravokotniku
∂P/∂x=∂Q/∂y, ∃ taka funkcija F, da je P=Fy in Q=Fx.
Integracijski faktor (=μ)
Imamo enačbo P(x, y)+Q(x, y) y'=0, ki ni eksaktna (točna). Radi bi jo
pomnožili s funkcijo μ(x, y), tako da postane eksaktna: μ P+μ Q y'=0.
Če je slučajno μ=μ(x), potem je μ (Py-Qx)=μ' Q.
Eksistenca in enoličnost rešitve DE
Enačbe y'=f(x, y), y(x0)=y0 pogosto ne znamo točno rešiti. Imamo
numerične metode. Da bi jih lahko uporabljali moramo vedeti ali
rešitev sploh ∃ (vsaj na majhnem intervalu okoli x0). Poskusili bomo
konstruirati zaporedje približkov, ki naj bi konvergiralo k rešitvi. Naš
začetni problem integriramo: y(x)= ∫x0x f(t, y(t)) dt + y0. Če najdemo
zvezno funkcijo y(x), ki zadošča tej enačbi, je to rešitev. Odvajam:
y'(x)=f(x, y(x)), y0(x)=y0, y1(x)= ∫x0x f(t, y0) dt + y0, y2(x)= ∫x0x f(t, y1) dt
+ y0,…
T: Naj bosta a, b >0 in R pravokotnik [x0, x0+a] x [y0-b, y0+b]. Naj bo
f zvezna na R in M = max(x, y)∈R |f(x, y)| in α=min(a, b/M). Potem je |
y0(x)-y0|≤M(x-x0) za x∈[x0, x0+a].
T: Potem na [x0, x0+α] približki yn konvergirajo k neki funkciji y.
I: Naj bosta funkciji f(x, y) in fy zvezni na pravokotniku R=[x0, x0+a] x
[y0-b, y0+b]. Naj bo M = max(x, y)∈R |f(x, y)| in α=min(a, b/M). Potem
ima začetni problem y'=f(x, y), y(x0)=y0 na [x0, x0+α] natanko eno
rešitev. Graf te rešitve je vsebovan v R.
Pom. I: Naj bo ω(x) taka nenegativna funkcija, da je za x≥x0 ω(x)≤L
∫x0x ω(t) dt. Potem je ω(x)≡0.
I: Naj bo na polravnini x≥x0 funkcija f(x, y) omejena: |f(x, y)|≤K.
Potem ima začetni problem y'=f(x, y), y(x0)=y0 natanko eno rešitev na
[x0, ∞).
NUMERIČNE METODE
Imamo začetni problem: y'=f(x, y), y(x0)=y0. Radi bi našli približek za
rešitev na intervalu [x0, x0+a]. Razdelimo interval na N enakih delov z
dolžino (korakom) h=a/N. Delilne točke xk=x0+k h, k=1,…,N.
Eulerjeva metoda: yk+1=yk + h f(xk, yk), ocena za napako =c h.
Metoda Runge Kutta: yk+1= yk+h/6 [Lk,1+2 Lk,2+2 Lk,3+Lk,4]; Lk,1=f(xk,
yk), Lk,2= f(xk+h/2, yk+h/2 Lk,1), Lk,3= f(xk+h/2, yk+h/2 Lk,2), Lk,4=
f(xk+h, yk+h Lk,3). Ocena za napako: c h4.

LINEARNE ENAČBE IN SISTEMI

Eksistenčni izrek (za sistem dveh LDE prvega reda): Naj bodo a, b, c,
d, e, f zvezne funkcije na [x0, x0+α]; y0, z0∈R. ∃ ! par funkcij y(x), z(x)
definiranih na [x0, x0+α], tako da je y'=a(x) y+b(x) z+c(x), z'=d(x)
y+e(x) z+f(x) in y(x0)=y0, z(x0)=z0. Enako velja za interval [x0-α, x0].
D: Začetni problem je enakovreden sistemu integralskih enačb
y(x)=y0+∫x0x[a(t) y(t)+b(t) z(t)+c(t)]dt,… približki… gledamo
absolutno razliko dveh sosednjih približkov.

LINEARNE DE DRUGEGA REDA

Splošna DE drugega reda je pogosto zapisana v obliki y''=f(x, y, y').
Linearna DE drugega reda ima obliko y''+p(x) y'+q(x) y =g(x) (1), če
je g(x)=0 ∀x je enačba homogena: Ly=y''+p(x) y'+q(x) y=0 (2), kjer je
L linearen operator. Enačbo (1) lahko zapišemo kot sistem dveh
linearnih DE 1. reda: y'=z, z'=-p z-q y+g, zato lahko uporabimo
eksistenčni izrek.
I: Naj bodo p, q, g zvezne na (α, β). ∃ ! Funkcija, ki zadošča (1) in
začetnima pogojema y(x0)=y0, y'(x0)=z(x0)=z0, x0∈(α, β).
Rešitve homogene enačbe Ly=0 so jedro linearnega operatorja L in
torej linearni podprostor.
I: Naj bosta y1(x) in y2(x) rešitvi homogene enačbe (2) na intervalu (α,
β). Če je y1(x) y2'(x)-y1'(x) y2(x)≠0 na tem intervalu je y(x)=c1 y1(x)+c2
y2(x) splošna rešitev naše enačbe.
Determinanti W[y1, y2] = │ y1(x) y2(x) │rečemo determinanta
Wronskega.
│ y1'(x) y2'(x)│
Za rešitev homogene enačbe (2) potrebujemo le dve osnovni
(fundamentalni) rešitvi y1, y2 za kateri je W[y1, y2]≠0 v neki točki.
I: Če sta p, q zvezni na (α, β) in y1, y2 rešitvi enačbe (2), je
determinanta Wronskega W[y1, y2] bodisi identično enaka 0 bodisi
nikjer na (α, β) 0.
I: Naj bosta y1(x), y2(x) dve rešitvi enačbe (2) na intervalu (α, β) in
denimo, da je W[y1, y2]≡ 0 na (α, β). Potem je ena rešitev konstanten
večkratnik druge.
T: Če je y2=C y1, je W[y1, y2]≡ 0.
P: Rešitvi y1, y2 enačbe (2) sta osnovni natanko takrat, ko sta linearno
neodvisni.

LINEARNE DE DRUGEGA REDA S KONSTANTNIMI

KOEFICIENTI
Homogena enačba a y''+b y'+c y=0, a≠0, a,b,c konstante. Uporabimo
nastavek y=erx in dobimo karakteristično enačbo a r2+b r+c=0. Če je
b2-4 a c=0 je splošna rešitev oblike y=c1 erx+c2 x erx.
Nehomogena enačba
Ly=y''+ p(x) y'+q(x) y=f(x), kjer so p,q,f zvezne na (α, β).
I: Razlika dveh rešitev nehomogene enačbe, je rešitev homogene
enačbe. D: L(z1-z2)=Lz1-Lz2=f-f=0.
P: Naj bosta y1, y2 linearno neodvisni rešitvi homogene enačbe
y''+p(x) y'+q(x) y=0, z(x) pa katerakoli rešitev nehomogene enačbe
(partikularna rešitev). Potem ima splošna rešitev nehomogene enačbe
obliko: y(x)=c1 y1(x)+c2 y2(x)+c3 z(x), c1 in c2 sta poljubni konstanti.
Variacija parametra
Denimo da poznamo dve linearno neodvisni rešitvi y1, y2 homogene
LDE y''+p(x) y'+q(x) y=0. Partikularno rešitev nehomogene enačbe
y''+ p(x) y'+q(x) y=f(x) iščemo v obliki y=u1 y1+u2 y2, kjer sta u1, u2
neznani funkciji. y'=u1' y1+u2' y2+u1 y1'+u2 y2', postavim u1' y1+u2' y2=0
da ne dobim drugih odvodov za u-je. Iz nehomogene enačbe dobimo
še eno enačbo u1' y1'+u2' y2'=f.
Po Cramerju je: u1'=-(y2 f)/W[y1, y2] in u2'=-(f y1)/W[y1, y2].
Imamo enačbo a y''+b y'+c y=g(x), kjer a≠0, a,b,c konstante. (i) Če je
g(x)=an xn+…+a0 polinom stopnje n, iščemo partikularno rešitev v
obliki: z(x)=An xn+…+A0, če je c≠0. Če je c=0 in b≠0 vzamemo
nastavek z= x (An xn+…+A0). (ii) Če je g(x)=(an xn+…+a0) eαx, iščemo
partikularno rešitev v obliki z(x)=v(x) eαx. Če α ni koren
karakteristične enačbe a r2+b r+c=0, iščemo partikularno rešitev v
obliki z(x)=(An xn+…+A0) eαx. Če je α enkratna ničla karakteristične
enačbe, iščemo partikularno rešitev v obliki z(x)=x (An xn+…+A0) eαx.
Če pa je α dvojna ničla karakteristične enačbe, je partikularna rešitev
oblike z(x)=v(x) eαx. Primer je mehanično nihanje.
Skoraj homogena enačba: y'=f((a1 x+b1 y+c1)/(a2 x+b2 y+c2)). Če je a1
b2-a2 b1≠0 se premici sekata in vzamemo novi spremenljivki x=u+α,
y=v+β, kjer je (α, β) presečišče premic. Če a1 b2=a2 b1 vzamemo
nastavek t=a1 x+b1 y.

LAPLACEOVA TRANSFORMACIJA
Def: Naj bo f: [0, ∞)→R funkcija. Njena Laplaceova transformacija je
F(z)= ∫0∞ e-zt f(t) dt.
T: Za vsako funkcijo, ki zadošča (1) in (2) Laplaceova
transformiranka ∃ vsaj na poltraku (c, ∞).
(1) f je odsekoma zvezna (∀ A>0 je na intervalu [0, A] le končno
mnogo vrednosti, kjer so skoki funkcije f; ∃ leva in desna limita)
(2) f narašča kvečjemu eksponentno (∃ M, ∃ c, da je |f(t)|≤M e za
c t

t≥0)
T: Naj bo F(z) Laplaceova transformiranka funkcije f(t). Potem je
Laplaceova transformiranka funkcije f'(t) enaka, z F(z) – f(0). L(f')=z
L(f) – f(0). D: per partes
T: Če je F(z) Laplaceova transformiranka za f(t), je Laplaceova
transformiranka za f(n)(t): zn F(z) – zn-1 f(0) – zn-2 f'(0) - … - f(n-1)(0). D:
z indukcijo
T: Laplaceova transformacija je linearen operator. D: trivialen
T: Naj bo L(f(t))=F(z). Potem je L(-t f(t))= d/dz F(z).
T: Če je L(f)=L(g), je f(t)=g(t) skoraj za ∀ t (razen morda v
nezveznostih).
T: L(ea t f(t))(z)= L(f(t)) (z-a) D: per partes
L(1)=1/z, L(t)=1/z2, L(tn)=n!/zn+1, L(e-z t)=1/(z-a), L(cos(ωt))=z/
(z2+ω2), L(sin(ωt))=ω/(z2+ω2), L(eiωt)=(z+ i ω)/(z2+ω2), L(ea t tα)=
Γ(α+1)/(z-a)α+1, L(ea t cos(ω t))=(z-a)/((z-a)2 +ω2)
Heavisidova (step) funkcija: Hc(t)={0, 0≤t<c; 1, t≥c. L(Hc(t))=1/z e-cz
Diracov funkcional (δ(t)): ∫-∞∞ δ(t) f(t) dt=f(0), ∫-∞∞ δ(t-t0) f(t) dt=f(t0), ∫-
∞ b -cz
∞ δ(t) dt=1, če [a, b] vsebuje c, je ∫a δ(t-c) f(t) dt=f(c), L(δ(t-c))=e ,
Hc'(t)=δ(t-c) v posplošenem smislu.
KONVOLUCIJA
Def: Konvolucija funkcij f, g:[0, ∞)→R je funkcija f*g definirana z
(f*g)(t)=∫0t f(t-u) g(u) du, t≥0.
T: Če sta f, g odsekoma zvezni, je f*g zvezna.
T: Če f,g naraščata kvečjemu eksponentno, tudi f*g narašča kvečjemu
eksponentno.
Lastnosti konvolucije:
(1) Komutativnost: (g*f)(t)=(f*g)(t)
(2) Distributivnost: f*(g1+g2)=f*g1+f*g2
(3) Asociativnost: (f*g)*h=f*(g*h)
I: Laplaceova transf. konvolucije f*g je produkt Laplaceovih
transformacij f in g: L(f*g)=L(f) L(g).
f*e=f, za ∀f. L(e)=1. Enota za konvolucijo je δ (v okviru mer).
Imamo enačbo: a y''+b y'+c y=f(t) z začetnima pogojema
y(0)=0,y'(0)=0. Če je z rešitev, ki ustreza začetnim pogojem in desni
strani δ(t), je rešitev prvotne enačbe f*z.

LINEARNE DIFERENCIALNE ENAČBE VIŠJIH REDOV

Homogena LDE reda n: an(x) y(n)+…+a0(x) y=0, an(x)≠0. Začetni
pogoji: y(x0)=y0,…, y(n-1)(x0)=y0(n-1). Če so y1(x),…, yn(x) linearno
neodvisne rešitve naše enačbe, ima vsaka rešitev naše enačbe obliko
y(x)=c1 y1(x)+…+cn yn(x). To je splošna rešitev naše enačbe.
Če ima enačba konstantne koeficiente, ima obliko an y(n)+…+a0 y=0,
an≠0. Rešitve iščemo v obliki y=erx, dobimo karakteristično enačbo: an
rn+…+a0=0. Če ima ta enačba n različnih realnih korenov, denimo r1,
…, rn je splošna rešitev homogene DE enaka y=Σj=1n cj exp[rj x].
Če je rj∈C\R, je rj=αj+i βj, torej sta realni rešitvi exp[αj x] cos[βj x] in
exp[αj x] sin[βj x]. Če je r1 k-kratni koren karakteristične enačbe, so
funkcije exp[r1 x], x exp[r1 x],…, xk-1 exp[r1 x] linearno neodvisne
rešitve naše enačbe.
Leibnizova formula: (u v)(n)=u(n) v+(n1) u(n-1) v'+(n2) u(n-2) v''+…+(n1) u'
v(n-1)+v(n) u. D: z indukcijo
Nehomogena enačba: Ly=an(x) y(n)+…+a0(x) y=f(x). Razlika dveh
rešitev nehomogene enačbe je rešitev homogene enačbe. Splošna
rešitev nehomogene enačbe je vsota partikularne rešitve nehomogene
enačbe in splošne rešitve homogene enačbe.
Če imamo enačbo s konstantnimi koeficienti in ima desna stran obliko
f(x)=(bk xk+…+b0) eαx:
I. Če eαx ni rešitev homogene enačbe, ∃ partikularna rešitev v
obliki z=(ck xk+…+c0) eαx.
II. Če je xj-1 eαx rešitev homogene enačbe, xj eαx pa ne, je
partikularna rešitev oblike z=xj (ck xk+…+c0) eαx.

SISTEM DE

KRIVULJNI INTEGRAL
Naj bo Uodp⊂Rn in A:U→Rn zvezna vektorska funkcija (zvezno
vektorsko polje): A(x)=(A1(x),…, An(x)). Imejmo še orientirano
krivuljo k, ki poteka po množici U, s parametrizacijo r=g(t), t∈[α, β].
Razdelimo interval [α, β] z delitvijo D; α=t0< t1<…<tn=β. Izberimo
poljubne točke τi med ti-1 in ti ter sestavimo vsoto S= Σi=1n A(g(τi))
[g(ti)-g(ti-1)]. Če ∃ število I, da za ∀ε>0 ∃ δ>0, tako da za vsako vsoto
S, S ∆ti<δ, za ∀ i velja: |I-S|<ε, je I krivuljni integral vektorskega polja
A po krivulji k in pišemo I=∫k A dr. Če je g gladka parametrizacija, je
∫k A dr=∫αβ A(g(t)) g'(t) dt=∫αβ <A(r(t)), r'(t)> dt.
Lastnosti krivuljnega integrala: Če spremenimo orientacijo krivulje k
in krivuljo z nasprotno orientacijo označimo z –k, je ∫-k A dr=-∫k A dr.
Formula ∫k A dr =∫αβ <A(r(t)), r'(t)> dt velja tudi, če je r(t) odsekoma
gladka parametrizacija.
Velja tudi: ∫k (A+B) dr=∫k A dr + ∫k B dr, in ∫k λ A dr= λ ∫k A dr,
(λ∈R)
Def: Naj bo Uodp⊂Rn, u:U→R skalarno polje (funkcija). Polje u je
potencial vektorskega polja A(r)=(grad u)(r). Polje A je potencialno.
Če je A=grad u in k orientirana krivulja z začetno točko a in končno
točko b, je ∫k A dr=u(b)-u(a).
T: Krivuljni integral potencialnega polja je razlika potencialov v
končni in začetni točki in tako neodvisen od poti med točkama. Če je
u potencial polja A, je tudi u+c (konst.) potencial polja A.
I: Naj bo Uodp⊂Rn in A zvezno vektorsko poje na U. Naslednje tri
stvari so enakovredne:
(i) A je potencialno, (ii) Za ∀ sklenjen k v U je ∫k A dr=0, (iii) Če sta
k1 in k2 poljubni krivulji v U z isto začetno in končno točko, je ∫k1 A
dr=∫k2 A dr.
Krivuljni integral I. vrste
Imamo krivuljo k z definirano dolžino in skalarno funkcijo g, zvezno
na k. Denimo, da je k dana z r=r(t), t∈[α, β]. Vsota S=Σ g(ξi) ∆si nam
definira integral ∫k g(r) ds, ki je odvisen od orientacije krivulje. Če je g
dolžinska gostota, je ta integral masa krivulje.
Če je r(t) gladka parametrizacija, je ∫k g(r) ds=∫αβ g(r(t)) |r'(t)| dt.
Greenova formula
Naj bo D območje v ravnini, omejeno s končnim številom onestavno
sklenjenih, odsekoma gladkih krivulj. Naj bosta še X(x, y) in Y(x, y)
funkciji razreda C1, definirani na neki odprti množici, ki vsebuje D.
Rob območja D označimo z ∂D. Orientiramo ga tako, da leži
notranjost območja na levi, če gremo v smeri orientacije. Greenova
forula pravi: ∫∂D Xdx+Ydy =∫∫D (Yx-Xy)dS

POVRŠINA PLOSKVE
Imamo eksplicitno podano gladko ploskev P: z=f(x, y); (x, y)∈D,
(fx=p, fy=q). Aproksimiramo krpico nad pravokotnikom dx x dy s
tangentno ravnino v točki krpice: ∆P |cos γ|=∆S, kjer je γ kot med
tangentno ravnino in ravnino xy (kot med normalo n in k). cos γ= n
k= 1/(p2+q2+1)1/2.
Def: P=∫∫D (p2+q2+1)1/2 dS
Če je ploskev podana parametrično: r=r(u, v); (u, v)∈∆, je njena
površina: P=∫∫∆ (EG-F2)1/2 du dv, E=ru ru, F= ru rv, G= rv rv.
Izrek Gaussa in Ostrogradskega
Naj bo G omejeno prostorsko območje, obdano z ''lepo'' ploskvijo
P=∂G. Če je A(r)=(X(r), Y(r), Z(r)) vektorsko polje razreda C1 in
divA=Xx+Yy+Zz divergenca polja A, je ∫∫∂G A ν dP= ∫∫∫G divA dV (ν je
zunanja normala).
Vzamemo točko x0 v R3 in naj bo B majhna krogla okrog x0. (divA)
(x0)=limr→0 1/V(Br) ∫∫∂Br A ν dP.
Naj bo A hitrostno polje nestisljive tekočine. Potem je divA
prostorska gostota izvirov. Če je divA=0, je polje A brez izvirov
(solinoidalno polje).
OPERATOR NABLA
∇ =(∂/∂x, ∂/∂y, ∂/∂z), ∇ je linearen operator.
Če je f skalarno polje razreda C1, je rot(grad f)= ∇ x(∇ f)=(∇ x
∇ )f=0. Rotor potencialnega polja je 0. Polja katerih rotor je povsod 0,
so polja brez vrtincev. Velja tudi div(rotA)= ∇ (∇ x A)=( ∇ , ∇ ,
A)=0.
Stokesov izrek
Imamo orientirano gladko ploskev P, omejeno z odsekoma gladko
krivuljo ∂P. Ta rob naj bo orientiran skladno z orientacijo ploskve. Naj
bo ν normala na P v izbrani smeri. Če je A vektorsko polje razreda C1
na P, je ∫∂P A dr=∫∫P ν rotA dP (Stokesova formula).
Če P leži v ravnini xy, je ∫∂PXdx+Ydy=∫∫Pk rotA dP=∫∫P(Yx-
Xy)dS.Greenova formula=posplošen Stokes
I: Naj bo G odprt kvader v R3 in A vektorsko polje razreda C1 v G,
rotA=0 v G. Potem je integral polja A po vsaki sklenjeni poti v G enak
0, se pravi da ima v G potencial.
P: Če je rotA=0 na vsem R3, je polje A potencialno.
Def: Naj bo D območje v R3 (=odprta s potmi povezana množica) in
H:[0, 1] x [0, 1]→D zvezna preslikava z lastnostjo: H(0,u)=H(1,u), za
∀ u∈[0, 1]. Potem je za ∀ u∈[0, 1], preslikava fu:t→ H(t,u) sklenjena
gladka pot v D in H je deformacija poti v območju D.
I: Naj bo G območje v R3, A vektorsko polje razreda C1 na G in
rotA=0 na G. Naj bosta k1 in k2 gladki sklenjeni krivulji v G, dani z
r=f(t) in r=g(t), t∈[0, 1]. Denimo da ∃ deformacija H razreda C1 poti f
v pot g v G. Potem je ∫k1 A dr=∫k2 A dr.
Sestavljene vektorske operacije
div(grad f)= ∆f (Laplace f), ∆=∇ ∇ je Laplaceov operator.
Def: Če je A=(X, Y, Z), je ∆A=(∆X, ∆Y, ∆Z)
div(f A)=(grad f) A + f divA
(grad g ° f)(r)=g'(f(r)) grad f, grad r=r/r
grad(f g)=g grad f + f grad g
div(A x B)=B rotA – A rotB
rot(f A)=f rotA + (grad f) x A
∆(fg)=g ∆f + 2 (grad f) (grad g) + f ∆g
rot(rotA)=grad(divA)- ∆A
ORTOGONALNE KRIVOČRTNE KOORDINATE

PARCIALNE DIFERENCIALNE ENAČBE (PDE)

Enačba za prevajanje toplote
∂/∂x(λ ∂u/∂x)=c ρ ∂u/∂t
Za homogeno palico so λ (toplotna prevodnost), c(specifična toplota)
in ρ (gostota) konstantne. Potem velja ∂u/∂t=λ/(c ρ) ∂2u/∂x2, α2=λ/(c
ρ), ut= α2 uxx
Splošni problem prevajanja toplote po prostorskem območju D, ki ne
vsebuje izvirov ali ponorov toplote: Pretok toplote čez celotno površje
telesa G je ∫∫∂G ν λ (grad u) dP=∫∫∫G div(λ grad u) dV.
Φ==∫∫∫G c ρ ∂u/∂t=∫∫∫G div(λ grad u) dV, kar velja za košček D. Za
''vsak'' G⊂D je ∫∫∫G f dV=0, kjer je f= div(λ grad u) - c ρ ∂u/∂t skalarno
polje. f≡ 0 na D, zato velja splošna enačba za prevajanje toplote: div(λ
grad u) = c ρ ∂u/∂t.
Če je λ na D konstanten, je ∂u/∂t=α2 ∆u, α2=λ/(c ρ) Difuzijska enačba.
V stacionarnem stanju je u neodvisen od t in dobim enačbo ∆u=0
(Laplaceova enačba). Če to velja na območju D, so rešitve harmonične
funkcije na D.
Harmonična funkcija je enaka stacionarni porazdelitvi temperature po
telesu v katerem ni ponorov oz. izvirov.
Fourierova metoda
ut= α2 uxx
začetni pogoj: u(x, 0)=f(x), (0<x<l)
robni pogoj: u(0, t)=u(l, t)=0.

ORTOGONALNI POLINOMI
Hermitovi polinomi: (-∞, ∞), ρ(x)=exp[-x2], Rodriguesova formula:
Hn(x)=(-1)n exp[x2] (exp[-x2])(n), DE: Hn''-2x Hn'+2n Hn=0, Tričlenska
rekurzivna relacija: Hn+1(x)=2x Hn(x)-2n Hn-1(x)
Laguerrovi polinomi: [0, ∞), ρ(x)=xα e-x, α>-1, Rodriguesova formula:
Ln(α)(x)=1/n! x-α ex [xn+1 e-x](n), DE:xn Ln(α)''(x)+(α+1-x)Ln(α)'(x)+n Ln(α)
(x)=0, TRR: (n+1)Ln+1(α)(x)=(2n+α+1-x)Ln(α)(x)–(n+α) Ln-1(α)(x)
Legendrovi polinomi: