I.

Mediumite i komunikacijata
1. Masovna komunikacija
Vlijatelnito Mar{al mek Luhan, ~esto pra{uva{e: dali ribata znae deka e mokra?
Odgovorot bi bil ne, bidej}i ribata ne moe da ivee nadvor od voda, taa svoeto postoe!e
go poima samo koga se nao"a vo voda#
$stata anologija moe da se napravi so lu"eto i mediumite# %ie se na{eto
sekojdnevie, nie ne razmisluvame za nivnoto postoe!e, u{te pomalku za nivnoto vlijanie#
%ie ne in&ormiraat, zabavuvaat, raduvaat, voznemiruvaat# %ie gi pridviuvaat na{ite
emo'ii, go predizvikuvaat na {iot um i inteligen'ija# Mediumite pomagaat vo na{eto
de&inira!e, tie ja oblikuvaat na{ata realnost# (atoa, tie imaat klu~na uloga vo
&ormira!eto na javnot misle!e, ne samo poradi toa {to vr{at selek'ija, za {to }e bidat
in&ormirani gra"anite, tuku {to, poradi svojot pristap, odnosno, kako gi prenesuvaat
in&orma'iite i na~inot na koj gi komentiraat, vlijaat na &ormira!eto na na{ata svest i
soznanie# (boruvame, za pro'es na masovno komuni'ira!e, vo koj se prenesuvaat poraki
so posredstvo na mediumite ) od eden izvor* do nebroeno mnogu prima~i#
Vo svojata najednostavna &orma, komunika'ijata e prenesuva!e na poraka, od
izvorot do prima~ot# Ovoj model na komunika'ija, be{e de&iniran u{te, pred {eesetina
godini od +arold Lasvel i od toga{ e nerazdelen del, vo prou~uva!eto na mediumite#
%oj smetal, deka najednostaven na~in da se objasni komunika'ijata, e da se odgovori na
ovie pra{a!a:
1. Koj?
,# -ekol {to?
.# /o koj kanal?
0# Komu?
1# 2o kakov efekt?
1
Objasnuvaj}i gi ovie elementi, moe da se kae deka, komunika'ijata postoi koga,
od izvorot e pratena poraka, niz odreden mediumi, do prima~ot, no i koga istata, }e
predizvika e&ekti#
3omunika'ijata, zavisi od odgovorot na drugite, zatoa, treba da postoi
spodeluva!e na zna~e!eto, za da moe da postoi komunika'ijata# /roblem so ovoj
model, e toa {to poa"a od toa, deka porakata, e pasivno primena# Odgovorot, ili t#n#
&idbek, e isto taka poraka, pa prima~ite, )gleda~ite, slu{a~ite, ~ita~ite* sega stanuvaat
izvor, koi ispra}aat poraki do izvorot )mediumot*# (na~i, komunika'ijata e re'ipro~en i
traen pro'es, so site vklu~eni strani koi go oblikuvaat misle!eto# (atoa podobroe e,
komunika'ijata da se de&inira kako pro'es, vo koj misle!ata se spodeluvaat#
$strauva~ot na komunika'iskiot pro'es, Vilbur 4ram, upotrebuvaj}i gi ideite,
razvieni od psihologot 5arls Osgud, go prikauva re'ipro~niot pat na komunika'ijata#
Ovoj opis, na interpersonalna komunika'ija, me"u dvaj'a, ili pove}emina, jasno
pokauva deka nema jasno identi&ikuvan izvor ili prima~# 2ite u~esni'i, rabotat na toa da
kreiraat misle!e, so enkodira!e i dekodira!e na porakite# %ie se enkodirani, koga se
trans&ormirani vo razbirlivi zna'i i simboli )pi{uva!eto, zboruva!eto, pe~ate!eto e
enkodira!e*# 6dna{ primenata poraka se dekodira, odnosno primenite zna'i i simboli se
interpretiraat )toa se slu~uva niz slu{a!e, ~ita!e, ili gleda!e*#
Mediumite gi enkodiraat i potoa ispra}aat porakite, a koga tie se tehnologija, koja
prenesuva poraki, do golem broj na lu"e, gi narekuvame masovni mediumi# Vo niv
vleguvaat radioto, televizijata, knigite, vesni'ite i site vidovi t#n# novi mediumi
)kompjuterski distribuirani so 7 drini*# (na~i, masovnoto komuni'ira!e e pro'es, vo koj
se kreiraat spodeleni misle!a me"u, masovnite mediumi i nivnata publika# 4ram go spoi
svojot model, so onoj na Osgud i tie imaat mnogu zaedni~ki osobini )interperetira!e,
enkodira!e, dekodira!e* me"utoa, imaat i drugi elementi koi ukauvaat na toa, kako
masovnata komunika'ija, se razlikuva od drugite vidovi na komunika'ija# 8a primer, ako
originalniot model ima poraka, modelot na masovnata komunika'ija nudi mnogu
identi~ni poraki, pa taka, vo ovaa komunika'ija se o~ekuva &idbek, dodeka vo
interpersonalnata komunika'ija, dvaj'ata sogovorni'i, vedna{ moat da gi zabeleat
svoite reak'ii# Vo masovnata komunika'ija rabotite se pokomopli'irani# Ovaa povratna
in&orma'ija )&idbek* vo 4ramoviot model se narekuva odlo`en zaklu~en fidbek, koj
2
pove}e e indirekten# $zvr{nite produ'enti, treba da po~ekaat izvesen period )denovi,
mese'i* za da moat da go izmerat rejtingot, no duri i toga{ mere!ata pokauvaat samo,
kolku priemni'i bile vklu~eni, no ne i dali programite im se dopa"ale ili ne, na gleda~ite#
Vo vakov slu~aj produ'entite moat samo da zaklu~at, {to da pravat za da gi podobrat
programite#
-azlikite me"u individualnite elementi na interpersonalnata i masovnata
komunika'ija, ja menuvaat prirodata na komunika'iskiot pro'es# Vo interpersonalnata
komunika'ija, direktniot kontakt, ovozmouva eksperimentira!e so razli~ni pristapi#
/oznava!eto na sogovorni'ite im pomaga da gi kreiraat porakite i reak'iite, pravej}i ja
na toj na~in, ovoj vid komunika'ija, mnogu po relevantana# Od druga strana, dale~inata
me"u u~esni'ite vo masovnata komunika'ija, predizvikana od tehnologijata, sozdava eden
vid komunika'iski konzervatizam# 9idbekot doa"a prekasno, koga ne se vozmoni
korek'ii vo komunika'ijata# Mnogute poedin'i vo publikata ja personaliziraat porakata, a
kako rezultat na toa komunika'ijata e pove}e prinudna, ottkolku slobodna, {to ne zna~i
deka e pomalku vlijatelna vo oblikuva!eto na na{ata svest za odredeno pra{a!e#
%eoreti~arot na mediumite, :ejms 3eri, koj se smeta za osnova~ na
kulturolo{kiot pristap vo studiite za mediumite, prepoznava i nudi kulturolo{ka de&ini'ija
na komunika'ijata# %oj veli deka, komunika'ijata e simboli~ki pro'es, kade {to realnosta
se proizveduva, odruva, poprava i trans&ormira#
;
1.1. [to e kulturata
3ulturata e nau~eno odnesuva!e na ~lenovite na odredena op{testvena kultura#
-azli~ni avtori ja de&inirale od svoj agol, no ovde }e spomeneme tri od antropolozite, a
edna od kriti~arite na umetnosta#
a* 3ulturata e nau~eno i op{testveno pri&atlivo odnesuva!e na ~lenovite
na op{tetsvoto, vklu~uvaj}i go nivniot {ablonski, povtorliv na~in na
razmisluva!e, ~uvstvuva!e i dejstvuva!e
b* 3ulturata mu dava zna~e!e na ~ovekovoto iskustvo, na toj na~in
selektiraj}i go i organiziraj}i go# %oa konkretno se odnesuva na &ormite
1
Carey, J.W. (1989) Communication as a culture: Essays on media and society. Boston. MA: Unwin
Hayman
3
niz koj lu"eto mu davaat smisla na svojot ivot, kako na primer ode!e na
opera ili vo muzej#
'* 3ulturata im pomaga na poedin'ite da opstanat# 8i{to ne e oslobodeno
od kulturolo{kite vlijanija# %oa e klu~ot vo 'iviliza'iskata porta i e
medium, niz koj nastanite od ivotot mora da pominat
d* 3ulturata pretstavuva, istoriski preneseni zna~e!a, obedineti vo
simboli~ni &ormi so misle!ata, so koi lu"eto komuni'iraat, se ubeduvaat
i go prenesuvaat svoeto znae!e za li~nite stavovi#
(aedni~ko za site de&ini'ii e deka, kulturata se u~i# (atoa e potrebno pove}e
sodrini da protekuvaat niz komunika'iskite kanali# 3oga zboruvame so na{ite prijateli,
koga roditelite gi podigaat de'ata, koga verskite lideri gi pottiknuvaat nivnite sledbeni'i,
koga u~itelite u~at, koga politi~arite vodat kampa!i, koga mediumite produ'iraat
sodrini, toga{ nie ~itame, slu{ame, gledame, a misle!ata se spodeleni i taka, kulturata
se sozdava# (atoa i velime, deka kulturata ne u~i na tradi'ii, na razmisluva!e na
~ustvuva!e na odnesuva!e# 3ulturata gi ograni~uva na{ite op'ii i obezbeduva korisen
vodi~ za na{eto odnesuva!e# 8iz komunika'ijata u~ime, {to kulturata o~ekuva od nas#
8a primer, mnogu zemji, gi vrednuvaat podobro slabite eni# 2o godini se neguva kultot
kon barbi izgledot# 3olku eni drat beskrajno mnogu dieti, a kolku tinej<eri)ki* se
nezadovolni so svojot izgled? Me"utoa, na toa ne gi u~ele roditelite , ili op{testvoto#
8aprotiv taa slika e sozdavana od mediumite, vo koja glavnite likovi se slabi i visoki, a
negativ'ite debeli i niski# /o~nuvaj}i od diznievoto viduva!e na /epela{ka, 2neana,
/okahantas, pa se do &amoznata =arbika, porakata e jasno ispratena do sekoe dete# 2epak,
proizvoditelot na ovaa popularna igra~ka vo ;>>? godina, treba{e da gi zgolemi nejzinite
propor'ii, obiduvaj}i se da i dade realni telesni propor'ii#
Vo pluralisti~ki, op{testva )kako {to e na{eto* dominantnite kulturni vrednosti
~esto se soo~eni i so drugi vrednosni normi# Lu"eto gi sakaat i onie koi proizleguvaat od
voobi~aenite normi, na pr# treba li da se naglasi vlijanieto i slavata na edna Opra Vin&ri,
koja izleguva nadvor od standardiziranite normi za ubavina, me"utoa, ima re~isi
neograni~en pristap )i mo}* do ekranite# Osloboduva!eto od ograni~uva!ata, se nao"a
vo na{ata elba i monost da vebame i da pri&atime novi primeri, so edinstvena 'el, da se
predizvikaat starite modeli i da se pri&atat novi#
4
1.2.Kulturata i mediumite (istra`uvawa)
@ko kulturata ja de&inira na{ata realnost, toga{ koj pridonesuva za nejzino
sozdava!e i konstruira!e? Moe li taa da vlijae na &ormira!eto na stavovite i sudovite na
poedin'ite, koi imaat golema uloga vo &ormira!eto na javnoto misle!e? /reku {to se
prenesuvaat porakite? Ovie i mnogu drugi pra{a!a ja nalouvaat potrebata od
istrauva!a vo oblasta na kulturata i mediumite# A{te so pojavata na prvite vesni'i,
mediumskite teoreti~ari raspravaat za vlijanieto na mediumite vrz kulturata, no i vrz
'elokupniot ivot dviej}i se vo tri nasoki#
a* 6&ekti na mikro nasproti makro nivo
Bali mediumite predizvikuvaat nasilstvo, kriminal, alkoholizam? $ma mnogu
studii koi davaat potvrden odgvor, no i takvi koi gi negiraat# 3ako primer, se zema
javnata debata, koja vo 2@B se pokrenala po silnite nasilstva vo edno sredno u~ili{te, pri
{to mnogu od u~esni'ite smetale deka, za toa se vinovni mediumite# /retstavnikot, od
mediumskata industrija, branej}i ja, rekol, deka, milioni amerikan'i sekojdnevno gledaat
&ilmovi, kriminalni serii, 'rtani &ilmovi, no milioni ne izleguvaat na uli'ite da pukaat# Ova
moe da se objasni edinstveno so stavot deka, za pove}eto lu"e, mediumite imaat nekolku
direktni e&ekti na li~no ili mikro nivo# 2krienoto, no mnogu povano vlijanie na
mediumite e ona na makro nivo# 2pored nego, nasilstvoto na televizijata, pridonesuva
za sozdava!e na klima vo koja toa e popri&atlivo # %oa ne zna~i, deka }e odite na uli'a da
kradete i ubivate, no sepak, zapra{ajte se, ima li kvartovi vo koi ne bi sakale da odite
sami? Mikro nivoto upatuva na malo vlijanie, na nasilstvoto, za{to malku lu"e moat da
bidat pottiknati# 3on'eptot za makro nivo, mu dava golemo zna~e!e na televiziskoto
nasilstvo, bidej}i vlijae vrz sozdava!eto na kulturnata klima#


b* @dministrativni nasproti kriti~ki istrauva!a

2o godini nanazad, edinstveniot dokaz za e&ektite od mediumite, a koi, naukata

)isto taka, mediumskata industrija, regulatorite i publikata* gi pri&a}a, se onie so direktno
i o~igledno vlijanie# /ol Lazars&eled, )tatko na istrauva!ata vo op{tetsvenite nauki* i
moebi eden od najvlijatelnite istaruva~i, na site vremi!a, vo s&erata na masovnite
komunika'ii, predupreduva{e za ovoj ograni~en pristap# %oj baral kriti~ki istrauva!a,
postavuvaj}i pra{a!a kako na primer, kakva na'ija sozdavame, kakvi lu"e stanuvame, }e
i sluime li na na{ata kultura podobro? Ottuka, administrativniot priod se zadruva na
pri~inite i e&ektite, dodeka kriti~kiot bara odgovori na mnogu po{iroko pole#
v* %ransmisiska nasproti ritualnata perspektiva
%ransmisiskata perspektiva gi gleda mediumite kako ispra}a~i na poraki so
edinstvena 'el da vr{at kontrola# -itualnata perspektiva, masovnata komunika'ija ja
gleda, ne kako dava!e na in&orma'ii, tuku kako pretstavuva!e, preku spodeleni
veruva!a# 8a primer, {to ni kauva reklamata za pivo, dali preku nea moe da se
kontrolira ili ne kupuva!eto? )ova e transmisika perspektiva*# Me"utoa, {to stanuva so
porakata vo koja se reklamira alkohol, moat li mladite lu"e da se so'ijaliziraat na ovoj
na~in? -itualnata perspektiva, ja dava porakata spored koja taa treba da se nabCuduva
vo 'elokupniot kulturen kontekst#
1.3. Mo`nosti i odgovornosti vo procesot na komunikacija
Vlijatelniot pro&esor, :ems 3eri, poten'ira deka, bidej}i nie gledame vo sekoj
novina na komunika'iskata tehnologija, monost za politikata i ekonomijata, mediumite
im gi posvetivme na vladata i biznisot# -etko koj gleda vo niv, monost za razmena na
idei i iskustva#
2ekoj, vklu~en vo mediumskata razmena ima obvrska da u~estvuva odgovorno#
(a lu"eto koi rabotat vo mediumite toa zna~i eti~ko i odgovorno prenesuva!e na
in&orma'iite, a za konsumentite kriti~ko i mislovno prima!e na sodrinata# Ba se razberat
!
monostite i odgovornosta vo pro'esot na masovno komuni'ira!e, zna~i, mediumite da
gi pri&atime, kako kulturolo{ki raskauva~i na prikazni i kako &orum#

a* Mediumite kako raskauva~i
Vrednosnite normi i sudovi, nao"aat mesto vo mediumskite prikazni# %ie ni
pomagaat da go oblikuvame na~inot na koj razmisluvame, ~uvstvuvame i dejstvuvame#
-askauva~ite imaat, ogromna monost da ja oblikuvaat kulturata, no toa treba da go
napravt na pro&esionalen i eti~ki na~in#
Vo isto vreme, publikata na ovie prikazni ima i pogodnosti, no i odgovornosti#
%oa zna~i, deka mediumskite sodrini ne sluat samo za zabava, tuku imaat za 'el, da ne
nau~at, za svetot okolu nas i da gi razbereme vrednostite# (atoa, konsumentite na bilo
koja mediumska sodrina, imaat pravo da pra{uvaat, da razmisluvaat, kako tie prikazni
vlijaat vrz nivniot ivot# Bokolku ova, ne se napravi se ispu{ta monosta da se &ormira
sopstvenoto misle!e, a potoa aktivno da se vlijae vrz drugite etapi, pri &ormira!eto na
javnoto misle!e#
b* Masovnata komunika'ija kako kulturen &orum
Ba si zamislime edna ogromna sudni'a, kade diskutirame i debatirame# 4to
mislime za problemite i svetot {to ne opkruuva? 4to e zna~e!eto na uspe{en, dobar,
lojalen, moralen, ~esen, ubav? 3ako se razvivale, oblikuvale?
Mediumite, a so toa masovnata komunika'ija, stanuva osnovniot &orum za debata
i diskusija# 8ajsilnite vo izrazuva!eto na misle!eto )voda~ite na misle!e* go oblikuvaat
i &ormiraat# %oga{, sledi pra{a!eto kade se nao"a taa sila, kaj mediumite, ili kaj javnosta#
@ko se odgovori pozitivna za mediumite, toga{, treba da se bara ~esnost i odgovornost
){to e mnogu, te{ko ako se zemat sopstveni~kite interesi vo predvid*, a dokolku
predimstvo i dademe na javnosta, toga{ treba da se gleda na poedin'ite, kako na kriti~ki i
mislovni su{testva# %aka, &orumot }e bide dobar i ~esen, kolku {to, site vo nego, na toj
na~in u~estvuvaat#
"
2. Istorija na masovnata komunikacija i eektite od komunikaciskata
te!nologija
3oga se zboruva za istoriskiot razvoj, mnogumina smetaat deka novite
komunika'iski tehnologii, osobeno internetot, }e predizvikaat revolu'ija vo pro'esot na
&ormira!e na javnoto misle!e# $ako, tehni~kite kapa'iteti na komunika'iskata
tehnologija, se opredeleni so tehni~kite sv7 ojstva, op{testvenite uslovi se tie, koi
opredeluvaat, kako }e bidat koristeni# Vlijanieto na masovnata komunika'ija vrz javnoto
misle!e, zatoa, nema samo tehni~ki konsekven'i, tuku se vo zaemna vrska so
op{testvenite pro'esi# 3oga zboruvame za javnoto misle!e, odnosno mediumite, kako
najsilno sredstvo za negovo &ormira!e, treba da naglasime, deka e&ektite od mediumskite
tehnologii imaa silno vlijanie vrz javnoto misle!e, osobeno na zapadot, izminative
petstotini godini# Vo istoriskiot presek, }e vidime kako se razvival pe~atot, potoa
telegra&ot i tele&onot vo ;> vek kako i podemot na elektronskite mediumi vo ,D vek# /red
toa sepak, }e se vratime vo vremi!ata koga komunika'ijata bila samo usna#
2.1. "sna komunikacija
Asnata komunika'ija, pred pojavata na pismoto, se odvivala li'e v li'e i gi ima
ovie karakteristiki:
a* zna~e!eto na jazikot bilo spe'i&i~no i lokalno, ~lenovite na zaedni'ata bile
tesno povrzani i zavisele eden od drug, za site aspekti od nivniot ivot
b* znae!eto se {irelo usno, odnosno na lu"eto im se pokauvalo i kauvalo kako
da napravat ne{to
'* memorijata bila osnovata na se )kako rizni'a na kulturnite obi~ai i tradi'ii,
postarite se po~ituvani i tie se odgovorni za prenesuva!eto na znae!eto vrz
pomladite genera'ii*
8
d* mitovite i istorijata se prepletuvaat )raskauva~ite na prikazni se visoki 'eneti,
tie se lu"e koi go kreiraat misle!eto*
Vo ovie zaedni'i lu"eto se poznavaat, a dokolku sakaat da opstanat upateni se
eden kon drug, pri toa, retko bila potrebna kontrola vrz komunika'iskite pro'esi#
2.2. #a$vivawe na pismoto
/i{uva!eto e prvata komunika'iska tehnologija, a se razviva re~isi pred pet iljadi
godini, nezavisno vo razli~ni delovi od svetot# /rviot oblik e ideogramatskoto pismo, koe
se baziralo na sliki, al&abetskoto kako hierogli&i, se pojavuva vo 6gipet, potoa sledi
klinestoto pismo vo 2umerija i 3ina#
$deogramatskto pismo podrazbira upotreba na mnogu simboli, za da se objasni i
najmalata ideja# 3ompleksnosta na ova pismo, zna~ela deka samo malku, odbrani lu"e,
intelektualnata elita , moela da pi{uva#
2umerite bile golemi trgov'i, patuvaj}i niz toga{ poznatite pati{ta niz 6vropa,
@&rika i @zija# 3olku {to, pove}e patuvale, tolku pomalku, moele da komuni'iraat usno,
odnosno im se javila potreba od popre'izen na~in na pi{uva!e# 3linestoto pismo sporo
se {irelo, koristej}i pove}e simboli, za da opredeli glas , a ne predmet ili ideja#
%aka, okolu ;EDD godina p#n#e se razvivaat elementite na azbukata, onakva kako
{to nie denes ja poznavame, no toa e spor pro'es# Medium potreben za razvoj na vakvata
komunika'ija bil papirusot, a potoa -imjanite po~nuvaat so upotrebata na pergamentot
)preparirana koa od ivotno*, me"utoa 3inezite rabotat, so prili~no usovr{en pro'es za
prave!e na hartija, me{aj}i korino drvo i voda, upotrebuvaj}i so&isti'irani na~ini na
su{e!e, {to rezultiralo so proizvodstvo na hartija# Vakviot na~in na proizvodstvo, koj bil
~uvan i kako tajna, po razni pati{ta stignuva i vo 6vropa, no re~isi {estotini godini
podo'na#
2o razvojot na pismenosta, odnosno so monosta da se upotrebuvaat pi{ani
simboli, op{testveniot ivot po~nuva da se menuva# (nae!eto, sega se prenesuva vo
pi{ana &orma, a razlikite koi pismoto gi donese se slednive:
9
a* misle!ata i jazikot stanuvaat po izedna~eni, odnosno lu"e, od pove}e razli~ni
oblasti moat da se razberat, taka {to komunika'ijata podrazbira vklu~uva!e
na poedin'i nadvor od lokalnata sredina#
b* komunika'ijata moe da se slu~i i na golema oddale~enost i vo dolgi periodi
)so prenosot na znae!eto so pi{uva!e, mo}ta se pro{iri od onie, koi svoite
talenti gi pokauvaat, na onie koi pi{uvaat i ~itaat za niv*
'* istorijata i mitovite moat da bidat preneseni na hartija )so pi{anite istorii,
postarite ~lenovi koi usno, gi prenesuvaa prikaznite, go gubat svojot staus, a
se razviva nova elita* +omer, gi prenesuva prikaznite od nekolku genera'ii,
vo poznatata $lijada i Odiseja#
2eto ova rezultira{e so sozdav!e na kultura i vrednosti, koi ne bea ve}e lokalni#
5lenovite na zaedni'ata pove}e ne bea lov'i i zemjodel'i, tuka bea vojni'i, trgov'i i
politi~ari# Mo}ta ne be{e, pove}e kaj posilnite i postarite, tuku kaj, onie koi moea da
~itaat i pi{uvaat# 2o ovaa nova &orma od pred pismena, kon pismena tradi'ija, novata
politi~ka &ilozo&ija be{e rodena# 5ita!eto i pi{uva!eto pottikna debata, politi~ka
razmena, so eden zbor be{e otvoren, patot kon demokaratijata#
/ronao"a!eto na pe~atarskata presa, od strana na Fohanes Gutenberg, ima{e tolku
golemo vlijanie, {to nitu eden politi~ki, so'iolo{ki, i &ilozo&ski prave', ne moe da bide
razbran, bez da se ima predvid ovoj izum# Mar{al Mek Luan, izrazuvaj}i go svoeto
voodu{evuva!e od ovaa inova'ija, svojata kniga od ;>H, godina ja nare~e Gutenbergova
galaksija# Ovoj izum be{e tolku revolu'ioneren, za{to ovozmoi sozdava!e na
masovnata komunika'ija# /red ovoj period, bibliotekite bile retkost, a oddelni primero'i
bile ~uvani vo manastirite i Aniverzitetite, pa taka, namesto mnogu lu"e da ~itaat vani
tekstovi, samo nekolkumina imale monost da gi vidat#
$ako, razni vidovi na pe~ate!e bile upotrebeni i vo drugi delovi vo svetot
)3oreja, 3ina* metalnata plo~a koja ja koriste{e Gutenberg, ovozmouva{e pe~ate!e
strana, po strana, sozdava!e na identi~ni kopii )ona {to i denes go koristat pe~atni'ite
{irum svetot*# Vakviot vid na pe~ate!e, ovozmoi sozdava!e na knigi, so koj moe{e i
da se pro&itira# =iblijata, Gutenberg ja otpe~ati vo ;01H godina, a golemiot ekonomski
poten'ijal brzo bil zabelean od strana na drugite pe~atari, pa taka do krajot na ;17ot vek,
1#
pe~atni'i imalo vo ;, 6vropski zemji, a bile distribuirani ,D milioni knigi# %rite,
neposredni e&ekti od pe~ate!eto bea:
a* zgolemuva!e na vkupniot obem na otpe~ateni knigi
b* zgolemen broj na ~ita~i koi sega gi koristat knigite otpe~ateni vo standardizirana
&orma
'* zgolemuva!e na geogra&skoto rasprostranuva!e na knigite
=ibliotekite sega imaa standardizirani kopii koi gi poseduvaa mala grupa na
trgov'i i umetni'i# -eligioznite i politi~ki e&ekti, isto taka bea golemi# /e~ate!eto im
pomogna i na protestantite, pa taka re&ormatorskiot bran, ne }e be{e vozmoen, dokolku
>1 7te tezi, koi Martin Luter gi zaka~i na 'rkvata vo Vitenburg, a bea nameneti za
intelektualnata elita, edna{ otpe~ateni, stanaa dostapni za po{irokata publika, odnosno
stignaa vo sekoj grad i selo#
8eposredniot e&ekt od pe~ate!eto, iako, zna~e{e zajaknuva!e na poz'iite na onie
koi imaat razli~no misle!e )e&ekt, koj potsetuva na prvite denovi na $nternetot* nabrgu
stana jasno deka, dolgoro~nite e&ekti ne treba da se baraat vo tehnologijaata , tuku vo
op{testvenite pro'esi# Ova zna~e{e, deka ve}e vo ;? vek, geogra&ski rasprostraneta i
op{testveno razli~na publika postoe{e {irum 6vropa )i ne samo tamu, da potsetime deka,
prviot univerzitet na =alkanot , be{e ohridskata knievna {kola, osnovana od 3liment i
8aum, re~isi {est veka pred ovoj re&ormatorski bran da ja za&ati 'ela 6vropa*# 2pored
sega{nite standardi, ovaa ~itatelska publika, sepak be{e, mal del od 'elokupnata
popula'ija na 6vropa# Ovoj komunika'iski ~in ima{e, iako skromno , sepak zna~ajno
vlijanie vrz javnoto misle!e, koe ve}e ne se sveduva{e samo na interpersonalna
komunika'ija, tuku se &ormiraa grupi koi se sobiraa na odredeni loka'ii# %rgov'ite,
slubeni'ite, vojni'ite, sega imaa monost da ~itaat i da u~at, so {to be{e vozmono
pove}e idei, da 'irkuliraat vo javnosta# =ile objavuvani pove}e materjaliod razli~ni
izvori, a lu"eto bile slobodni da ~itaat koga sakaat i kolku sakaat# %oga{nite dominantni
avtoriteti, 'rkvata i monarhiite, ne bea sosem vo monost da go kontroliraat
komuni'ira!eto# Mitovite i sueverieto, poleka bea potisnuvani od potrebata za
standardizirano znae!e, a po~nuva i razvojot na prirodnite nauki# (atoa, moeme da
zaklu~ime deka, pi{anite materjali bea prvi, koi pridonesoa za razvojot na kapitalizmot#
11
2redinata na ;E vek, se karakterizira so razvojot na industriskata revolu'ija, koja
direktno bila uslovena so porastot na znae!eto, odnosno so proizvodstvo na ma{ini, {to
zna~itelno pridonelo kon olesnuva!e na rabotata# $ndustriskata revolu'ija, ovozmoi
redu'ira!e na vremeto potrebno za rabota, a ova dovede do, dotoga{ nepoznata
kategorija, nare~ena slobodno vreme# $ndustrijaliza'ijata pridonese, rabotni'ite da tro{at
pove}e pari na zabava, no vi{okot na pari, da go vra}aat nazad vo svoite raboti,
po~nuvaj}i da proizveduvaat pro&it# Ovaa kombina'ija na slobodno vreme i
zgolemuva!e na pro&itot, od edna strana i {ire!eto na pismenosta,od druga, ovozmoi
sozdava!e na golema javnost )publika* za in&orma'ii# %aka, se &ormira masovnata
publika i zna~e!eto {to taa go ima denes vo moderna smisla na zborot# 8a ovaa publika i
bea potrebni sredstva za masovno komuni'ira!e# $naku, mnogu nau~ni'i, denes se
podgotrveni da tvrdat, deka vlijanieto na televizijata i kompjuterite, go imaat istoto
zna~e!e i uloga, {to za toga{niot svet zna~e{e pro'esot na pe~ate!e, za{to, bez niv, ne
bi bilo vozmona potrebata od sredstvata za masovno komuni'ira!e#
8ekolku tehnolo{ki pronajdo'i, kako po{tenskiot sitem, )telegra& tele&on* imaa
bitno vlijanie vo otstranuva!eto na dale~inata, kako pre~ka, koja postoe{e me"u
segmentiranata publika# %aka, pronajden, za komer'ijalna upotreba, ovoj po{tenski sitem
go olesni porastot na kolektivnoto misle!e#
2.3. Komunicirawe na dale%ina (telegra i teleon)
/renosot na vestite vo dale~ina, dramati~en razvoj doivuva vo ;> vek# /ronao"
a!eto na telegra&ot, tele&onot kako sitem za prenos na vesti, vklu~i pove}e privatni
pretpriema~i, vo prenesuva!eto na vestite na golemi dale~ini# Me"utoa konstruira!eto na
tele&onot i telegra&ot, kako i postavuva!eto na kabli, bara{e silna &inansiska poddr{ka#
/ove}e privatni kompanii investirale vo ovie pronajdo'i i vo ;E0E godina kompletirana
bila telegra&skata vrska me"u Iujork i 5ikago, vo ;EH> povrzana bila 9ran'ija so
Masa~usets, a na drugata strana na zemjinata topka, ;E?; kabelski e povrzan Vladivostok
so 4angaj, +onk 3ong, 2ingapur i 8agasaki#
/aralelno so ovoj pro'es, na sozdava!e na telegra&ski kompanii, zapo~nuva i
pro'esot za prenos na vesti na pogolemi dale~ini# @gen'iite koi sobiraat vesti, po~nuvaat
12
da ja upotrebuvaat ovaa nova tehnologija# /rvata na'ionalna agen'ija, )toga{nata agen'ija
havas* , a sega 9rans 7 pres, e osnovana vo ;E.1# 3oristej}i ja telegra&skata vrska me"u
Iujork i 5ikago, grupa na !ujor{ki izdava~i na vesni'i, ja &ormira @gen'ijata za vesti na
Iujork, {to mu ovozmouvala na sekoj ~len da ja koristi linijata po dostapna suma# %aa
;E1; be{e, po~etokot na i denes, svetski priznatata @so{ejted /res# $stovremeno, /ol
:ulius -ojter, koj vo ;E1D godina gi koriste{e gulabite za prenos na vesti, ja iskoristil
prednosta na kabelskoto povrzuva!e me"u Bover i 3ale, za da ja &ormira isto taka,
svetski poznatata i priznata agen'ija -ojter# Ovoj dvoen razvoj na telegra&ot, tele&onot i
agen'iite za vesti, pridonese kon sozdava!eto na kolektivna svest vo pove}e zemji#
/ridobivkite od ovaa dale~inska tehnologija, ne go smenija &aktot deka, prenosot
na vesti do lokalnoto naselenie se odvival preku lokalnite vesni'i# /ri&atlivosta na vestite
od op{tata javnost, sepak zavisela od postoe!eto na pismena publika# Ova e osobeno
vano, za{to spored nekoi staisti~ki podato'i, vo ;E0D godina vo 2@B, edna ~etvrtina od
naselenieto bila nepismena#
2epak, pe~atarskiot biznis i vesni'ite, dobro se razvivale, blagodarenie na
~itatelskata javnost, no i na nekoku tehnolo{ki izumi, koi ja poe&tinija 'enata na
vesni'ite# Ovoj trend e karekteristi~en, za 2@B, od ;?>?7 ;E10, koga proizvodstvenite
metodi, ja namalija 'enata, go podobrija kvalitetot na hartijata# /ronao"a!eto na
litogra&ijata vo ;?>?, rotira~kata ma{ina vo ;EE0, u{te pove}e pridonesoa kon dnevno
{ire!e na vesni'ite#
,
=ez ovie pronajdo'i, vesni'ite, ne bi stanale masovno dostapni#
Jelosnoto vlijanie na niskata 'ena na ~ine!e se po~uvstvuvala nekade kon krajot na ;>
vek, koga na primer Iu Fork %ajms, se prodaval za edno peni#
2ledna &aza vo razvojot na pe~atenite mediumi, bilo nivnoto okrupnuva!e,
odnosno zapo~nal pro'esot na konglomera'ija )pro'es koj i do dene{en den se odviva vo
s&erata na mediumite*# =itno za razvojot na vesni'ite e i toa, {to tie po~nale da sluat
kako mesto za reklamira!e, odnosno opstojuva!eto na vesnikot bilo vrzano so
reklamniot prostor , a ne tolku so ~itatelite#
%ehnolo{kiot i industriski razvoj, za koj dosega zboruvavme zna~e{e ne samo
sozdava!e na vesni'ite, tuku kreira!e na biznis model, koj mnogu godini pokasno,
2
$ra%er, J. (1992) The people s crohnology. &ew 'or(: Henry Ho)t an* Com+any
13
vlijae{e vrz razvojot na elektronskite mediumi# Bve karakteristiki na mediumite od ovoj
period, za nas se osobeno bitni, za{to:
a* vesta ne e zna~ajna so toa {to, }e privle~e samo ~itatelska publika, tuku,
bitno e, da bide sposobna da go privle~e masovniot auditorium za
reklamira!e
b* komer'ijalnata kontrola, na toa kako vesta se prenesuva,ja opredeluva
goleminata i strukturata na publikata na vestite
2.&. 'lektronski mediumi
Monosta na radioto, brzo i e&ikasno da stigne do mnogubrojna publika, e
karakteristika koja ja ima od negovoto pronao"a!e, pa se do denes# Vo ;>;, godina,
dvaeset i pet godini pokasno od koga +er', gi otkri elektri~nite branovi, i pomalku od ,D
godini, od koga Markoni go postavi svojot transmiter, Bejvid 2arno& se najde vo 'entarot
na svetskoto vnimanie, koga so bezi~en transmiter, ja isprati vesta za potonuva!eto na
%itanik, a potoa i za toa koj preiveal#
.
Od ovoj moment, be{e jasno, deka elektronskata
tehnologija }e go smeni na~inot na koj vesta se prenesuva{e#
3ako i vo pe~atenite mediumi, taka i radioto i %V se razvivaa niz
nau~nite otkritija i tehnolo{kiot razvoj# Apotrebata zavise{e od korpora'iskite
mena<menti, pa taka se pro'enuva, deka samo vo ;>.D godina, vo 2@B, se tro{ele okolu,
HD milioni dolari na radio reklamira!e# Godinite potoa, se karakteristi~ni so brziot razvoj
na radioto, no i so kontrolata na dravata vrz nego, obiduvaj}i se na toj na~in, da go
za{titi javniot interes# 3omer'ijalniot interes, donekade ja opredeluval i politi~kata
komunika'ija, no poradi, isklu~itelno golemata &unk'ija na elektronskite mediumi da
prenesuvaat vesti, ovaa sposbnost bila koordinirana i so zabavnata &unk'ija# Me"utoa,
komer'ijaliza'ijata na radioto i televizijata, ne gi spre~i politi~arite da ja prepoznaat
nivnata golema mo}, za prenesuva!e na porakite, odnosno na toj na~in, komuni'ira!e so
javnosta# -evolu'ionernoto vlijanie na radioto i televizijata vo razviva!eto na vzaemnata
svesnost, se bazira na dva tehnolo{ki &aktori#
3
Barno,w, -. (19") Tube of plenty: the evolution of American television &ew 'or(: ./0or* Uni1ersity
+ress
14
a* Vo tekot na ;> vek, telegra&ot i kabelot ovozmoija da se prenesuvaat porakite niz
transokeanskite dale~ini, no samo, me"u direktno &izi~ki porzani to~ki#
b* /e~ate!eto gi napravi e&tini vesni'ite, no go onevozmoi direktniot kontakt na
~ita~ite, so onie koi pi{uvaat#
6lektronskite mediumi vo 'elost gi nadminaa ovie slabosti, za{to nim ne im be{e
potrebno &izi~ko povrzuva!e me"u ispra}a~ot i prima~ot, so {to pokaaa &leksibilnost vo
komunika'ijata# Geogra&ski oddale~enata javnost stana povrzana, a 'entraliziranata
kontrola na kamerata i mikro&onot, davaat monost za &okusira!e i monopolizira!e na
vnimanieto na gleda~ite, namaluvaj}i ja verojatnosta deka neprogramiranite i
nepredvideni stimuli, moe da pretstavat ne sakana mediumska sodrina#
0
Bruga dobra
strana na elektronskite mediumi e {to poedin'i, &amilijata, i drugi mali grupi moe da ja
konsumiraat mediumskata sodrina, vo za niv poskauvana i kom&orna sredina# Ona {to se
smeta za najgolema slabost na elktronskite mediumi )a za {to ve}e zboruvavme* e
nemonosta za povratna in&orma'ija, odnosno ovaa komunika'ija e pove}e ednonaso~na#
(atoa, za o'enuva!e na javnoto misle!e se sproveduvaat posebni istrauva!a so
upotreba na razni istrauvaki tehniki, koi se edinstvena zamena za nadminuva!e na ovoj
nedostatok na elektronskite mediumi#
Otstranuva!eto na nedostatokot, za &izi~ka povrzanost, predizvika i
nadminuva!e na dve op{testveni barieri, vani za porastot na masovnata javnost, a koi
pe~atenite mediumi ne moea da ja eliminiraat#
Prvo, pismenosta ne be{e uslov za komunika'ija so javnosta# 3ako {to
nepismenite i pismenite stanuvaa ~lenovi na masovnata publika, tie stanuvaa i u~esni'i,
vo komunika'iskiot pro'es, potreben da se razviie zaedni~ka svesnost# Od po~etok,
'elata popula'ija, moe{e da stane javnost#
Vtoro, ~uvstvoto za li~en kontakt, verbalnata i neverbalnata komunika'ija, se
toa pridonese za zgolemuva!e na e&ektivnosta vo nastapot, {to osobeno go iskoristija
politi~kite lideri#
2.&.1. #adio
4
Bo%art., 2. (19!) The age of television &ew 'or( : 3re*eri4( Un%ar 5,6)is7in% Com+any
1
-adioto e personalno, mobilno i se obra}a, kon odredena publika#
$storija na radioto
3orenite na radioto, treba da se baraat vo tehnologijata i naukata# -adio7pionerite,
pove}e se interesirale za &izikata, ottkolku za mas7komunika'ijata# Bo ;EED godina
inovatorite se interesirale za bezi~en te)e%ra+7 8 te)e+7ony# Vo ;E00g# 2emjuel Morse
go konstruiral telegra&ot# Vo ;E?Hg# 7 @leksandar Graham =el go konstruiral tele&onot#
2epak, site obidi bile naso~eni kon prenesuva!e na signalot niz vozduh# 4kotskiot
&izi~ar i matemati~ar Maksvel go promovira radioto, odnosno elektromagnetinite
branovi, a +erman +er' demonstrira deka tvrde!ata na Maksvel se to~ni#
9ran'uskiot &izi~ar 6duard =ranli konstruira resiver, a angli~ane'ot Oliver La< gi
usovr{uva prin'ipite na t,nin%, ovozmouvaj}i transmiterot i resiverot da rabotat,
odnosno da emituvaat zaedno#
%atkoto na radioto :ulielmo Markoni gi sledel ovie dostignuva!a, no bil
zainteresiran ne za teorijata na pra}a!e na signali, tuku za proizvodstvo na signali# %oj
ispratil signal na , milji, no $talija ne bila zainteresirana za negoviot izum# 2o pomo{ na
@nglija i 9inska# )@nglija ja ima najgolemata &lota, i prirodno bila zainteresirana za
vakov izum* go preminuva @tlantikot#
@merikane'ot Li de 9orest ja pronao"a inkata za govor )mikro&onot*# Li 9orest ja
gleda monosta na radioto kako 6roa*4astin% )di&uzen sistem*, za{to i Markoni go gledal
prenosot na signalot kako na pr: komunika'ija od edna do druga to~ka#
(atoa 9orest }e re~e: naskoro }e bide mono da se distribuira muzikata od
Metropoliten opera#
Ovaa ideja za {ire!e na glasot i muzikata na golema razdale~enost do mnogu lu"e
e, vsu{nost, korenot ili osnovata za moderniot razvoj na radioto#%oa i se dobliuva na
publikata vo prvite , dekadi na ,D7ot vek# %aka radioto, od uslovno, vozbudliva
tehnologija, }e prerasne vo zabava i komer'ijalen gigant# /ove}e radio stani'i se
zdruuvaat za da proizvedat pove}e publika, {to }e dade dobra osnova za reklamira!e#
8a ovoj na~in se doa"a do nekolku osnovni premisi koi i vo dene{ni uslovi moat da se
razgledaat kako pretpostavki:
1!
7 vo ovoj period radio stani'ite bile za zabavaK
7 se bazirale na javniot interesK
7 stani'ite sluele da zadovoluvaat spe'i&i~ni vkusovi, no radijata so na'ionalni
kon'esii imale po{iroki zada~i
7 zabavata i in&orma'iite se osnovata na mediumskata sodrina#
-adioto i publikata
-adioto go smeni 'eliot kon'ept za vrska so publikata# Ova, najlesno moe da se
razbere ako se ima predvid ulogata na radioto pred pojavata na %V# %oa bile na'ionalno
orientirani programi {to se konsumirale doma#
2epak se zabeleuva pad vo slu{anosta na radioto, a pri~inite se baraat vo on9)ine
slu{a!eto muzika i od pro'esite na hiperkomer'ijalizam i od proizvodstvoto na
nekvalitetni programi#
Obemot ili dosegot na radio stani'ite se protega od 9M do @M radio branovi# Lu"
eto pove}e se orientiraat kon 9M branovite za{to toa se obi~no lokalni stani'i koi se
poblisku do lu"eto, pa spored toa proizveduvaat in&orma'ii koi se od interes za slu{atelite#
Vo Makedonija, denes ima mnogu radio stani'i, od koi opredelen broj se so
na'ionalna kon'esija, a poradi niza nedore~enosti vo (akonot za radio di&uzna dejnost za
opstanok se borat lokalnite stani'i koi porano bea pod kapata na Makedonskoto -adio#
8ekolku karakteristiki go pravat radioto mo{ne vano za publikata, a tie se slednive:
7 radioto e lokalno, polesno se zadruva publikata so lokalni temi, a spored toa
raste i potrebata od reklamira!e na vakvite stani'iK
7 radioto e &ragmentirano 7 re~isi sekoj grad ima radio stani'a {to ja pravi edna od
najvanite karakteristiki {to mu dava monost da se spe'ijalizira
7 radioto e spe'ijalizirano 7 na ovoj na~in se baraat sodrini koi }e privle~at
vnimanie, a nema da bidat skapi# %aka vo odredeno vreme, e zabeleano deka
publikata moe da bide privle~ena so spe'i&i~ni programi, koi }e predizvikaat
interes i kaj onie {to sakaat da se reklamiraat# 8a ovoj na~in e rodeno t#n# &ormat
radio#%oa podrazbira deka so toa {to }e se odbere odreden &ormat, deka sepak
1"
nema site poten'ijalni slu{ateli da se vklu~at, za{to kaj ovoj tip na radia
goleminata na publikata e od vtorostepeno zna~e!e , bitna e sodrinata#
7 radioto e li~no 7 so pojavata na televizijata, vrskata me"u publikata i radioto se
promeni# -adioto stanuva pove}e li~no, a %V stanuva &amilijaren medium#
7 radioto e mobilno
-adioto i biznisot
-adioto im slui na slu{atelite, no toa e i dobar biznis# /oradi tie pri~ini
reklamerite gi sakaat spe'ijaliziranite radija, bidej}i na toj na~in im e polesno da dojdat
do odredena publika# Od godina vo godina se zgolemuva vremeto za reklamira!e, za{to
radioto se obra}a kon relativno homogena javnost# -adioto patuva sekade so publikata i
od aspekt na programsko vreme mnogu e poevtino od ona na %V# /ublikata lojalna na
odredena stani'a na nekoj na~in e lojalna i kon onie {to sakaat da reklamiraat na nea#
=iznisot so radioto go smeni i kon'eptot na sopstvenosta )od javni radio stani'i do
privatni, odnosno komer'ijalni#*
/ro'esite na konglomera'ija kaj nas ne se prisutni mnogu, no zatoa otvoraat
pra{a!a koi od aspekt na javnost treba da se imaat predvid# 3riti~arite smetaat deka
konglomera'ijata vlijae so toa {to kulturnite vrednosti, osobeno na mladite, gi naso~uva
kon eden 'entar, odnosno stanuva zbor za eden vid na kulturen hegemonizam koj e
kontroliran od nekolku muzi~ki giganti#
8ovite tehnologii vlijaat i vo radio industrijata )digitalna tehnologija, povrzuva!e
so $nternet, digitalno radio*#

-azviva!e na mediumskata pismenost
2lu{a!eto na lo{i mediumski sodrini go pravat radioto vulgarno i neugledno, no
sepak go privlekuvaat vnimanieto# Vakvite sodrini ne moat vedna{ da bidat de&inirani
spored pravilata ne mediumskata pismenost# 2epak ima ~etiri elementi na mediumska
pismenost:
a* razviva!eto na svesta deka mediumot ima vlijanie,
18
b* sogleduva!e na medimskiot kontekst koj ni ovozmouva vlez vo na{ata
kultura,
'* potoa razbira!e na pro'esot kako mas7komunika'ija i
d* razbira!e na eti~kite prin'ipi spored koi mediumskite pro&esional'i bi
trebalo da se vodat#
Mediumski pismenata li~nost bi pra{ala : po koja 'ena za kulturata, voop{to, i za
poedine'ot koj ivee vo nea, vulgarnite {oua privlekuvaat slu{ateli, a so toa ostvaruvaat
pro&it# /ovikuvajki se na slobodata na govorot lu"eto {to pravat vakvi {oua baraat
opravduva!e za na~inot na prave!e na programata )koj za volja na vistinata imaat
slu{ateli*# /oddruva~ite na vakvite programi imaat dobar argument, deka slu{atelot ima
izbor, odnosno dokolku ne sakate da slu{ate, go isklu~uvate radioto# Bilemite za vakvite
emisii se slednive: dali se tie mesto kade {to se testiraat, analiziraat zabraneti raboti,
odnosno koku se tie test za na{ata kultura?
3oga se zboruva za javnosta ne moe, a da ne se napravi obid da se analizira
istata# $meno kolku lu"e slu{aat radio, koj e nivniot op{testven identitet# Bali toa e nekoj
koj go poseduva ili ima pristap do radioto? Bali nekoj moe da ja slu{a 'elata programa
)iako se vo pra{a!e razni vidovi na programa*? Bali slu{a, na pr# 1D pro'enti od
programata? Bali slu{a povremeno?
(na~i, da se pronajde i potoa analizira brojot na publikata e mnogu te{ko pra{a!e od
aspekt na istrauva!e na programata# (atoa istrauva~ite govorat za pro'ent na publika i
za pokrienost na publikata# Ova e bitno da se znae, za{to koga }e se utvrdi koja e
publikata, polesno e da se de&inira nejziniot op{testven status, a spored toa i moe da se
analizira od aspekt na pol, vozrast, obrazovanie#
Benis Mek 3veil, javnosta ja istrauva na ovoj na~in:
7 javnosta e masovna, odnosno toj se kon'entrira na nejzinata heterogenost,
avtonomnost, op{testvena kohezija ) na ovoj na~in razmisluvaat i lu"eto od
mediumite*
7 javnosta e kohezivna klasa ili pro&esionalna grupa koja postoi paraleleno so
mediumite, a ne e kreirana od nea, pa taka mu slui na radioto, a ne zavisi od
nego# Favnosta e avtonomna i moe da bide de&inirana kako in&ormirana javnost
7 javnosta ja gleda kako pazar, odnosno dali publikata e produkt ili servis#
19
8ekoi teorii, vo po~eto'ite na modernoto radio porakata ja analizirale kako
vol{eben kur{um, odnosno kako stimulativen odgovor na programata# Vakvite teorii
moebi od dene{en aspekt izgledaat naivno, no ako se ima predvid deka stanuva zbor za
teorii od .D7te godini na minatiot vek i za relativno mal broj na stani'i, toga{ tie imat
svoe opravduva!e# 3lasi~en primer za ovaa teorija e emituva!eto i e&ektot koj go
postignal Orson Vels so Vojna na svetovite, sozdavj}i vistinsko ubeduva!e, deka
@merikan'ite se napadnati od vonzemjani, predizvikuvaj}i panika od nevideni razmeri#
Bruga teorija vrzana za publikata e t#n# teorija za zajaknuva!e na 4ram i -oberts# Od
dve glavni studii, se odnesuvale na izborite i odnesuva!eto na glasa~ite# %ie zaklu~ile
deka radioto pove}e gi poddruvalo, otkolku menuvalo stavovite na slu{atelite# 8ivniot
generalen zaklu~ok e deka mediumot go menuva misle!eto, samo ako javnosta e
predisponirana kon promeni, odnosno mnogu te{ko e da se menuvaat politi~kite i drugi
vidovi na misle!a# Ovaa teorija e adaptirana od nekoi moderni istrauva~i koi smetaat
deka onie koi gi kontroliraat mediumite, vsu{nost, se zainteresirani za odruva!e na
status7kvo sostojba, isklu~uvaj}i sekakva promena vo javnosta# Vakvite stavovi se
donesuvaat vo vrska so t#n# a%en*a settin% teorija, spored koja produ'entite gi redat
vestite, a glavna 'el e porakite koi se prenesuvaat da &ormiraat dominantna ideologija,
odnosno javnosta da bide in&ormirana samo za ona {to e na agendata# (na~i mediumite ni
kauvaaat za {to da razmisluvame, odnosno edna od nivnite ulogi e da se odnesuvaat
kako ~uvari na portite )%ate(ee+er 0,n4tion).
Bruga teorija relevantna za javnosta e teorijata za upotreba i zadovolstvo ),ses
an* %rati0i4ation). 2o nea se otvora pra{a!eto: {to dobiva javnosta, odnosno, ne {to
pravat mediumite so lu"eto, tuku {to pravat lu"eto so mediumite, t#e# kako gi upotrebuvaat
i koi zadovolstva gi imaat? Ovaa teorija i dava golema vanost na publikata koja spored
svoite potrebi ja upotrebuva porakata, pri toa zanemaruvaj}i gi o~ekuva!ata na
produ'entite# (atoa ima 0 vida na zadovolstvo, koi mediumite gi davaat, a toa se:
a* razonoda 7 begstvo od sekojdnevnata rutina
b* op{testvena integra'ija7 potreba od prijatelstvo
'* svesnost za sebe 7 potrebata za sporedba na sodrinata na programata so ne~ija
situa'ija
d* opstanok 7 potreba za in&orma'ii za svetot
2#
2pored vakvata teorija nie moeme da go prilagodime radioto kon na{ite &izi~ki
okolnosti )koga vozime leime, gotvime* na na~inot na koj se upotrebuvaat site
mediumi za da ni sluat na na{ite psiholo{ki potrebi#Vo teorijata isto taka e poznato
deka slu{a~ot razli~no ja interpretira slu{natata poraka, {to doveduva do razli~no
dekodira!e# /onekoga{ porakite i ne odgovaraat na ona {to slu{atelot o~ekuva da go
dobie od nekoja programska sodrina# /ostoi i t#n# gre{no dekodira!e, odnosno
slu{atelot pogre{no ja interpretira porakata# (atoa e bitno, da se istrauvaat e&ektite
od programata#
2.&.2 (elevi$ija
/o pronao"a!eto na pe~atarskata ma{ina, najvaniot izum vo komunika'iskata
tehnologija se smeta deka e televizijata#%aa go smeni na~inot na koj nastavni'ite u~at,
vladite vladeat, religioznite lideri zboruvaat, na~inot na koj gi ureduvame na{ite domovi,
ednostavno taa go smeni na{iot na~in na ivot# %elevizijata ja smeni i prirodata i odnosot
na publikata {to ja so~inuvaat ~itateli, slu{atelii i Cubiteli na &ilmot# 2voevidna zakana za
televizijata moebi e kompjuterskata tehnologija, no %V nema taka lesno da se otkae od
primatot {to go ima, odnosno od ona kako taa ja ima de&inirano svojata idnina# 2e otvora
pra{a!eto, dali on-net in&orma'iite }e ispora~uvaat podobri i pobrzi in&orma'ii# Me"
utoa, %V barem zasega ostanuva najmo}en medium, pa spored toa i odnosot kon
nejzinata publika moe da bide de&iniran od mnogu strani#
$storiski razvoj
Vo ;EE0 godina /ol 8ipkov, -usin koj iveel vo =erlin ja razviva prvata ma{ina
koja moe da generira elektri~en signal {to lu"eto moat da go vidat#%oj go pravi ona {to i
denes moe da se smeta kako osnovna tehnologija, odnosno konstruira plo~a koja
proizveduva 0DDD pikseli vo sekunda, &ormirajki slika so okolu ;E#DDD paraleleni linii#
=ritanskiot nau~nik, :on =aird, bil vo monost da prenese podvini sliki
upotrebuvaj}i mehani~ki disk vo ;>,1g, a vo ;>,E uspe{no ispra}a %V signal od London
do +artsdejl#
21
2epak postoi nesoglasuva!e vo vrska so pra{a!eto: koj bil pionerot vo ovaa
oblast? (atoa {to u{te eden -usin, Vladimir (vorkin, koj iveel vo /itsburg, ;>,.g# ja
demonstrira t#n# ikonoskopska 'evka, a Bejvid 2arno& ja doveduva vo laboratoriite na
-J@, kade go izumuva kinemaskopot# Vo isto vreme, 9ilo 9arns&ort go razviva
televiziskiot sistem koj u{te vo ;>,?g# im go pretstavil na svoite u~iteli vo gimnazija# /o
ova po~nuva dolg spor me"u (vorkin i 9arns&ort, a ;>.>g# -J@ go gubi sporot i mu gi
priznava pravata na 9arns&ort#
6ra na zamrznuva!e na televiziite
Vo ;>01g# na tloto na @merika imalo H televiizii, no naskoro po~nale da
pristignuvaat mnogu bara!a za otvora!e na novi stani'i# 8ivnata komisija bila
primorana vo ;>0E godina da predloi svoevidno zamrznuva!e na %V, za{to mnogu od
niv ne gi ispolnuvale nitu najosnovnite tehni~ki standardi# %aka, ovaa komisija opredelila
period od H mese'i vo koj }e se razvijat standardi, }e se ograni~i me{a!eto me"u
stani'ite,)}e obezbedi &rekven'ii*, i }e obezbedi t#n obrazovni kanali# $ako, propagirana
samo za {est mese'i ovaa t#n# zamrznata era traela sL do ;>1, god#
Bo 1D7te godini televiziite proizveduvale del sopstvena programa, a ostanatoto go
davale na uslovno re~eno produ'entski ku}i, odnosno zainteresirani kompanii koi na ovoj
na~in ostvaruvale pro&it# 2epak skandalot so eden kviz, vo koj pobednikot gi znael
odnapred odgovorite, stavil kraj na vakvite koproduk'iski programi#
Ovoj period }e ostane i zapameten po stravot od komunizmot, koj be{e
karakteristi~en i za &ilmskata industrija# 2e &ormiraat komisii, se pra}aat pretstavni'i po
mediumite, prakti~no stanuva zbor za klasi~na 'enzura#
8a evropsko tlo jaknat i se razvivaat %V stani'i koi i denes se simbol za
kvalitetna programa )BBC, RAI, ZDF*# 3aj nas toga{nata %V 2kopje po~nuva da
proizveduva programa vo ramkite na Fugoslovenskiot sistem)F-%*#
(a da se zboruva za publika treba da se znae i to~niot broj na gleda~i)inaku }e
imate improviza'ii od tipot najgledanoto {ou, najgledanata emisija*# 6den od najdobrite
sistemi za mere!e na gledanosta e t#n# pipl7metar, aparat koj se zaka~uva na %V aparatot,
22
se povrzuva so sistemot do koj se pra}aat podato'i i taka se doa"a do relevantni
pokazataeli#
$zumitelot na ovoj sistem 8ilsen, mere!ata gi pravel na ~etiri mese'i,
distribuiral eden vid dnevni'i do opredeleni doma}instva, vo koi tie pi{uvale, {to i koga
gledale i toa se sporeduvalo so podato'ite od pipl7metarot# (a vakvoto mere!e na
gledanosta postojat odredeni dilemi )kolku e reprezentativen primerokot, kolku se to~ni
doma}instvata itn*#
Brug sistem na mere!e e podelbata {to zna~i kolku gleda~i vo opredelen
moment se vklu~eni, odnosno gledaat %V )za razlika od prethodniot model vo koj be{e
vaen brojot na doma}instvata*#
BOM@M$82%V@ V3LA568$ VO OB-6B68 /-OG-@M
-6F%$8G N 77777777777777777777777777777777777777777777777777777
2$%6 BOM@M$82%V@ 2O %V
BOM@M$82%V@ V3LA568$
VO OB-6B68 /-OG-@M
/OB6L=@ N 7777777777777777777777777777777777777777777777777777777
2$%6 BOM@M$82%V@V3LA568$
VO O/-6B6L68O V-6M6
%V ima nekolku &unk'ii, a toa e da in&ormira, da zabavuva i da obrazuva# Vo
razvojot na %V kako doma{en medium pridonesoa i nekolku prenosi kako na pr:
23
stapnuva!eto na ~ovekot na mese~inata, )iako do dene{en den postojat dilemi deka ova
bili simuliran pro'es vo pustinata 8evada* ubistvoto na 3enedi, studentskite protesti na
plo{tadot %i jan men 7 prenesuvan vo ivo ,0 ~asa#
Beneska mnogu svetski lideri, prvo gi doznavaat vestite od mediumite, odnosno
od televizijata# (atoa taa u{te dolgo }e go zazema prvoto mesto vo mediumskiot
prostor#6dukativnite programi se ne{to {to e poseben predizvik za sekoja %V )uli'ata
sezam,teletabisi, bu{ava azbuka*# 2epak, ima takvi koi smetaat deka gleda!eto %V
pretstavuva gube!e na vreme# Od aspekt na publikata i nejzinata brojnost, mediumot e
krajno atraktriven i za reklamira!e#
Vo svetski ramki poznat e pro'esot na obedinuva!e vo %V mrei,
)konglomera'ija*# 3aj nas sL u{te ima golem broj %V stani'i od koi H se so na'ionalni
kon'esii# 8a prviot (akon za radio di&uzna dejnost osnovna tenden'ija mu be{e da
obezbedi mediumski pluralizam od sopstveni~ki, no pred sL, od sodrinski aspekt# Vo
na{ata zemja, zagriuva~ki se istraenite i dokaani pokazateli deka mediumskiot
pluralizam ne pridonesuva za zgolemeno nivo na in&ormiranost# %ehnolo{kiot razvoj na
televizijata odi mnogu brzo )Bigitalna televizija, internet na %V, satelitski razvoj,
interaktivna %V*#
-azviva!e na mediumska pismenost
8ekolkugodi{nite istrauva!a pokaale deka gleda~ite najmnogu gledaat %V
kako izvor na in&orma'ii odnosno kako na najverodostoen izvor na vesti# %V7vestite se
brzi, dramati~ni i pokrieni so slika# %reba da se znae deka novinarstvoto e vest, no %V7
vestite barem za @merika'ite se i {ou, pa spored toa treba da privle~at publika# Vestite
treba i mora da se vistiniti i objektivni, no produ'entite imaat obvrska da privle~at
pove}e publika za{to stanuva zbor, za komer'ijalni stani'i#)razmislete kako se odvivaat
ovie pro'esi kaj nas*#
8ajdobrite pro&esional'i ne moat da ja in&ormiraat publikata ako taa ne se
vklu~i, a pokraj dobra sodrina za %V e bitna slikata# %aka, mnogu pro&esional'i ja
preminuvaat eti~kata grani'a, pa duri pravat kreira!e na mestoto na nastanot#
24
8ekoga{ ova za mediumski pismenata li~nost moe da bide pri&atliv argument,
dokolku reporterot e na mestoto na nastanot, no nema slika od ona {to &akti~ki se slu~ilo,
) na pr: soobra}ajki, nekakvi sredbi sl*# /rodu'entite vo svoja odbrana velat deka toa ne e
izmisluva!e na nastanot, tuku eden vid rekonstruk'ija so koja se saka da mu se dade
verodostojnost na izve{tajot#
Ona {to e problemati~no e rekreira!eto na nastanot )na primer, bila napravena
eksplozija na kamion, so izgovor deka serija od vakvi eksplozii se slu~eni*#
2e postavuva pra{a!eto kade treba da se povle~e 'rvenata linija? 4to }e se slu~i
so doverbata na publikata vo svojot omilen medium, ako nema razlika od &akt i &ik'ija,
realnost i iliuzija#
@ko ja doiveete vesta kako krea'ija ili simula'ija, {to }e vi vlee doverba?
9ormiranata mediumskata pismena li~nost, ){to e i na{a 'el* treba da razvie strategii za
analiza na sodrinata, odlu~uvaj}i kade da povle~e linija, odnosno kako da gi prepoznae
i ot&rli vakvite &abrikuvani vesti i nastani# /rodu'entite mora da balansiraat me"u vesta i
pro&itot, no gleda~ite mora da ja izbalansiraat nivnata elba za in&orma'ija, pridruena so
dobra slika, nasproti dovrebata koja mora da ja imaat kon vestite#
3riti~ki teorii 7 :on +artli
Ovie teorii se samo del od mno{tvoto studii za televizijata koi ovozmouvat
kriti~ko razmisluva!e za sodrinata i kulturnata sila {to kako medium televizijata ja ima
vo na{ite ivoti#
(a +artli , vo modernite op{testva %V, e sila na govorot# Vakviot svoj zaklu~ok
go temeli na tekstualni analizi, koi pokaale deka raznite programi, serii, se daleku od toa
da imaat edistven stav ili misle!e# Ova toj go podveduva pod aksiomata , Obez su{tinsko
misle!eO#%V tekstovite se polisemi~ni# %ie gi namaluvaat naporite na istrauva~ite da gi
identi&ikuvaat nivnite najmali delovi se dodeka na ekranite ima mnogu razli~ni ne{ta
kako vizuelni prikazi, narativni sodrini#2epak, za niedna sodrina nema dokaz deka,
tokmu taa e onaa vistinskata# 8ajdobroto {to sodrinata ili tekstot moe da pokae vo
vakov slu~aj, e kolku tekstot moe da go ograni~i ili zatvori misle!eto na gleda~ot, vo
nekoj vid ideolo{ka ramka#
2
5ita~i na %V tekstot 7 gleda~i
2ekoj koj se obiduva da ja prou~uva televizijata treba da znae deka postojat
razliki vo gleda!eto i kaj poedine'ot# %oa zavisi od raspoloenieto, dru{tvoto, mestoto,
no isto taka se otvora pra{a!eto niz koj diskurs se nabCuduvaat programite# Beneska
~ita!eto na televizijata moe da bide kriti~ko, a druga ve~er da ja gledate kako javnost,
odnosno publika# /onekoga{ ovie dva na~ina }e se prpletuvaat, no nekoga{ }e si
protivre~at# 2pored ova te{ko e da se de&inira deka %V se doivuva individualno,
odnosno poedine~no# 8a ovoj na~in televizijata moe da bide upotrebena za da dokae
kako poedin'ite imaat svoj subjektivitet# /oto~no tie se mnozinstvo so opredelena
identi&ika'ija koja moe da se kombinira, razdeluva , kon&rontira#
8e~istotija
Beka tekstovite i publikata moat da bidat de&inirani kako ne~istotija ne se novi,
no moat da predizvikaat i nedorazbira!e# 2o ovoj termin se pravi obid, kriti~ki da se
opservira televizijata, no ne samo kako najmo}en medium, {to sekojdnevno vleguva vo
na{ite ivoti, tuku kao toj, preku porakite i sodrinite su{tinski gi menuva na{ite svetovi#
%aka +ans Magnus @jzenberg }e konstatira deka elektronskite mediumi se daleku od
~istota, tie po svojata priroda se ne~isti, {to e del od nivnata proizvodstvena sila#
Pelbata za povlekuva!e na ~ista linija, izbegnuva!eto na devija'iite e anahrono i im
slui samo na onie koi barat sigurnost7 zaklu~uva @jzenberg#
$dejata deka silata e lo'irana vo ne~istotijata {to moe da bide de&inirana kako
dvosmilena grani'a doveduva do toa deka, moe da se diskutira za grani'ata me"u tekstot
i ~ita~otOgleda~ot, kako sprotivni entiteti, odnosno deka taa, me"u niv e podignata#
2.&.3 )esnici
$ndustriskata revolu'ija, zgolemuva!eto na rabotnoto vreme dovede do nova
~itatelska publika koja vo ;>7ot vek moela i da se nare~e peni press publika# 2e
2!
razvivale vesni'i koi bile e&tini, dostapni na golema publika, pa spored toa interesni i za
reklamira!e# Vo niv bile tretirani temi od sudstvo, politika, zabava# Mototo bilo, son'eto
sjae za site , pa taka sL pove}e vesni'i se razvivale vo gradovite#Lu"eto nabrzo uvidele
deka bez vesni'ite se isklu~eni od site op{testveni nastani#
/-V$ @G68J$$7 Vo ;E0Eg# H golemi vesni'i od Iu Fork gi obedinile naporite za
sobira!e na vestite od brodovite koi doa"ale vo pristani{tata# Otkako gi opredelile
pravilata za ~lenuva!e vo ;E1H god# ja &ormirale prvata agen'ija za distribuira!e na
vesti )asso'hiet the press*# Ova bilo zna~ajno za{to se zgolemil op&atot na vestite koj im
se nudel na ~ita~ite, na~inot na izvestuva!e se smenil i na kraj vesni'ite gi zgolemile
pro&itite, za{to ne morale da imaat svoi lu"e na site mesta#
POL%O 8OV$8@-2%VO7Vo ;EE.g# :oze& /uli'er go &ormira &ew 'or( Wor)* vo koj
promovira, ideja za toa vreme, eden vid novo angairano novinarstvo, senza'ionalisti~ko#
/rin'ipot go primenuva vo svojot vesnik 2an 9ran'isko 6gzaminer i Viljam -andol&
+erst# 2o ova zapo~nuva me"usebnata konkuren'ija, a kako plod na toa se sozdavaat
vrvni novinarski tekstovi# Beneska, najvisokata nagrada vo s&erat na novinarstvot vo
@merika, so pravo se narekuva /uli'erova# 3aj nas najvisoka novinarska nagrada e )Mito
+a<ivasilev Fasmin*#
(emaj}i go imeto od popularen 'rtan &ilm 'e)o, :i*, oltoto novinarstvo se
obra}a kon t#n# senza'ionalisti~ki vesti, vesti za katastro&i# 2eto toa bilo proprateno so
golemi naslovi, &otogra&ii i privlekuvalo publika#Ovoj period , pa se do pojavuva!eto na
%V moe da se smeta za zlatno vreme na pe~atenite mediumi#
Vesni'ite i nivnata publika
Vesni'ite se ~itaat za da se:
;# Bobijat in&orma'ii za site javni raboti
,# @latka za dnevno ivee!e) reklama, razni soop{tenija, oglasi*
.# (a odmor i begstvo od realnosta
0# (a presti
1# (a op{testveni kontakti
2"
Vidovi na vesni'i
;# Bnevni
,# 8edelni
.# Mese~ni
0# Laj& magazini
/ri~inite poradi koi imame razli~ni vesni'i se interesot na ~itatelite, a onie koi imaat
interes za reklamira!e ja koristat ovaa vrednost kako monost#
-azviva!e na mediumska pismenost
Vesni'ite im kauvaat na ~itatelite {to e dobro, vano spored mestoto)na pr# prva
strana, ona {to e najvano*# Ovde vano mesto zazema teorijata za agenda seting7 spored
koja mediumite vlijaat vrz nas ne samo so toa {to ne pottiknuvaat da mislime, tuku go
&ormiraat na~inot na razmisluva!eto# Mediumski pismenata li~nost treba da gi
prepoznava porakite#

2.&.& Knigi
6dno &ilmsko viduva!e zna~e!eto na knigite go opp{uva so s'ena vo koja se
gledaat lu"e koi gi raskauvaat knigite, obiduvaj}i se taka da gi zadrat od zaboravot ,
za{to spored avtorot vo idnina knigite }e se palat# ) &arenhajt 01;7 temperatura na koja
knigata gori*# 2ite tie, gi ~uvaat knigite vo svojata memorija za{to vo sprotivno }e bidat
sudeni za kriminal#
$storijatot na knigite e tesno povrzan so pronao"a!eto na Gutenbergovata
pe~atni'a ){ire!e na idei*#
3nigite se najmalku masovni vo svoeto dostignuva!eto na auditoriumot i
povrzuva!eto so industrijata i ovie dva elementi ja pravat vrskata me"u mediumot i
28
javnosta# 3nigite se pomalku zavisni od masovnite mediumi i nivnoto privlekuva!e na
publikata, pa spored toa moe da plasiraat predizvikuva~ki i nepopularni idei# 3olku
knigata pomalku zavisi od poddr{kata na nekoj sponzor, tolku taa posilno moe da ja
predizvika &antazijata na ~itatelot# =idej}i knigite se prodavaat kako poedine~ni
proizvodi )za razlika od %V kade ideite 'irkulirat simultano* vo ovaa industrija moe
uslovno da vlezat pove}e glasovi, odnosno moe da se oddri pove}e od koj bilo medium#
3ulturni vrednosti na knigite
3nigite imaat silna kulturna vrska poradi ovie pri~ini:
;# 3nigite se nositeli na op{testvenite i kulturni promeni ) razni idei 'irkulirat i
preku niv se prenesuvaat odredeni stavovi# (a prevodite na biblijata lu"eto
zavr{uvale na gilotini, protiv ropstvoto se slu{na glasot tokmu preku knigata 7
3olibata na ~i~ko %omK iljadni'i de'a {irum svetot ja ~itaa*#
,# 3nigite se vani kulturni skladi{ta
.# 3nigite se na{iot pogled vo minatoto )nema podobar na~in za izu~uva!e na
istorijata od ~ita!e na literatura od odreden period*
0# 3nigite se vana alka za li~en razvoj7 knigite ni se obra}aat li~no nam i
najverojatno zatoa se obra}aat kon spe'ijalizirana publika#
1# 3nigite se prekrasnen izvor na zabava i begstvo#
H# 3nigite se ogledala na kulturata
Jenzura
=idej}i knigite se nositeli na kulturni i so'ijalni promeni, podleele i na 'enzura#
2epak, 'enzurata ne e mnogu popularna nitu kako &orma, nitu kako ideja# (atoa i denes se
otvora dilemata, dali bilo kakov intelektualen trud treba da bide zabranet# %aka i pokraj
argumentite na 'enzorite, deka vo odredeni priliki zaradi po{irok op{testven interes treba
da postoi 'enzura, sepak slobodniot govor treba da bide pottiknuvan i odruvan#
3ategorii na knigi
29
;# 3nigi prodavani preku klubovi
,# A~ebni'i za osnovno i sredno
.# 3nigi za kole<i i univerziteti
0# -azni knigi za dieti, i drugi vidovi prira~ni'i
1# /ro&esionalni knigi
H# -eligiozni
?# 2tandardizirani testovi
E# 6n'iklopedii, atlasi re~ni'i
># Aniverzitetski knigi koi sorabotuvaat so Aniverziteti, a najstar izdava~ e ./0or*
Uni1ersity +ress
Od idea do publika'ija
(a da si go najde knigata patot do ~itatelot knigata pominuva niz nekolku &azi#
8ajprvo, idejata se distribuira do izdava~kata ku}a kade preku opredelen tim se o'enuva
potrebata od izdava!e na knigata )kolku }e donese pro&it, kolku korespondira so
ideite i sl*# Ovoj tim e sostaven od &inasiski eksperti, pravni'i i dugi koi site gi iskauvaat
svoite stavovi okolku potrebata da se pe~ati knigata# /otoa se pe~ati vo odreden tira, koj
dokolku bide prodaden se pe~ati povtorno#
3aj nas nekoi izdava~kite ku}i se sL pove}e spe'ijalizirani za odredeni izdanija#
2L pomal e interesot za skapi monogra&ski izdanija za koi dravata nema monost da
gi pla}a, a bidej}i izdanijata se nekomer'ijalni izdava~ot nema interes da gi pe~ati#
%rendovi vo izdva{tvoto
2ovremenoto izdava{tvo se karakterizira so nekolku ekonomski i strukturni &aktori, a
tie se konvergen'ija, konglomera'ija, hiperkomer'ijalizam i bara!a za pro&it, rast na
malite izdava~i, restruktuira!e na raskauva!eto i promeni vo ~ita!eto#
3onvergen'ijata e zamena za site aspekti od industrijata za knigi i vrskite so
~itatelite# %aka $nternetot nudi monost mnogu idei da bidat publikuvani# (na~i
konvergen'ijata e eden vid brak me"u knigite i $nternetot#
3#
B 7 knigite se monost za avtorite da gi izdadat knigite na V6=, kako d7kniga# Leta
8olan na ovoj na~in na{la mnogu ~itateli i e proglasena za najuspe{en avtor#
%aka nare~enoto e7 izdava{tvo ima prednost, za{to moe da bide objaveno vedna{ )za
razlika od tradi'ionalniot na~in kade {to e potrebno pove}e vreme*# Brugata prednost na
ova izdava{tvo e &inansiskiot bene&it, koj mu dozvoluva na avtorot zarabotka, kakva {to
ne bi moel da ostvari preku tradi'ionalniot na~in na izdava!e# (na~i prednosta e vo
parite i vremeto#6 7 izdava{tvoto ima dve primarni &ormi# Prviot e )print of demand*, a
toa se knigi koi se pe~atat po bara!e, a pridobivkite se &inansiski# Vtorata &orma na e7
knigi e vo digitalna &orma, odnosno toa se knigi koi se ~itaat od kompjuter# 2e smeta
deka )print of demand*, izdava{tvoto ima idnina, dodeka vtorata &orma ja otvara
dilemata, kolku lu"eto }e sakaat da ~itaa
3onglomera'ii
Vo pove}e od bilo koja mediumska industrija, vo izdava{tvoto se prisutni mali
kompanii# Gi ima takvi kade {to ne se vraboteni pove}e od ,D lu"e# Vakvite ku}i
pretstavuvat i semejni biznisi# 2epak, malku se onie koi izdavaat pove}e naslovi i zatoa e
prisuten pro'esot na nivno okrupnuva!e, poto~no obedinuva!e )konglomera'ija*# 3aj
nas vakov pro'es sL u{te ne e trend#
$naku pridobivkite od vakviot pro'es se deka, malite izdava~ki ku}i dobivaat
&inansiska pomo{, so {to im se zgolemuva mo}ta za izdava!e# 8egativnata strana e {to,
vsu{nost izdava~kata ku}a stanuva edna# /orano ovaa industrija se narekuvala
$8BA2%-$F@ VO 3OL$=@, bidej}i stanuva zbor za mala industrija so malku personal i
malku avtori# Ovoj poim ozna~uva malku, po broj#
Vo malite ku}i se vodelo smetka duri i za tradi'ijata i dobrite odnosi, dodeka
konglomera'ijata vodi samo kon pogolema dobivka# Ovaa konglomera'ija e osobeno
zakana za kulturnite normi koga na pr# edna izdava~ka ku}a od edna zemja e kupena od
izdava~ka ku}a od druga zemja#
=ara!e za pro&it i hiperkomer'ijalizam
31
%enden'iite za konglomera'ija se vodeni od potrebata za hiperkomer'ijaliza'ija#
2epak, kaj nas vakvite pro'esi moe da se sledat preku potrebite na izdava~ite da pe~atat
knigi koi se bestseleri i na toj na~in da privle~at publika, no se otvora dilemata dali se
tie vistinski ~itateli?
3aj nas izdava~ite sL u{te barat dravna pomo{ za pe~ate!e na knigi i toa
naj~esto se sveduva i na nivni me"usebni presmetki#
Vo svetot poznati se i t#n# prodava!e na pravata od strana na avtorite i izdava~ite
za proizvodstavo na &ilmovi, potoa na razni klubovi, pa duri i pe~ate!e na mai'i
)primerite ne se karakteristi~ni za na{ata zemja*#
Vo trkata za pro&it sL po~esto vo svetot se izdavaat t#n# instant7knigi, koi se vrzani
za odreden nastan i taka stanuvaat hitovi# +iperkomer'ijalizmot gi pravi popularni
odredeni avtori i tie imat prepoznatliv stil )4eldon, 2til*# 2epak, ova otvora dva problema:
7 so izdava!eto na knigi od mal broj na avtori se gubi kvalitetot,
7 i vtoriot element e pla}a!eto od strana na izdava~ite, koi na on-line
prodava~ite im sugeriraat da &avoriziraat odredeni avtori i knigi#
2L po~esto se otvoraat kniarni'i kade so ka&e moe da se pro~ita ne{to# 2e
razbira deka vakvite prodavni'i imaat protivni'i i privrzani'i, no se dodeka se bara na~in
knigata da se pro~ita i kupi site potezi se opravdani, za {to bez ~itatelska publika nema
vistinski intelektual'i#
-azviva!e na mediumski ve{tini 7 +@-$ /O%6-
(o{to ovaa kniga izvr{i tolku silno vlijanie vrz mladite? 2e smeta deka preku nea, tie
po~naa da go razvivaat ~uvstvoto za analiza i za e&ikasno razbira!e na sodrinata#
$zdava!eto na ovaa kniga, za mnogumina zna~e{e povtorno ra"a!e, odnosno &ormira!e
na silna ~itatelska navika#
2epak postoi prisutna tenden'ija na ne~ita!e {to go doveduva vo pra{a!e poimot na
silna dvie~ka sila vo op{testvoto# (atoa moeme li da ja ignorirame knigata?
Vtoro,totalitarnite reimi gi gorat knigite kako nositeli na idei, pa dali taka ne im se
ovozmouva na diktatorite nepre~eno da vladeat? /red pojavata na +ari /oter, mnogu
@merikan'i vaele za slabi ~itateli# 2e razbira deka neblagodarno e da se tvrdi deka +ari
32
/oter gi napravi pozainteresirani, no sepak moe da se tvrdi deka se razvi nova genera'ija
na poten'ijalni ~itateli 6dna od ulogite na mediumskata pismenost be{e razviva!e svest
za vlijanieto na mediumite, a tokmu +ari /oter toa go napravi#
2.&.* +ilm
/rvite snimateli =ra}ata Lumier, zapo~nale mnogu ednostavno snima!e, prave!e
na &ilmovi, bez da razmisluvaat za t#n gramatika na &ilmot# 8emalo kompjuterska
obrabotka, gra&i~ki dizajn i voop{to mali bile potrebite za razbira!e na sodrinata#(atoa
sosem ednostavno izgledaat toga{nite &ilmovi vo sporedba so ona {to denes ni e potrebno
kako ve{tina za da moeme da go razbereme eden 5a)+ 0i(4ion, 6&ektot na peperutkata i
nekoi drugi &ilmovi#
@ko prvite vesni'i bile izmisleni so za da moe da ~ita malata politi~ka elita,
toga{ prvite &ilmovi bile sozdadeni od zabavuva~i koi sakale da napravat pari, pri toa
zabavuvaj}i mnogumina# 9ilmot na po~etokot bil sozdaden bez golemi o~ekuva!a#
%reba da se istakne deka, na po~etokot na sozdava!eto na &ilmot nemalo t#n mediumska
pismenost zatoa lu"eto i proizvoditelite, prakti~no, u~ele zaedno#
-ani zabavuva~i
Guvernerot na 3ali&ornija sakal da dokae deka, ko!ot dviej}i se vo galop gi ima
site ~etiri noze nad zemja i za taa 'el mu se obratil na eden poznat &otogra&, koj rabotel
dolgo vreme na problemot sL dodeka ne na{ol re{enie# Vo ;E??g# postavil ~etiri kameri
na patekata od startot, pa sL do krajot i taka ja potvrdil tezata na guvernerot, no ona {to e
najvano e {to &otogra&ot se zainteresiral od slikata {to se pojavuvala koga &otogra&iite se
gledaat kako sekven'a )del po del*# /o~nal da slika brojni ~ove~ki i ivotinski aktivnosti#
(a da ja pokae svojata rabota &otogra&ot Maj =ri< go izmislil (OO/-@32$23O/O%#
3oga lu"eto gi gledale, brzo, ovie sliki toa li~elo kako na &ilm# Ovaa per'ep'ija e plod na
&enomenot nare~en A/O-8@ V$($F@ vo koja slikite sozdadeni vo okoto se vra}aat vo
mozokot za ;O,0 sekundi# 9removite od &otogra&ijata gi ima ,0 vo sekunda, pa taka lu"eto
gi doivuvaat kako da gledaat &ilm#
33
9otogra&ot Maj =ri< se sretnal so %omas 6dison vo ;EEEg# i ovoj brzo go videl
nau~niot, no i ekonomskiot pridones na izumot i pobaral od negoviot vrven nau~nik
%omas Bikson da raboti na razviva!e na podobar proektor# 2ogleduvaj}i gi ograni~enite
monosti na ovoj izum toj gi povrzal neodamna otkrienata 'eluloidna &ilmska lenta na
+anibal Gudvin i 6smanovata 3odak kamera i go sozdal kinetogra&ot, no seto ova bi
bilo nevozmono dokolku ne bila razviena &otogra&ijata#
Vo ;E;Hg# &ran'uskiot nau~nik 8iepsi go razviva pro'esot na &otogra&ira!e#
8emu mu se pridruuva Luj Bager koj vo ;E.> go pretstavuva dagerotipot# Vo isto vreme
=ritanskiot nau~nik %albot go sozdava kalotipot# /rvoto studio go gradi %omas 6dison, a
prvite &ilmovi bile prikauvani niz kinetoskop pridruuvani so muzika od &onogra&#
2ledniot ~ekor go pravat bra}ata Lumier# Lu"eto sedat vo temni sali i gledat na
golemo platno, a bra}ata vo ;E>1g# go izmisluvaat kinematogra&ot# 6dison i ovoj pat go
voo~uva podobriot aparat od negoviot kinetoskop# %omas @rmat izrabotuva nov proektor
i taka na ,.# D0# ;E>Hg# e promoviran vo Iu Fork %omasoviot vitaskop, a so toa po~nuva
&ilmskata istorija#
Ovie prvi &ilmovi bile snimani bez dvie!e na kamerata i nemalo reira!e# (a
prvata publika toa moebi bilo dovolno, no bidej}i im nedostasuvala prikazna tie nabrzo
prestanale da ja interesiraat publikata, zo{to taa ednostavno sakala pove}e# 9ran'uzinot
:or< Melie po~nuva da pravi narativni &ilmovi, odnosno &ilmovi koi imaat prikazna# Vo
;E>D godina toj snima edna s'ena, no podo'na prodoluva so snima!e na pove}e
sekven'i# %aka toj snimal edna s'ena, ja stopiral kamerata, ja premestuval, snimal druga
s'ena i taka natamu# Melie se narekuva i /-V$O% AM6%8$3 VO 9$LMO% bidej}i toj
ja vovel nara'ijata vo &ilmot preku prikaznata /@% 8@ M6265$8@%@ );>D,*#
Ovoj na~in na &ilmsko razmisluva!e gi pottiknuva i amerikanskite tvor'i koi
&ilmot go videle vo ;>D. godina# %aka kamermanot 6dvin /orter ja upotrebuva kamerata
da ja raskae ;,7minutna prikazna GOL6M$O% G-@=6P 8@ VO(O% );>D.* koj se
smeta i za prv &ilm so reira!e, mobilna kamera i relativno so&isti'irana prikazna# Ova bil
i prv vestern, no vo ovoj &ilm za prv pat bila upotrebena i montaa, {to osobeno bilo
privle~no za publikata# %aka po~nuva i potrebata od sozdava!e na pove}e &abri~ki
studija, za{to publikata ednostavno go sakala ovoj vid na zabava#
34
Vo ;>DE godina %omas 6dison &ormira studio i sekoj {to sakal da prikauva &ilm
trebalo da dobie dozvola od nego# 2e razbira deka vakviot sistem ne ostanal dolgo, za{to
samostojni mali produ'enti po~nale da rabotat i proizveduvat duri i podobri &ilmovi#
2amo 5arli 5aplin, zarabotuval ; milion dolari vo toj period# %reba da se znae deka vo
;>;0, ;>;1 godina evropskata &ilmska industrija stagnira poradi /rvata svetska vojna#
/oradi slaboto poznava!e na jazikot ne bile koristeni titlovi, no sepak treba da se ima na
um deka @merikanskata domina'ija vo &ilmot zapo~nuva ,D godini po bra}ata Lumier#
/romeni vo &ilmskata industrija
/rviot zvu~en &ilm e Bon Puan );>,H* distribuiran so zvu~ni e&ekti# Vlijanieto na
zvukot se re&lektira niz tri punkta 7 prvo zvukot dava monost za voveduva!e na novi
anrovi na pr# muzikaK vtoro artistite mora da pokaat pogolemi akterski sposobnostiK
treto 7 zvukot go pravi proizvodstvoto na &ilmot mnogu pokompli'irano i poskapo#
3ako i da e vo razvojot na &ilmskata industrija treba da se napomene deka, vo
po~etokot duri i bakne na &ilmskoto platno predizvikuval skandali# +olivud odgovara
taka {to vo ;>,,g# &ormira edna aso'ija'ija, ~ij {to pretsedatel sakal da go zajakne
ugledot na &ilmovite, odnosno naglasuvaj}i ja nivnata obrazovna &unk'ija, toj &ormira,
eden vid javen komitet sostaven od verski i politi~ki lideri# %aka vo ;>.0 godina tie go
&ormiraat t#n &ilmski kod#
8ovi genera'ii novi problemi
3rizata vo ;>., godina ne ja pogoduva tolku &ilmskata industrija blagodarenie na
novite genera'ii koi bile kreativni , i kako vtoro blagodarenie na t#n# vertikalno
povrzuva!e , odnosno edno studio snima i prikauva vo svoi sali# /odo'na vakvata
rabota e proglasena za ilegalna#
$storijata na &ilmot po vojnata moe da se identi&ikuva so strav# /o~nuvaat &ilmovi
so antikomunisti~ka sodrina#
/eriodot {to sledi, pa do deneska moe da se nare~e period na usovr{uva!e na
&ilmot i proizvodstvo na &ilmovi koi vleguvaat vo &ilmskata istorija#
3
9ilmovite i nivnata publika
8ie zboruvame za &ilmovite kako &abrika na soni{tata, sakame da imame ivot
kako vo &ilmovite# (na~i &ilmovite zazemaat mnogu vano mesto vo na{ata kultura#
9ilmovite kako i knigite se poseben medium# (atoa &ilmot ima pove}e zaedni~ko so
knigite otkolku so televizijata, zatoa {to, kako {to se kupuva kniga, taka se kupuva i karta
za da se gleda &ilm )iako umetni~kite vrednosti nikoga{ ne moat da bidat staveni pod
znak na ednakvost*# 9ilmskata publika e vistinski konsument, a dali e dobro ili lo{o ne
moe da se kae, no denes &ilmskata publika e preteno mlada# Ottuka, se otvora
su{tinskoto pra{a!e )od aspekt na publika* ako &ilmovite se dizajnirani za mlada publika,
zo{to &ilmot e vaen medium i zo{to toj bi pretstavuval predizvik za drugite lu"e? (atoa i
&ilmot stanuva kompleten zavisnik od publikata#
3olku &ilmot ima vistinski kulturni implika'ii vrz na{ite ivoti moe da se
sublimira i od izjavata na Majkl @jsner, pretsedatel na 5arama,nt +i(47ers; 8ie nemame
obvrska da pravime istorija, nemame obvrska da pravime umetnost, edinstvenata obvrska
e da napravime pari;
%rikomponenten sistem
=iznisot so &ilmot uiva dobra reputa'ija od dve pri~ini:
a* /rvata e taa {to go potvrduva kako tri7komponenten sistem:
produk'ija, distribu'ija i emituva!e i
b* Vtorata, e {to &ilmskata industrija nau~i da ivee so industrijata
/roduk'ija
2ekoja godina vo @merika se proizveduvaat nad 1DD &ilmovi, zarabotuva~kite se
golemi, a tehnologijata ovozmouvaa sL pove}e &ilmski spektakli, no mnogu kriti~ari
smetaat deka ovaa zgolemena produk'ija e glavnata pri~ina {to golemite studija ne se
tolku raspoloeni da se odnesuvaat kreativno vo golemite bu<etski &ilmovi# 2pored toa,
3!
lesno moe da se razbere ona {to go veli kriti~arot 2tiven Viti, deka produ'entite
deneska, sakaat da prodadat {to pove}e bileti, zatoa {to so svojata produk'ija
ovozmouvaat rabotite lesno da se razberat i lesno da se zaboravat i taka vsu{nost imame
milioni gubitni'i7 gleda~ite#
Bistribu'ija
/rezentira!eto na &ilmovite niz podra~jeto kade se zboruva amerikanskiot jazik,
bez ogled dali se doma{na produk'ija ili se prevedeni zboruvaat za &inansiski uspeh i vo
toa se vklu~eni nivnite lu"e za reklama i marketing vo pro'esot nare~en zeleno svetlo.
Ova zna~i deka ovie pro&esional'i moat da kaat da, ili ne, za &ilmskata produk'ija, no
isto taka moraat da kaat kolku pari i napor }e bide vloeno vo &ilmot ako re~at, da# 6dna
strategija koja se narekuva otvorena platforma zna~i deka &ilmot e dostaven do
nekolku kina i se o~ekuva odgovor na kritikata, negov evantualen &estivalski uspeh i
nekolku dobri zborovi, koi {to }e zna~at negovo ozna~uva!e kako uspe{en# 8ieden &ilm
ne bi moel da bide viden i da gi ostvari svoite ekonomski i drugi 'eli dokolku ne bide
prikaan, zatoa studijata se klu~niot del vo &ilmskata industrija i tie, vsu{nost, vr{at
kontrola na ovoj trikomponenten sistem#
$ako, nezavisnite produk'ii obezbeduvaat samo ;DQ od &ilmovite, za{to tie imaat
i pomali bu<eti, sepak mnogu pati se smeta deka se poimaginativni od golemite studija#
3onglomera'ija i karakterot na blokbasterot
Bel od 'elite na ovaa konglomera'ija doa"aat od Me"unarodnata sopstvenost#
2pored mnogu kriti~ari kombina'ijata na konglomera'ija i stransko poseduva!e ja turka
industrijata vo t#n# blokbaster mentalitet, {to zna~i &inansira!e na &ilmovi bez mnogu
rizik# (aedni~kite 'rti na ovoj blokbaster mentalitet se slednive:
Koncept na filmovi koj podrazbira &ilmovite da moat da bidat objasneti
ednostavno# Me"unarodnata spostvenost i distribu'ija pridonesuvaat kon ovoj &enomen#
6dnostavni &ilmovi i lesni dijalozi polesno se prodavaat#
3"
!stra`uva"e na publikata e bitna karakteristika, za da se znae kakov e interesot na
publikata za da se prikae &ilmot#
Prodol`enija i rimejkovi 8i{to ne e tolku uspe{no kako uspehot# %aka se objasnuva
snima!eto na pr# <tar wors trilogijata i povtorno snima!e na uspe{ni &ilmovi# 2o ova
moe da se objasni i snima!eto na %V serii i rimejkovi vrz osnova na stripovi#
Proda`ba na dobra, predmeti koi stanale popularni od neko filmovi.
3onvergen'ijata go rede&inira &ilmskiot biznis
-aste~kata vrska me"u t#n kino7&ilmovi koi {to se proizvedeni isklu~ivo za kino7
proek'ija, a podo'na se prikauvaat na %V, i samata %V se rezultat na tehnolo{kite
promeni# Bene{nite distributeri mnogu pove}e zarabotuvaat od ovoj vid na doma{na
zabava, pravej}i BVB, videolenti, i kabelski %V# 3onvergen'ijata me"u &ilmot i
digitalnite tehnologii taka po~nuva da gi rede&inira produk'ijata, distribu'ija, i
prikauva!eto#
-azviva!e na ve{tini na mediumskata pismenost
2tava!eto na brend porizvodi vo &ilmovite ne e nova# Mnogu produ'enti se trudat
da privle~at sponzori, na toj na~in {to vo &ilmot se upotrebuvaat artikli so poznati imi!a#
Od gledna to~ka na mediumska pismenost, ova prikauva!e na poznati brendovi treba da
bide do stepen do koj nema da bide zagrozeno umetni~koto dostignuva!e#
@ko se znae, kako mediumskata sodrina se opredeluva i kako &inansiskata pomo{
vlijae vrz nea, toga{ ne e te{ko da se opredeli komunika'iskiot pro'es# 2vesnosta za
naporite so koi &ilmskata industrija saka da go maksimizira svojot pro&it, stanuva
'entralen del za razbira!e na &ilmskata pismenost# 2epak ova otvora pove}e dilemi# 8a
primer, dali nema da ni pre~i ako sodrinata e minimalna, a dominiraat reklamira!a?Bali
se ~uvstvuvate iznevereni, ako ste platile za dobra sodrina )&ilm*, a gledate samo
komer'ijalni poraki? Bali smetate deka na &ilm treba da se primeni praviloto kako na %V,
odnosno reklamite da bidat izdvoeni od sodrinata?
38
4to e dogma &ilm ?
2metaj}i deka komer'ijaliza'ijata go uni{ti &ilmot kako umetni~ki ~in, mala grupa
Banski produ'enti vo ;>>1g# sozdade eden vid mani&est Bogma >1, narekuvaj}i go
zakletva za ~esnost# Mnogu mali nezavisni &ilmovi bea proizvedeni pod ovie pravila, za
koi duri i 2pilberg rekol deka saka da raboti# /ravilata za dogma &ilm se slednive:
2nima!ata mora da se na avtenti~ni loka'ii
%onot ne moe dopolnitelno da se obrabotuva
3amerata mora da se dri
2nima!eto mora da e vo boja
2pe'ijalni &iltri se zabraneti
8e treba da ima s'eni na nasilstvo
2lu~uva!eto na &ilmot mora da bide sega i tuka
9ilmot mora da bide .1mm
2.*. ,ovi neelektronski mediumi
2o porastot na elektronskite mediumi, ode{e i razvojot na elektronskite
tehnologii, kako {to se &ilmovite, audio i video kasetite i &aks ma{inite# 8etipi~no za
elektronskite mediumi, site ovie tehnologii ovozmoija prenos na standardizirani poraki,
do disperzirana, no 'entralno kontrolirana i organizirana publika# $sto kako i elektronskite
medimi, so isklu~ok na &aksot, tie se pogodni kako za pismenata, taka i za nepismenata
publika
Alogata na &ilmovite vo pro'esot na javnoto misle!e e najo~igledna, koga tie se
kontrolirani od vladite# $ako tie se nameneti za zabava, &ilmovite imaat vana uloga vo
ona {to se narekuva izgradba na zaedni~ki univerzum na pogledi i posvetenost na
kolektivnite 'eli# =rojni se primerite, na &ilmovi koi posluile za zabava, no voedno ja
odigrale svojata propagandna 'el )G7in Minivaer, Bestina'ija %okio, Odneseno so viorot*
i doprele do masovnata publika, interpretiraj}i kontorverzni nastani i slu~uva!a#
39
@udio kasetite i video lentite, se ralativno e&tini mediumi, ne zavisat od
pismenosta ili od pridobivkite na glasot i stasot#Osobeno se dobri za prenesuva!e na
politi~ki poraki, so koi moe da se komuni'ira so geogra&ski disperziranata, minimalno
organiziranata i ~esto nepismenata publika# /oliti~ki najkarakteristi~en e slu~ajot, vo
;>?D godina, so toga{ progonetiot ajatohal +omeini od $ran# @udio kaseti, so negoviot
glas 'irkulirale niz naselenieto, na toj na~in ovozmouvaj}i od eden 'entralen izvor da se
prenesuvaat poraki do publikata i na toj na~in da se zasiluva revolu'ionernat aktivnost#
Beneska najkarakteristi~en e primerot na Osama =in Laden, koj isto taka, preku video
lenti ispra}a poraki#
Malite grupi ne se edinstvenite korisni'i na audio i video lenti# 8iskata 'ena gi
pravi korisna alatka vo polti~kite partii, lokalnite grupi, pa duri i za disidentite )onie koi
iamat razli~no misle!e od mnozinskoto*# 6&ikasnosta na ovie mediumi se ogleda vo toa
{to, tie ne se odnesuvaat samo na prenesenite poraki, za{to koga malata grupa stanuva del
od slu{a!eto, taa svoite vpe~ato'ii im gi prenesuva na drugite, povrzani vo pogolemi
grupi, koi moat da bidat 'entralno organizirani i kontrolirani#
9aksovite i tehnologiite za televiziski marketing, iako ne se novi vo politi~kite
kampa!i, ja zgolemija nivnata e&ikasnosta# /orakite preku niv mnogu brzo, stignuvaat do
onoj do koj se isprateni, bez ogled na geogra&skata oddale~enost# Ova svojstvo, gi
nadminuva slabostite na elektronskite i neelektronskite mediumi, odnosno, preku niv,
moe da se stigne do to~no 'elno opredelena grupa# /ridobivkite na ovaa tehnologija se
vo slednovo: avtomatskite ma{ini ja primaat porakata i bez prisustvo na prima~ot, samo e
potrebna to~na adresaK isto taka, sliki i gra&ikoni moat da bidat pra}aniK vremeto
potrebno da se prenese porakata e mnogu kratno namaleno, odnosno mnogu pobrzo, od
ona dokolku bi se koristela po{tata# 3ombina'ijata od tehnolo{ki pridobivki, go pravi
&aksot podobar od voobi~aenata po{tenska usluga i korisnosta od drugite sredstva za
masovno komuni'ira!e, za{to kratkite pi{ani poraki, za relativno kuso vreme stignuvaat
do 'elnata publika#
2ite komunika'iski sredstva )elektronski, neelktronski* vlijaat na
interpersonalnata komunika'ija# /reku niv, diskusiite i debatite koi se odvivaat sponatno
vo interpersonalnata komunika'ija, sega moat da bidat kontrolirani od grupi, koi imaat
pristap do mediumite, pa taka, iako vzaemnata svesnost i kolektivnoto misle!e treba da
4#
se proizvod na ovaa razmena na in&orma'ii, tie naprotiv, se &abrikuvani od samite
mediumi# (atoa politi~kta borba, za sloboden pristap do mediumite i namaluva!eto na
potrebata od nivna kontrola, ~esto e predmet na politi~ka borba#
2.-. Komunikacija vo ki.er prostorot
/ojavata na $nternetot, kako de'entraliziran medium, be{e pre~ekano so
voodu{evuva!e, za{to za mnogumina, pretstavuva{e pottik kon neograni~ena razmena
na individualni misle!a# =ez ograni~ua!e, bez politi~ki grani'i, sekoj so sekogo moe
da kontaktira preku internet, spored negovite interesi, vo sredina i vreme, koga nekomu
toa mu odgovara# (a razlika od elektronskite mediumi, ovde ima aktivna komunika'ija
od dvete strani# $nternetot, olesnuvaj}i go poedine~niot pristap vo javnata debata, moe
da ja stimulira vzaemnata svesnost# -azvojot na Veb stranite im pomogna na
korpora'iite, politi~kite organiza'ii, poedin'ite, da napravat svoi sopstveni bilteni, pri toa
pretstavuvaj}i se, pred re~isi neograni~enata, elektronska zaedni'a# Olesnuvaj}i go
individualnoto u~estvo vo javnata debata, $nternetot ja obnovi vzaemnata svesnost kako
spontan izliv na interpersonalna ili grupna komunika'ija, a ne kako proizveden produkt#
Me"utoa, iako internetot ima poten'ijal za vakov razvoj, treba da se naglasi deka ovaa
sloboda vo komuni'ira!eto koja go karakterizira $nternetot, ne moe da se gleda kako
tehnolo{ki pro'es# 8aprotiv, taa treba da se nabCuduva vo istoriski i op{testven kontekst#
-azvojot na $nternetot, kako de'entraliziran komunika'iski sistem, prvo, bil
dizajniran za voeni i poli'iski 'eli# @gen'ijata za napredni istrauva!a )$7e A*na4e*
=esear47 5ro>e4ts A%en4y 9 A=5A) ja razvi ovaa tehnologija vo domenot na na'ionalnata
bezbednost# 3asnite HD7ti i ?D7ti godini, Ministerstvoto za odbrana, razvi komunika'iska
mrea me"u ~etiri istrauva~ki univerzitetski 'entri, povrzani preku tele&onskiot sistem,
{to ne bilo dobro re{enie, bidej}i ovoj sistem moel lesno da stane 'el na napad, so {to i
vrskata me"u 'entrite bi bila prekinata# (atoa, sledniot ~ekor, bil, da se razvie
tehnologija, nezavisna od tele&onskata, so vospostavuva!e na direktni vrski me"u
univerzitetskite 'entri# (a taa 'el, od po~etok, bile upotrebeni tele&onskite vrski, no
pakasno se koristat satelitite, koi prakti~no go napravija $nternetot dostapen i vo oblasti,
kade {to nema{e razviena tele&onija# (a da ja olesnat komunika'ijata, site 'entri se
41
soglasile da pri&atat isti postapki, taka {to, duri i ako eden ne gi po~ituval, ostanatite bi
moele da prodolat da komuni'iraat#
1
Bva &aktora odigraa vana uloga vo pri&a}a!eto na $nternetot, a toa bea negovata
'ena i znae!eto# Mal bil brojot na onie, koi moele da gi koristat prednostite na ovaa
tehnologija# Ottuka, so pravo se konstatira deka, se sozdava komunika'iski jaz, za{to
onie {to se pobogati i obrazovani, }e imaat pogolem pristap, od onie koi toa ne go moat#
Ova pak, rezultira so soodveten jaz vo znae!eto# (atoa i vo in&orma'iska smisla se
zboruva za kompjuterski 'entri i peri&erii#
2epak, kako vremeto odminuva{e, $nternetot, ne go koristea samo istrauva~kite,
odnosno akademskite sredini# Benes, re~isi nema delovi vo svetot, kade {to ovaa
tehnologija ne se koristi, a sekojdnevno sme svedo'i na razvojot na so'ijalnite mrei, taka
{to $nternetot, stana sovremna agora, vo koja sekoj ima pristap# 2e razbira deka
masovnata primena vodi i kon negova zloupotreba, kako {to e pornogra&ijata, potoa razni
kriminalni dejstva i drugo#
8a kraj treba da konstairame, deka ona {to e bitno za na{iot predmet na interes, a
toa se novite mediumi i komunika'iskite tehnologii, e deka mnogu kompjuterski
korisni'i ne gi koristea mreite, za da go kreiraat javnoto misle!e# Vo ;>>1 godina vo
2@B, samo ;0Q od vozrasnata popula'ija, bila korisnik na on lajn mreite, no toa nemalo
nikakva vrska so pro'esot na javnoto misle!e# 2amo H od ,D korisni'i ) ili okolku 0Q od
vozrasnite * barale vesti, no pomalku od eden vo ,D )ili pomalkuod ;Q* diskutirale za
politikata#
H
Mono e i verojatno, $nternetot da predizvikuva sprotivni e&ekti od onie na
masovnite mediumi, za{to vzaemnata svesnost i kolektivnoto misle!e }e bidat
ograni~eni samo na obrazovanite, odnosno na ekonomskata elita# Bokolku ova se slu~i,
porastot na kompjuterskata komunika'ija }e ja naglasi razli~nosta me"u masovnite i
elitnite misle!a# 3omer'ijaliza'ijata na $nternetot i bara!ata da se kontrolira sodrinata
na porakite, napravi ovoj otvoren avtopat, da bide pretvoren vo kontroliriran, zatoa vo
ovoj moment, se u{te e neblagodarno da se prognoziraat dolgoro~nite e&ekti koi
$nternetot }e gi ima vrz javnoto misle!e#

-)mer ? @ewitt, 5. (1994) . Batt)e 0or t7e so,) o0 Anternet. Time, 144 (4), ++9#9!
!
$imes an* mirror 4enter 0or t7e +eo+)e an* t7e +ress, 199
42
Ona {to e izvesno vo ovoj moment, e &aktot, deka javnoto misle!e, bez
somnenie, moe da bide kreirano so pomo{ na drugi tehnologii, odnosno ne samo preku
sredstavta za masovno komuni'ira!e, a za toa presudno e me"usebnoto vlijanie me"u
tehnolo{kite i institu'ionalnite &aktori vo odreden istoriski kontekst, a koj moe da se
sublimira vo slednovo:
a* goleminata i heterogenosta na polula'ijata koja u~estvuva vo pro'esot
na javnoto misle!e, postojano se zgolemuvaK
b* monostite koi ja aktiviraat javnata debata od edna strana, se
pro{iruvaat i se slobodni, a od druga se stesnuvaat i 'entraliziraatK
'* kohezivnosta na grupite koi u~estvuvaat vo javnata debata, stanuva
pove}e zavisna od &ormalnite organiza'ii i vodstva, a pomalku zavisi
od poedin'iteK
d* pristapot do komunika'iskite kanali zavisi od &inansiskite monostiK
e) se zgolemuva podlonosta na pro'esot na javnoto misle!e na
'entralizirana kontrola i manipula'ija
?
(a da moe da se razbere politi~kata uloga vo &ormira!eto na kolektivnoto
misle!e, treba da se obrne vnimanie na pra{a!eto, kako taa uloga se odrazuva vrz
na~inot na koj politi~kata organiza'ija se bazira# (atoa i se veli deka, pro'esot za
&ormira!e na javnoto misle!e vo demokratskite op{testva se razlikuva od ona vo
nedemokartskite# =idej}i komunika'ijata vo kiber prostorot stanuva sostaven del od
na{ata kultura, nekoi avtori smetaat deka, virtuelnata zaedni'a e kolektivitet vo ovoj
prostor, niz koja se razviva virtuelna ideologija# Vano mesto vo ovoj pro'es igraat novite
mediumi, od {to proizleguva potrebata da gi analizirame, odnosno da gi de&inirame#
3. /lo.ali$acija na komunikaciski i mediumski te!nologii

6volu'ijata na op{testveniot razvitok, ode!e od eden period vo drug, vo nov,
sekoga{ e svoevidna nadgradba na prethodniot, a toa nosi promeni, progres,
modernizira!e, no i potresi# 8iz istoriskite periodi, samo se potvrduva ovaa konstata'ija,
koga na eden op{testven poredok, se nadovrzuval drug# %aka, eve ne sega soo~eni, so
"
Ha7n. H. , B <to,t , =. (1994) The Internet complete reference. Ber()y, CA: .s6orne M4 Craw9 Hi))
43
pro'esite na globaliza'ija, koja ne moe{e da gi odmine nitu mediumite, kreiraj}i eden
globalen svet, ili potvrduvaj}i ja vizijata na Mar{al Mek Luan, za svetot kako edno
globalno selo# Voveduvaj}i go ovoj termin vo svojata kultna kniga, Vojna i mir vo
globalnoto selo, Mek Luan i vo svoite najhrabri vizii verojatno, ne moe{e da pretpostavi,
deka tokmu so globaliza'ijata na mediumite, svetot }e stane edno golemo elektronsko
selo# Beneska, in&orma'iskite avtopati koi gi povrzuvaat biznisite, institu'iite i
individuite se nevidlivi za golo oko, no se dostapni za tele7in&orma'iskite spe'ijalisti i
so&isti'iranite biznisi, za obrazovanite lu"e niz {irokite mrei i kompjuteri# 4irokata
publika ne e svesna za niv#
E
Ottuka, globaliza'ijata moe da se podrazbere kako dvie!e preku realni, no i
zamisleni grani'i, na stoka, uslugi i lu"e# Beneska dovolno e da pro{etame po uli'ite na
na{iot glaven grad, pa vedna{ }e gi zabeleime globalnite sin<iri od tipot na Mek Bonald,
Levis, 2oni### Buri i vo na{ite maalski du}ani moeme da kupime egzoti~ni ovo{ja i
zelen~u'i# Vo restoranite moe da se izbira me"u razli~ni kujni, italijanski, meksikanski,
kineski### Oblekata ni e od %ur'ija, ~evlite od $talija, avtomobilite od Germanija, 3oreja###
a modernite mediumski tehnologii ne preseluvaat vo razli~ni delovi od svetot#
%ehnolo{kite promeni go trans&ormiraat audiovizuelniot, telekomunika'iskiot i
in&ormati~kiot sistem vo t# n in&ormati~ka avtostarda, koja ovozmouva neograni~en
protok na in&orma'ii i golema prose~na mo} na distrubu'ija na in&orma'ii preku mreata,
so {to se izbri{ani razlikite me"u videotelekomunika'iskite servisi i interaktivnite
elektronski mediumi# Ovaa konvergen'ija radikalno vlijae vrz promenata na karakterot na
elektronskite mediumi i nivnata &unk'ionalnost# 2o pomo{ na novite komunika'iski
monosti na razli~ni podra~ja, kako na primer, vo obrazovanieto, naukata, istrauva!eto,
zdravstavoto, }e se ostvaruvaat i pokompleksni 'eli#
>

%aka, elektronskoto globalno selo, sega egzistira vo in&orma'iskatat struktura,
koja spored Viljam Gibson, go konstruira kiber prostorot, koj pak e teritorija napravena
od tehnologija, {to e podlona na permuta'ija# /ati{tata vo elektronskoto globalno selo se
elektronski avtopati i kompjuterskite hakeri, eden den, bi moele da bidat zapameteni,
spored Gibson, kako kompjuterski lu"e, koi baraat nadminuva!e na na'ionalnite i
8
A.$ar%o1s(i . <trate%y an* ar7ite4t,re in %)o6a) e)e4troni4 1i))a%e, =ot)e%e,2on*on
9
R# Fakimovski, ),DD.# $avno misle"e, masovno komunicira"e,informacisko op{testvo, /raven
9aakultet 7 Fustinijan /rvi, 2kopje
44
lokalnite neednakvosti ) so seta vnimatelnost kon hakerskite prekr{o'i koi vo 2@B se
smetaat za teroristi~ki ~in, a vo Velika =ritanija se prestap koj se kaznuva so zatvorska
kazna*# Jelite na zapadnata in&orma'iska grani'a vodat kon pogolema produktivnost,
podolgo upotreblivo znae!e, proizvodi i uslugi po niski 'eni i kon podobar na~in na
ivot#
/oradi seto ova, pomalku razvienite zemji, za da opstanat na novata elektronska
grani'a, }e treba da nau~at kako da go upotrebat novoto oruje# +amletovskata dilema
da se bide ili ne, odnosno da se gradi ili ne, treba nesomneno da bide razre{ena so
ednostaven odgovor 7 da se gradi, za{to za sekoja zemja neodlona zada~a e izgradbata
na sopstven del od t#n# elektronsko globalno selo#
(a razjasnuva!e na pro'esot na globaliza'ijata vo mediumite, nesporno e deka
treba da se elaboriraat kiber prostorot i virtuelnata realnost, za da dojdeme do su{tinata
za toa, {to e kiber erata, ili vremeto vo koe nie iveeme# 3iber prostorot, spored Viljam
Gibson, e op{tousoglasena halu'ina'ija# $ma zaedni~ka vizija na idninata, {to }e bide
razli~na od sega{nosta, za prostor i realnost,{to e pove}e posakuvan od sega{nosta {to ne
opkruuva#
;D
Moe da se pomisli deka kiber prostorot e utopiska vizija na postmodernite
vremi!a, no sepak toj e proektiran, kako eden vid nekade7 nikade, kako zaedni'a koja
nema loka'ija#
Virtuelnata realnost, pak, =ari 4erman i 9il :adkins, ja opi{uvaat kako vistinska
tehnologija na ~uda i soni{ta, pa zatoa tie i tvrdat deka taa e nade za sledniot vek# Onie
koi ja propagiraat virtuelnata realnost, sakaat da ne ubedat deka taa e alternativna realnost
i podobro e, da migrirame na taa podobra zemja, za{to vo svetot vo koj iveeme, &akt e,
deka ne moeme da pravime {to sakame# 2epak, ako podpadneme pod vlijanieto na
treskavi~nata propaganda na sledbeni'ite na virtuelnata realnost i na guruata na kiber
prostorot, deka vistinski moeme da izlezeme od realniot svet so site negovi
nesovr{enosti i sre}no da migrirame vo kiber prostorot, trans'ediraj}i gi site
razo~aruva!a i &rustra'ii, }e poveruvame vo utopija i naskoro }e vidime deka se u{te
sme vo realniot svet, koj e podelen i neramnopraven )3# -obins ;>>1:;.?*# =idej}i nema
na~in da se spre~i pristignuva!eto na idninata, naskoro }e se {etame niz modelite na
virtuelnata realnost, ottelotvoreni vo arhitektonskite planovi na na{ite idni domovi i
1#
:.=o6ins. Cyber space and the lights we lived ( 2on*on, 1998)
4
rabotni mesta i }e koristime kiber pari za da kupime obleka# 8a ovoj na~in }e go
artikulirame na{iot sopstven identitet preku slikata za nas, a ne preku realnosta, nurnati
vo novata sredina, vo interak'ija so virtuelniot svet# /ra{a!eto {to ostanuva e, dali }e
imame sre}a, da iveeme vo virtuelnoto op{testvo, onaka kako {to go opi{uva /ol
Virilio, koj ni predo~uva dve paralelni op{testva 7 virtuelno i realno#
;;

Mnogu od kon'eptite za in&orma'iskoto op{testvo gi de&inira Baniel =el, vo
negovata kniga Boa"a!eto na postindustriskoto op{testvo, koj modernite industriski
zemji gi gleda vo tri etapi:
;# /reindustrionalizam, ili ekonomija bazirana, na iskoristuva!e na prirodata 7
kopa!e, ribolov, zemjodelstvo
,# $ndustrijalizam, koj se bazira na proizvodstvo na dobra
.# /ostindustrijalizam, koj e ekonomija na primena na novi znae!a, ekonomija na
obrazovan rabotnik
(atoa, beloviot kon'ept za in&orma'isko op{testvo ima nekolku dimenzii:
a* zgolemuva!e na brojot i vlijanieto na klasite na pro&esionalni i tehni~ki
rabotni'i
b* toa e organizirano okolku znae!eto, ottamu inova'iite ja opredeluvaat
na'ionalnata intelektualna tehnologija
'* istrauva!ata i razvojot na naukata, tehnologijata i ekonomijata se klu~ot na
in&ormati~koto op{testvo, za{to znae!eto e strategiski resurs
d* kriti~ka 'el e mena<mentot
e* &azi vo razvojot na metodite na intelektualnata tehnologija, kako primaren
instrument, za{to toa e monost da se operira so aplika'ija na teoretskoto
znae!e
Manuel 3astels veli: /od globalna ekonomija podrazbirame ekonomija {to
operira kako edini'a vo realno vreme na planetarno nivo# %oa e ekonomija vo koja
kapitalot e vo protok, pazarite na rabotna sila, pazarite na stoka, in&orma'iite, surovinite,
mena<mentot se interna'ionalizirani i 'elosno me"uzavisni {irum na{ata planeta#
8ajvaniot &aktor vo transna'ionalnata organiza'ija na postindustriskata
ekonomija e razvojot na in&orma'iskite i komunika'iski tehnologii koi se integriraat vo
11
B# 3olar7/anova %ranscediraj&i ja realnosta, 3ulturen ivot ;O>H, str ;1
4!
globalnata in&rastruktura# 2e pogolemata vanost na elektronskite komunika'ii i transak'ii
go pottiknuvaa sozdava!eto na in&orma'iski avtopati vo razvienite zemji na svetot i se
pretpostavuva deka tie }e gi nadminat barierite na vremeto i dale~inata# Globalniot biznis
ve}e ne &unk'ionira isklu~ivo vo na'ionalnite i dravnite grani'i, za{to gi probiva, a
vladite stanuvaat nemo}ni da gi kontroliraat nivnite aktivnosti# 3eni~mi Ohme veli: ovaa
bezobzirna nova svetska ekonomija gi ot&rla starite dravni strukturiK taa e privatna,
dinami~na i op{to zemeno, mu se sprotivstavuva na sekoe me{a!e od strana na vladata#
Globaliza'ijata voedno, podrazbira nov globalno 7 lokalen neksus, pri{to se sozdavaat
novi i sloeni odnosi me"u globalnite i lokalnite prostori# Vo strategiite na globalnite
biznisi, lokalnoto moe da soodvetstvuva na regionalna, na'ionalna ili duri
multina'ionalna s&era na dejnosti )na primer 6vropska Anija*# Globalnite korpora'ii vo
svetskata arena se natprevaruvaat vo kvalitet, e&ikasnost, {irina na asortiman, dobro
poznava!e na pazarot, za da dejstvuvaat na site pazari istovremeno, a ne ednopodrugo
kako porano# Ottamu i stremeite na spe'ijalistite za reklama i marketing se po&leksibilni
i go pri&a}aat kompromisot so lokalnite i globalnite elementi#
=lagodarenie na globalnata ekonomija, televizijata, globalnite komunika'ii, vo
golemite gradovi, zna'ite na globalnata kultura se nasekade# %aa stanuva kolektiven
model na ivot i ne e te{ko da se vidi, deka vo vakvite konstata'ii se nao"a temelot na
noviot sovremen oblik na kolonijalizam, a toa e kulturniot imperijalizam# %aka, kako se
globalizira ekonomijata, komunika'iskite mrei i in&orma'iskite monosti postepeno
vleguvame vo noviot svet na globalnata kultura# (a @paduiri, postojat pet dimenzii na
globalnata kultura, a toa se t#n#:
;# 6tnobegal'i 7 proizvedeni od protokot na turisti, emigranti, begal'i,
azilanti i gosti rabotni'i
,# %ehnobegal'i 7 protok na ma{inerii, napraveni od multina'ionalni
ina'ionalni korpora'ii
.# 9inansovi begal'i 7 napraveni od raste~kiot protok na pari na
konkurentskiot pazar i berzanski transak'ii
0# Mediumski begal'i 7 lista na zamisli i in&orma'ii, protok koj e
napraven so proizvodstvo i distribu'ija na vesni'i, magazini,
4"
televiziski programi, &ilm i drugi vidovi na globalni komunika'iski
monosti
1# $deobegal'i 7 povrzani so protokot na idei, koi se aso'irani so
dravnite podvini ideologii vo soglasnost so zapadniot pogled na
svet, demokratija, sloboda i prava
Monostite za spodeluva!e so svetskite kulturni simboli, gi nosat so sebe idealite
na kosmopolitizmot# 3ulturnite sredbi na narodite sozdavaat novi i produktivni vidovi na
kulturna &uzija i kulturni hibridi# -azbirlivo, nekoi na vakvite pro'esi gledaat kako na
razvoj na kosmopolitska kultura, dodeka za drugi toa e pro'es na kulturna
homogeniza'ija, {to vodi kon potkopuva!e na na'ionalnite spe'i&i~nosti, a so toa i na
na'ionalnite identiteti#
6dna mnogu zna~ajna dimenzija na globalnite kulturni promeni e onaa {to se
stremi kon uriva"e na 'ranicite i podelbite meSu razli~nite kulturi# Vtorata
dimenzija na kulturnata i mediumska globaliza'ija, e onaa koja pottiknuva sredbi i
interakcii me(u razli~nite kulturi, odnosno me{a!e na kulturnite elementi# (atoa,
2almon -udi }e re~e### trans&orma'ijata {to nastanuva od novi i neo~ekuvani kombina'ii
na ~ove~ki su{testva,kulturi, politiki,idei, pesni### toa e vistinska turlitava: malku od ova,
malku od ona, ete taka se ra"a novoto vo svetot### %retata dimenzija na kulturnata
globaliza'ija se odnesuva na razvoj na nastani vo koi se raboti za odbiva!e ili
nepriznava!e na turbolentnite promeni {to proizlaguvaat od globalnata integra'ija,
odnosno svrtuva!e kon ona {to se smeta za tradi'ionalna i su{tinska lojalnost, ili se
zabeleuva oivuva!e na ~uvstvata za na'ionalna, regionalna, etni~ka i teritorijalna
pripadnost# Vaka, povtorno zaiveanite na'ii si go baraat svoeto mesto pod son'eto, vo
noviot globalen svet#
3ontradiktorniot odnos, kon kulturnata globaliza'ija, osobeno e vidliv vo verskite
pra{a!a# $ako vo hinduizmot, judaizmot i hristijanstvoto se zabeleuvaa vra}a!e, kon
&undamentalizmot, islamskiot &undamentalizam, e onoj koj, najmnogu se sprotivstavuva
na globaliza'ijata# (atoa, nekoi islamski zemji ne pri&a}aat satelitski programi, na toj
na~in mani&estiraj}i go otporot kon globalnoto in&ormira!e# Vo osnova, stanuva zbor za
nepri&a}a!e na zapadnite vrednosti i 'iviliza'ii# Ottuka, nekoi teoreti~ari smetaat deka,
nekoja univerzalna kultura, moebi e patokaz za novite osnovi vrz koi moe da se misli za
48
odnosot me"u kulturnata konvergen'ija i kulturnite razliki# Vo ovoj pro'es zna~ajno
mesto zavzemaat mediumskite industrii#
Vo ED7tite godini na minatiot vek, kako posledi'a na zakonskite, ekonomskite i
tehnolo{kite promeni, vo mediumskite industrii dojde do dramati~ni promeni, koi
mnogumina toga{ gi narekuvaa, duri i nov mediumski poredok# Mediumskite korpora'ii,
denes, slobodno gi sledat zakonite na pazarot, pottiknuvani od pro&itot i od
konkuren'ijata, za{to imaat edinstvena 'el, da go dostavat svojot proizvod do {to e
mono pogolem broj potro{uva~i# Ovaa tenden'ija ovozmouva pro{iruva!e na
mediumskite prostori i pazari# 2tarite na'ionalni grani'i, denes pretstavuvaat proizvolni i
ira'ionalni pre~ki na mediumskite korpora'ii vo reorganiza'ijata na delovnata strategija,
{to se sostoi vo slobodna i nepre~ena 'irkula'ija na programi 7 televizija bez grani'i# %oa
podrazbira ideal za sozdava!e na globalno programira!e i globalni pazari, {to se
odrazuva vrz se pogolemata mo} na globalnite korpora'ii idealot da go pretvorat vo
realnost, odnosno da go realiziraat modelot na noviot globalen mediumski poredok#
2pored 2tiven -os, nekoga{niot direktorot na mediumskata korpora'ija Iorker %ime,
iveeme vo vreme koga ja ostvaruvame vizijata na Mek Luan za svetot kako globalno
selo# -os tvrdi, deka so novite tehnologii, najza&rlenite kat~i!a na svetot stanuvaat del
od me"unarodnata zaedni'a#
$maj}i gi predvid ovie tenden'ii, vo ;>E> godina, kako rezultat na proektot za
Bigital Video =road'asting )BV=* 6vropskata Anija ja usvoi temelnata direktiva
%elevizija bez grani'i# -aste~kata konvergen'ija ja nametna potrebata za nova razvojna
strategija
;,
i nova mediumska politika# 3ako rezultat na ova 6A se opredeli za izrabotka
na nov @k'ionen plan nare~en 6vropski pat vo in&orma'iskoto op{testvo
;.

2epak, bez ogled na zakonskite zalobi, vkusovite i elbite se tie koi }e ja
ovozmoat vistinskata i slobodna otvorena konkuren'ija )ova pravilo ne se odnesuva na
javnite radiodi&uzni sitemi, za{to tie so zakon se obvrzani na zadolitelni vidovi na
programa*# 2ite novini na tehnologijata i realnosta na me"unarodnite mediumski prostori,
dokauvaat deka dinamikata i razvojot na mediumite ja diktiraat pazarnite sili, a ne
na'ionalnite identiteti, {to voedno pretstavuva ideologija na globaliza'ijata na mediumite
12
$owar*s a @ynami4 -,ro+inan -4onomy, Creen +a+er on t7e @e1e)o+ment o0 a Common mar(et 0or
te)e4om,ni4ations ser1i4es eD,i+ment, C.M(8") 29#, Br,sse)s
13
-,ro+es Way to t7e An0ormation <o4iety: An A4tion 5)an, C.M (94) 34"
49
karakteristi~ni za golemite mediumski korpora'ii# %ie i od ekonomski aspekt, postojano
se vo nekoi prestruktuira!a, se so edinstvena 'el, a toa e nadmo}ta vo mediumskiot
prostor#
%aka u{te, ;>ED godina, globalnata kompanija za reklama i marketing 2a~i i
2a~i zboruva{e za svetska kulturna konvergen'ija i tvrdej}i deka konvergen'iite vo
demogra&ijata, odnesuva!eto i zaedni~kite kulturni elementi, sozdavaat povolna klima za
pri&a}a!e na eden opredelen proizvod# %oga{ kako primeri, bea naveduvani seriite
Binastija, Balas, Vojna na Tvezdite, a na muzi~ki plan karakteristi~ni se M%V (m,si4
%V *, i C&&, kako globalen in&ormativen sistem#
2epak, pokraj vakvite stremei za svetska standardiza'ija, mediumite bea
prinudeni da napravat kompromisi vo mitovite za globaliza'ijata# %aka, C&&, smetana za
idealen model na globalna televizija, se soo~i so obvinuva!a, deka korpora'iskiot
identitet i e premnogu amerikanski, pa ottamu i nejziniot kredibilitet kako globalen izvor
na vesti# %oa predizvika seriozni strategiski preispituva!a, za{to C&& odli~no kotira{e
kaj svetskite politi~ki eliti, no na masovniot pazar, lokalnite zakonomernosti bea
dominantni# Ottuka, bea potrebni kompromisi, pa taka C&& gi vklopi svoite globalni
ambi'ii, so lokalnite# %aka, se sozdadoa na pr# M$E -,ro+e, M$E Asia#
Od sevo ova moe da se konstatira, deka te{ko se balansira me"u logikata na
globalizira!e i lokalizira!e, a u{te posilni se pritiso'ite da se odgovori na pazarot# Me"
utoa, pro'esite na globaliza'ija silno gi motiviraa onie, koi vo ovie tenden'ii prepoznaa
opasnost za na'ionalniot identitet, pa taka, vo 6vropa se pove}e dvie!a se obedinuvaat
pod bara!eto U@merikan'ite da ne ostavat da preiveeme , so site na{i kulturni
razli~nostiS
/ro'esite na globaliza'ija, osobeno se preslikuvaat niz televiziskiot pazar, koj
so novite tehnologii se pomalku &unk'ionira kako na'ionalen, tuku od den na den stanuva
transna'ionalen# Me"utoa treba da se naglasi deka, t#n &enomen na planetarna publika,
svoite po~eto'i gi ima u{te vo dale~nata ;>H, god# koga uspe{no be{e lansiran satelitot
%elstar, koj go ovozmoi prviot televiziski prenos vo ivo me"u 2@B i 6vropa, pa nastapi
vremeto na Unoviot elektronski VavilonS so {to bea ukinati vremenskite i geogra&ski
razliki, pa taka zapo~na pro'esot na domina'ija na Ugolemata planetarna optikaU )Virilio,
,DDD: ;?*#
#
/oslednive godini soo~eni sme so dve tenden'ii vo razvojot na mediumite i
restruktuira!eto na masovnata mediumska politika, od koi prvata e multi'iplira!e na
televiziskite kanali, ovozmoeno so prodorot na kabelskata televizija, a vtorata tenden'ija
odi vo prave' na pogolema interaktivnost# 2o $nternetot, ovie monosti u{te pove}e se
zgolemuvaat, pa taka gleda~ot ne e pove}e pasiven prima~ na in&orma'ii, tuku, naprotiv,
sega moe da u~estvuva vo izborot ili duri, vo krea'ijata na mediumskiot produkt# 2e
razbira deka tehnolo{kite per&ormansi, ne se dovolen preduslov, za da se ostvari ova#
$nternetot, kako nov moderen in&orma'iski super avtopat, ima za 'el da ja aktivira
pasivnata publika, pa od pasiven konsument da ja pretvori vo aktivna, konzumira~ka
publika {to duri i }e kupuva preku $nternet# 5ove{tvoto prerasnuva vo edna globalna
zaedni'a, pa taka se nametnuvaat novi &ormi za in&ormira!e# 8ovite komunika'iski
tehnologii pretstavuvaat radikalen presvrt, tie go ispolnuvaat idealniot mit za
komuni'ira!eto so {to site komunika'iski kanali se dostapni#
Me"utoa na ovoj plan, osobena uloga odigra radio i televiziskata
di&uzija#8ejzinata najgolema zasluga, vo globalni ramki, sepak e odruva!eto na
razli~nosta na kulturite# %aka, u{te pred re~isi triesetina godini, se zabeleuva zasilena
radiodi&uziska aktivnost, vo regionite kaj t#n# mali narodi vo 6vropa# Vo bara!ata za
poddr{ka od 6vropskata Anija za vakvite tenden'ii, se bara odredeni televiziski
programi, na nestandardni evropski jazi'i, kriteriumite za poddr{ka da ne se zasnovuvaat
na gledanost ili spored pro'entot na naselenieto, kako nitu, vrz ekonomski parametri#
2epak,treba da se konstatira deka poslednive godini vo silna ekspanzija se t#n#
novi mediumi, koi koristat kompjuter za prikauva!e i distribu'ija, a ne so proizvodstvo#
Vakvata de&ini'ija bi bila, mnogu ograni~uva~ka dokolku se ottrgneme, od 'elokupniot
kulturolo{ki e&ekt koi ovie mediumi go ostavrija, za{to novite mediumi imaat za 'el da gi
promenat dosega{nite kulturni normi i jazi'i# Ottuka, seta ovaa mediumska pismenost za
razbira!e na novite tehnologii, moe da se stavi vo &unk'ija na opredmetuva!e na
mentalniot ivot vo koj novite tehnologii ja imaat klu~nata uloga# %ie go opredmetuvaat i
objektiviziraat razmisluva!eto, koe potoa moe da bide zgolemeno i kontrolirano, a seto
ova se bazira na pretpostavkata za izomor&izam na mentalnite pretstavi koi se
izedna~uvaat so komponira!e na pretstavi i sekven'ii# Ba go navedeme, samo primerot
na :ems 3ameron, koj ~eka{e 1 godini za da se razvie novata kompjuterska tehnologija ,
1
za da go snimi &ilmskiot mega7hit, @vatar# Me"utoa ulogata na nau~nata &antastika,
stavena vo kontekst na novite komunika'iski tehnologii, e da ne razbudi ili da ne natera
da razmisluvame pove}e za idninata# 9antazija ili realnost, ja pri&a}ame vizijata za
globalen svet, koj pretstavuva mo}en predizvik, no sepak }e treba da se ostvari prekin so
tradi'ionalnoto i na'ionalnoto, svet bez grani'i, a moebi i raskol na kulturite
Globaliza'ijata na kulturata {to ja pottiknaa, novite telekomunika'iski tehnologii,
predizvika namaluva!e na razlikite me"u ekonomskite, politi~kite i in&orma'iskite
sistemi posebno vo razvieniot svet, zatoa na~inot na koj edno li'e }e go doivee svetot
na globaliza'ijata }e bide odraz na negovata ekonomska, op{testvena i geogra&ska
poloba# 2ozdava!eto na integriran komunika'iski sistem nudi sosema nova monosti za
ekonomski, za delovni, so'ijalni, kulturni i in&orma'iski aktivnosti# Mediumskite
tehnologii dovedoa do interna'ionaliza'ija na javnosta, koja vo po~etokot na ,D vek,
be{e pove}e isklu~ok, otkolku pravilo# 8astanaa, nadna'ionalni dvie!a, grupi i
aso'ija'ii, ~ii idei ne se na'ionalno opredeleni# %aka, tranzi'ijata na in&orma'iskoto
op{testvo }e stane klu~na za idninata na 6vropskata unija i voop{to za me"unarodnata
javnost, a na~inot na primena na novite interaktivni aplika'ii drasti~no }e go smeni
na~inot na komuni'ira!e#


0#I123I4 (tekstovi o.javeni vo mediumite)
FGHIJIKLJL I MINO%O%
OP QP RSTUUV WX WYWXZ [P TX\]Z]^_]XZ `]WXZ ZYUaP QP ]bPV cWYSZ] _P[d]#
FX\]Z]^_XZX TX\U U UQ[P T]YPb]QP# eU[US S] fXYU, RZYU QX\R# NX gP_UQX[]hP [UbP
W]SZ][S_] TX\]Z]^PY], ZR_R TX\]Z]_P[Z]# iQU[ TX^]ZRWP[ W]SX_XXaYPjXWP[
TY]hPZU\ ] [PR^[]_ b] TXZU[c]YPVU: Vk]ZU aRQP\] SU SXaYP[] WX kXaYP[]UZX, P
TPbUZ[]ZU \RlU SU jP[]bPWPPZ SX a]j[]S, SU QXRSXWYVRWPPZ, T]VRWPPZ, SXjQPWPPZ
[UVZX [XWX, ] SU b[XfR ][WU[Z]W[], _YUPZ]W[] ] ][fU[]Xj[]#V eX\fX WYUbU XWPP
_X[SZPZPc]hP hP P[P\]j]YPW# kmPZ]W QU_P U TXZTX\[X WX TYPWX# nP TX\]Z]^PY]ZU
Xa]^[]ZU SbYZ[]c] ] f\PSP^] ]b ZYUaPPZ SPbX _P_X aYXh_P jP []WU[ RSTUo [P
]jaXY]ZU# OPWYVRWPPZ ]jaXY]ZU, TX\]Z]^PY]ZU jPaXYPWPPZ [P SWX]ZU WUZRWPpP#
OPZXP WX gP_UQX[]hP ]bP SPbX TX\]Z]_P[Z]7 \RlU _X] fX f\UQPPZ SPbX SWXhXZ \]^U[
2
][ZUYUS ] WXXTVZX [U ]b U WP`[P bXbU[ZP\[PZP S]ZRPc]hP ]\] ]Q[][PZP [P
][Q]W]QRPZP ]\] SUW_RT[PZP SXSZXhaP WX QY`PWPZP# FX\]Z]^PY]ZU UQ[X jaXYRWPPZ,
QYRfX b]S\PZ, ZYUZX TYPWPZ# nX, QX _XfP [PV]XW [PbP^U[, [PTPZU[ ] SZYPQP\U[
[PYXQ qU WUYRWP QU_P XWPP ]\] X[PP XTc]hP U TXQXaYP XQ QYRfPZP# JYUaP QP ZYf[UbU
XQ XTVZXTXj[PZ]XZ mP_Z QU_P [UbP QXaY] TX\]Z]^PY], ZR_R WUVZ] ] TXbP\_R WUVZ]
] RbUV[] \P`fXWc]# n]W[]ZU \Pf] ZYPPZ SX fXQ][] ] []_P_X QP ]b QXhQU _YPh# NX
gP_UQX[]hP TXZYUa[P U TXfX\UbP ^XWU^[XSZ, ]S_YU[XSZ ] XZWXYU[XSZ, P [U
\]cUbUY]U, \Pf] ] U_ST\XPZ]YPpU [P ^XWU^_]XZ ZYRQ ] TS]o]^_X
bP\ZYUZ]YPpU#eXSZP aUVU SX \Pf], QPhZU QP SWYZ]bU [XW \]SZ, [XWP SZYP[]cP ] QP hP
]ST]VUbU [XWPZP ] TXSWUZ\P ]Q[][P jP S]ZU# kUZX ZXP qU SU TXSZ]f[U SX TXfX\UbP
UZ]^[XSZ, bXYP\[XSZ ] oRbP[XSZ# nPb [] U TXZYUa[P TXfX\UbP SWUSZ ] SXWUSZ,
TXW]SX_X []WX [P _R\ZRY[X ] QRoXW[X ]jQ]f[RWPpU, YPaXZP [P TYXSWUZ\RWPpUZX#
FYXSWUZ\RWPpUZX [Ub][XW[X TXQYPja]YP TYX^]SZRWPpU [P fYUV_]ZU ] fYUWXW]ZU
]\] V_PZPYSPV _P`P[X SX YU^[]_XZ [P LY]SZXZU\# KXfP qU SmPZ]bU _X\_R j\XaP,
TP_XSZ, [U^US[XSZ, [U^USZXrRa]WXSZ,[U_XYU_Z[XSZ ] [P\RQ[]^PWXSZ [XS]bU WX SUaU
] qU SU Xa]QUbU aPYUb bP\_R QP a]QUbU TXQXaY] XQ W^UYP, QRY] ZXfPV qU ZYf[UbU [P
W]SZ][S_]XZ TPZ, P ZXP U TPZXZ _X[ RSTUoXZ# nU bX`UbU QP a]QUbU ]QUP\[] ]
SXWYVU[], [X bXYPbU QP fX TXaUQ]bU lPWX\XZ WX [PS ] QP QXjWX\]bU XQ [PS QP
]j\UjU QXaYXZX ] UZ]^_XZX# KXfP SU_Xh qU S] f] f\UQP SWX]ZU YPaXZ] ] [UbP QP SU
][ZUYUS]YP ] jP[]bPWP SX TY]WPZ[]XZ ] ][Z]b[]XZ `]WXZ [P QYRf]ZU, ZXfPV qU
TYUSZP[PZ j\XQU\PZP ] SU_Xh qU XSZP[U [P TPZXZ [P TY]a\]`RWPpUZX _X[
TYXSWUZ\RWPpUZX#J]ZR\PZP [P ^XWU_XZ WXXTVZX [U jaXYRWP jP [UfXW]XZ _PYP_ZUY#
J]ZR\PZP WXXTVZX [U j[P^] []VZX# FXSWUZU[XZX WYUbU [P TYXSWUZRWPpUZX U
TYXbPVU[P YPaXZP ] \XVP ][WUSZ]c]hP QX_X\_R [UbP TYXSWUZ\RWPpU# kW QXQU_P
TXSZXhPZ ZYP^UW]ZU, _]^7\]ZUYPZRYPZP, VR[Q7bXQPZP, [PbUZ[PZ]XZ ] TY]mPZU[ aYU[Q
XQ SZYP[P, UfX]jbXZ, [Pc]X[P\]jbXZ ] VXW][]jbXZ, SPQ]jbXZ, bPjXo]jbXZ,
SRUZ[XSZP, [PYc]SX]Q[XSZP SL TXQ\PaX_X ] TXQ\PaX_X qU ZX[UbU ] TYXTPlPbU#
n]_XfPV [UbP QP [] hP a]QRWP []ZR QY`PWPZP, []ZR TP_ [Pb TXUQ][c]ZU# kU_Xh ]bP
TYPWX [P fYUV_P, [X ] TYPWX [P TXTYPWU[ ]ST]Z# kL U TYPVPpU [P QXWUYaP,
ZYTU\]WXSZ ] ]SZYPh[XSZ# G[]U VZX qU RSTUPZ QP f] TXaUQPZ SWX]ZU S\PaXSZ] qU SU
[PQb][PZ SUaUS]# eU[US WX UYPZP [P _PT]ZP\]jbXZ ] SRYXW]XZ SWUZ [U bX`UbU QP
3
X^U_RWPbU QXaY] YUjR\ZPZ]# nP XWXh SWUZ SbU fXSZ] [P XQYUQU[ TUY]XQ# FYPVPpUZX
U VZX qU XSZPW]bU jPQ [PS ] TX VZX qU [L jPTXb[PZ ] SXWYUbU[]c]ZU, [X ] ]Q[]ZU
fU[UYPc]]# G[]U _X] VZX SU W\X`RWPPZ SUaUS] jP QXaYXa]ZXZ [P QY`PWPZP ] jP
QXaYXZX [P QYRf]ZU qU XSZP[PZ WU^[] ] []_XfPV [UbP QP ]jRbYU ] ]S^Uj[U []W[XZX
]bU ] QU\X# OPZXP ZYUaP QP XSZPW]bU b[XfR jPQ SUaU jP QP R`]WPbU ] QXa]UbU bP\_R
TX^]Z XQ QYRf]ZU# M]WXZXZ U SRYXW, TX\]Z]_PZP TXSRYXWP# sU QXhQU [XWP UYP _XfP qU
SU cU[PZ TXQjPaXYPWU[]ZU WYUQ[XSZ]# nP oPYZ]hP bX`U QP jPT]VUbU SL, oPYZ]hPZP
ZYT] SL# gX`U QP a]QUbU TUYmU_c]X[]SZ] ] ]QUP\]SZ]# ISZX bX`U QP a]QUbU S]\[]
[P W]\]c], [X [P QU\X S\Pa]# IQ[][PZP U WX TYP_Z]^[XSZP ] ]S_RS[XSZP# M]WXZ[XZX
]S_RSZWX U [PhfX\UbXZX R^]\]VZU WX `]WXZXZ# HRlUZX _X] VZX QX SWX]ZU YUjR\ZPZ]
] RSTUS] SZ]f[P\U TX ZU`X_, bP^U[, jPXa]_X\U[ ] bP_XZYTU[ TPZ j[PPZ QP f] cU[PZ
QYRf]ZU, [X ] QP f] TX^]ZRWPPZ W]SZ][S_]ZU ^XWU^_] WYUQ[XSZ]# G[Xh VZX RSTUP\ QP
SZP[U VXQ fXWUQPY7 cPYV SPbX SX ^USU[ ZYRQ ] SX bP_XZYT[X SUaUW\X`RWPpU, SPbX ZXh
j[PU VZX U W]SZ][S_P WYUQ[XSZ# G[]U _X] VZX cU\]XZ `]WXZ R`]WP\U WX
a\PfXQUZ]ZU [P QY`PWPZP ] f] bU[RWP\U mXZU\h]ZU SPbX XQ _XY]SZ ] _XY]SZXrRa]U,
Z]U UQU[ QU[ _XfP ] QP U qU TPQ[PZ []S_X [P `]WXZ[XZX S_P\]\X# G[]U _X] VZX
]bPPZ W]SX_X b]S\UpU jP SUaU, P XahU_Z]W[X [UbPPZ TXZU[c]hP\, aUj YPj\]_P [P
[]W[PZP Z]ZR\P ]\] bXbU[ZP\[P TXj]c]hP, Z]U qU SU SYRVPZ _P_X V_R\P XQ _PYZ]V#
kPbX ]S_YU[]XZ TY]hPZU\ j[PU QP QPQU SXWUZ ] _Y]Z]_P# FX\]Z]_PZP U [PhYPS]TP[PZP
YPaXZP WX `]WXZXZ ] SWUZXZ# nPb [] U TXZYUa[X [Pc]X[P\[X TXb]YRWPpU ]
TY]mPqPpU, P [U XQQP\U^RWPpU ] XZZRlRWPpU XQ SWX]ZU _XYU[] ] TY]hPZU\]# KX\_R ]
QP U aX\[P W]SZ][PZP ZYUaP ] bXYP QP hP TY]mPZ]bU ] jYU\X ] YPjRb[X QP SU SXX^]bU
SX [UP# M]WXZXZ U aXYaP jP XTSZP[X_ ] TYU`]WRWPpU# sU XTSZXhPZ SPbX [PhRTXY[]ZU
] [PhZYRQXrRa]W]ZU# G[]U _X] VZX [U SU [PQfYPQRWPPZ ] [U j[PPZ QP hP TY]mPZPZ
ZRlPZP _Y]Z]_P qU TYXTPQ[PZ WX aUjQ[PZP XQ _XhP [UbP ]j\Uj# NYPqPpU [PjPQ [UbP#
kX [XW] S]\] ] ]QU] bXYPbU ] bX`UbU QP XQ]bU WX ^U_XY SX WYUbUZX# n] TYUb[XfR
QP TYUQ[]^]bU, [] QP jPXSZP[RWPbU jPQ WYUbUZX# M]WXZXZ S] [XS] SL WX SWXU WYUbU
] [P SWXU bUSZX# M]WXZXZ U bXjP]_ ] SU_Xh QU[ ZYUaP QP S] \UT]bU TX [U_XU _Pb^U#
kPbX aUScU[UZ]ZU _PbUpP qU a]QPZ WYUQ[], P ZXP SU f\UQP XQ _PYP_ZUYXZ [P ^XWU_XZ#
FX\]Z]_PZP U VPoXWS_P ]fYP WX _XhP VZX [PYXQXZ U SU_XfPV bPZ]YP[# nUbP TXZU`X_
]jaXY WX `]WXZXZ XQ ]jaXYXZ [P W]SZ][S_]ZU \RlU [P _X] ZYUaP QP ]b SU QPQU
4
bP[QPZ QP hP WXQPZ QY`PWPZP# OP `P\ _Ph [PS YPaXZ]ZU SZXhPZ cY[X7aU\X, ZYUZX [UbP#
tXYaPZP jP W\PSZ QXb][]YP ] TYUXW\PQRWP [PQ SL# nU TXSZX] b]\XSZ WX TX\]Z]_PZP#
HRlUZX SU TYUWYZ\]W], SUa]^[], \]cUbUY[] ] [P SU_Xh [P^][ f\UQPPZ QP ]bPPZ \]^U[
TYXm]Z, P TX\]Z]^PY]ZU SU RVZU TXYPS]TP[] XQ []W# nU SU j[PU _Xh _XfX \P`U ]
[PQbRQYRWP# nX, SL a] a]\X QXaYX QX_X\_R X[]U _X] VZX qU a]QPZ ]jaYP[] SU
[PQb][PZ SUaUS] ] j[PPZ QP ]b TXQQPQPZ YP_P [P f\PSP^]ZU, P QPh aX`U ] [P SWX]ZU
XTX[U[Z] ] Y]WP\]# kPbX ZP_P bX`UbU QP ]bPbU TUYSTU_Z]WP ] QP XQ]bU [PTYUQ ]
WX `]WXZXZ ] WX _PY]UYPZP# FX\]Z]^PYXZ ZYUaP QP f] jPSZPTRWP [PYXQ[]ZU bPS] ]
][ZUYUS]ZU [P fYPlP[]ZU ] QP ]b TXbXf[U TY] YUVPWPpU [P []W[]ZU bP_] ]
TYXa\Ub],_XY]SZUhq] TXj]c]hP, bXq ] W\]hP[]U WX XTVZUSZWXZX# nPQYUQU[]XZ ]\]
TX\]Z]^_] TXS]\[]XZ [U ZYUaP QP hP _XY]SZ] ] j\XRTXZYUaRWP SWXhPZP bXq ] SWXhXZ
aUS ] YUWX\Z QP fX ]SZRY] WYj Xa]^[]XZ fYPlP[][ _Xh XQ [UfX aPYP ] X^U_RWP TXbXV#
H]cUbUY]UZX WX TX\]Z]_PZP, [X ] WX `]WXZXZ ] _X\U_Z]WXZ XZSU_XfPV TXSZXU\X, P
ZPP U [PhfX\UbXZX j\X# kL QXQU_P [U SU ]S_XYU[] ZXP, []_XfPV [UbP QP ]bPbU
TXQXaYP ]Q[][P ] TXRaPW ] TXSYUqU[ `]WXZ# nPbUSZX ZPh[XZX f\PSPpU, [PhQXaYX U QP
SU WXWUQU hPW[X f\PSPpU# NX W]SZ][S_X QUbX_YPZS_X XTVZUSZWX [UbP bUSZX jP
XQbPjQP ] U\]b][]YPpU [P SWX]ZU [U]SZXb]S\U[]c] ] TX\]Z]^_] TYXZ]W[]c]# J]U
bXYP QP SU TY]QXa]hPZ, [X SX ^US[P YPaXZP ] SX TYPWUpU [P QXaY] QU\P# kPbX ZP_P qU
]bPbU QUbX_YPZ]hP#
gieIugIJi I FGHIJIKLJL
GQ QPb[][] SU [PbUZ[P\P ^XWU_XWPZP TXZYUaP jP bUlRSUa[X XTVZUpU ]
_XbR[]_Pc]hP [P QP\U^][P# nPhTYWX, \RlUZX jP QP bX`PZ QP S] SXXTVZPZ
][mXYbPc]] ] [XWXSZ] TX^[P\U QP SU S\R`PZ SX T]SbXZX, TP SX YPQ]X7SZP[]c]ZU
_X] f] ]bP\U SPbX jQYPWSZWU[]ZU, TYXZ]WTX`PY[]ZU, WXU[]ZU,TX\]c]S_]ZU S\R`a],
_P_X ] S\R`a]ZU jP ]jWUSZRWPpU ] ZYUWX`UpU#FXZXP a]\ ]jb]S\U[ ZU\UmX[XZ _P_X
bUQ]Rb ] SYUQSZWX jP _XbR[]c]YPpU#nX, f\PQZP ] TXZYUaPZP jP SU_XhQ[UW[X, ZX^[X ]
[PWYUbU[X ][mXYb]YPpU QXWU\a QX TXZYUaP XQ RTXZYUaP [P YPQ]XZX, P [UVZX TXZXP
] [P ZU\UW]j]hPZP#kX TXbXV [P YPQ]XZX \RlUZX SPbX f] S\RVP\U ][mXYbPc]]ZU, P SX

ZU\UW]j]hPZP bX`U\U QP W]QPZ VZX SU S\R^RWP WX jUbhPZP ] SWUZXZ# i\U_ZYX[S_]ZU

bUQ]Rb] SU hPW]\U TXQXc[P XQ T]VP[]ZU )_[]f],WUS[]c], ST]SP[]hP ] bPfPj][]*# NX
;>7XZ WU_ SX XS[XWPpUZX [P JgGvG )NgvG* SU TXhPWRWP ST]SP[]UZX VHXjPV, P WX
,D7XZ WU_ SU TXhPWRWPPZ TXfX\Ub aYXh [P WUS[]c] ] ST]SP[]hP:VNPYQPYV, VnPVP YU^V,
VvPjW]fXYV, VGSZU[V, VnXWP gP_UQX[]hPV, VNU^UYV, Vg\PQ aXYUcV, VkXWYUbU[XSZV,
VvPjf\UQ]V, VH]ZUYPZRYU[ jaXYV, VnPV SWUZU]Zw#
GQ TXSZXUpUZX [P bP_UQX[S_PZP QY`PWP )vUTRa\]_P gP_UQX[]hP _P_X QU\
XQ kxvy*, TP QX QU[7QU[US UQ][SZWU[ hPWU[, QY`PWU[ ] [Pc]X[P\U[ SUYW]S U
gP_UQX[S_PZP vPQ]X JU\UW]j]hP )gvJN*,SU_P_X _P_X gP_UQX[S_P ZU\UW]j]hP )gJN*
] gP_UQX[S_X YPQ]X# JXP aUVU ZP_P SL QX XSPbXSZXhRWPpUZX [P gP_UQX[]hP ]
[Uhj][XZX XZcUTRWPpU XQ TXYP[UV[PZP mUQUYPc]hP )kxvy*# FXZXP SU TXhPW]hP b[XfR
[XW] )TY]WPZ[]* ZU\UW]j]S_] _Rq]: VJN k]ZU\w,V L;V, VJU\bPw, VKP[P\ 1V _X] VZX
QXa]hP _X[cUS]hP jP [Pc]X[P\[] JN7SZP[]c], P SU TXhPW]hP ] [U_X] \X_P\[]
ZU\UW]j]]: VgJgw, Vk_Ph7[UZw, VLbPjX[w, VKYZw, Vt$-w,VnPVP JNw, VK7;1V, VL\mPw,
VLt7KP[P\w )WX k_XThU*, TP VJUYPw )t]ZX\P*, VK]SSw )JUZXWX* VIY]Sw )zZ]T*, VtXUbw
)K]^UWX*, VgXY]Sw )gP_#tYXQ, TP TXZXP ]SZPZP U TYU[USU[P WX GoY]Q*, VnJNw,
Vg]_]w, VgXY]Sw )GoY]Q* ]Z[# nU_X] XQ XW]U ZU\UW]j]] SU jfPS[PZ], P [U_X] UQWPh
TYU`]WRWPPZ ] XTSZP[RWPPZ [P TPjPYXZ#
GQ YPQ]hPZP a] STXbU[P\ SPbX [U_X\_R:VL[ZU[Pw, VKP[P\ ??V, VOX[P xgw, VK]SSw,
VgXY]Sw, VvPQ]X ;D1 aXbaPYQUYw, VkTXYZS_X YPQ]Xw, VKP[P\ 0V ]Z[# nU_X] XQ XW]U
SU jfPS[PZ]#
GQ WUS[]c]ZU a] f] STXbU[P\ S\UQ[]ZU: VnXWP gP_UQX[]hPw, VNU^UYw, VuZY][S_]
WUS[]_w, Ve[UW[]_w, VNUSZw, VgP_UQX[]hP QU[USw, VgP_UQX[S_X SX[cUw, VNYUbUw,
VzT]cw, VkUfPw, Vi[ZUYw, V;iw, VxXYRbw, VFR\Sw, V{\XaRSw, Vt]j[]Sw, VKPT]ZP\w,
Vi_X[Xb]SZw,VkZRQU[ZS_] jaXYw ]Z[# ISZX ] XWQU ]bP b[XfR jfPS[PZ] ]SZX _P_X ]
_Ph YPQ]hPZP ] ZU\UW]j]]ZU#
gUQ]Rb]ZU, TX QUm][]c]hP, ] TX TYPW]\X, ZYUaP QP a]QPZ [UjPW]S[] ]
[URZYP\[], XahU_Z]W[] ] [UTY]SZYPS[] hPW[] f\PS]\P ] QP a]QPZ SUYW]S jP
fYPlP[]ZU, [X jP `P\ []_XfPV [U a]\X ZP_P# gvJN SU_XfPV jPW]S] XQ W\PSZP ]
N\PQPZP, TP _P_X SU bU[RWPPZ W\PQUP^_]ZU fPY[]ZRY] ZP_P SU bU[RWPPZ ]
SZYR_ZRY]ZU ] TYXfYPbS_]ZU VUb] [P gvJN# kU WYPaXZRWP TX TPYZ]S_] _\R^#
!
FY]WPZ[]ZU ZU\UW]j]] SWX]ZU VUb] ] TYXfYPb] f] [PSX^RWPPZ WX ][ZUYUS [P
SXTSZWU[]c]ZU ] []W[PZP TXZYUaP ] \]^[P jPYPaXZRWP^_P ] aU[Um]c]]ZU SZP[RWPPZ
f\PW[P WXQ]\_P [P TYXfYPbS_PZP VUbP ] XY]U[ZPc]hPZP [P bUQ]RbS_]ZU f\PS]\P#
kXTSZWU[]c]ZU ]bPhq] TXZYUaP XQ S\PWP, bXq, a]j[]S7TYXm]Z ] ][ZUYUS XQ W\PSZP
]\] XTXj]c]hPZP _P_X ] jP QXaYP jPYPaXZ_P YPaXZPZ WX SXf\PS[XSZ SX X[P VZX qU SU
TXaPYP XQ []W# gUQ]Rb]ZU a\]S_] QX W\PSZP hP mP\PZ N\PQPZP ] P_ZRU\[PZP W\PSZ, P
X[]U a\]S_] QX XTXj]c]hPZP hP _Y]Z]_RWPPZ ] [PTPlPPZ N\PQPZP ] P_ZRU\[PZP W\PSZ#
kL [P SL _Ph [PS [UbP \]aUYP\[XSZ, QUbX_YPZ]^[XSZ, [UjPW]S[XSZ,
S\XaXQXRb[XSZ,XahU_Z]W[XSZ, TP SL jPW]S] XQ PTUZ]Z]ZU ] Pm][]ZUZ]ZU [P fPjQ]ZU#
nGNIJi gieIugI I eigGKvLJIyLJL
FX_YPh TXSZXU^_]ZU ] V]YX_XTXj[PZ] bUQ]Rb] )_[]f], WUS[]c], ST]SP[]hP,
bPfPj][], YPQ]hP, ZU\UW]j]]* WX >D7Z]ZU fXQ][] [P ,D7XZ WU_ SU TXhPWRWP ][ZUY[UZXZ
_Xh SX SUaU [XS] [XW] [P^][] ] bX`[XSZ] jP _XbR[]c]YPpU (e9mai), s(y+e, mesin%er,
0a4e6oo(, 6)o%, 0or,m, tweeter, inter0a4e), _P_X ] TXhPWPZP [P bXa]\[]ZU ZU\UmX[]#
I[ZUY[UZXZ [RQ] bX`[XSZ S]ZU ][mXYbPc]] QP a]QPZ QXSZPT[] ] U b[XfR _XY]S[X
SYUQSZWX jP _XbR[]_Pc]hP _XU S\R`] ] _P_X TXbPfP\X )TXbXV[X SYUQSZWX* jP R^UpU
] XSXj[PWPpU [P U[c]_\XTUQ]S_] j[PUpP XQ S]ZU Xa\PSZ], P ] jP TYUWUQRWPpU XQ
UQU[ hPj]_ [P QYRf# kL VZX SP_PbU QP QXj[PUbU ]\] TYXWUY]bU qU fX [PhQUbU [PhaYjX
] [Ph\US[X [P ][ZUY[UZ7TYUaPYRWP^XZ# Google [] XWXjbX`RWP TY]SZPT [PSU_PQU#
kU_Xh XQ [PS ]bP SWXh e7mail aUj Xf\UQ [P ZXP QP\] U WX TYPVPpU (7otmai),ya7oo,
%mai)* PQYUSPZP# i7bP]\ TXVZPZP [] XWXjbX`RWP QP hP ]STYPZ]bU [PVPZP TXYP_P QX
SP_P[PZP QUSZ][Pc]hP ] QXWX\[X U SPbX QP hP j[PUbU U7bP]\ PQYUSPZP [P \]^[XSZP [P
_XhP VZX SP_PbU QP XT]VUbU ] SL VZX qU [PT]VUbU qU SZ]f[U QX [UP jP SPbX [U_XhP
"
SU_R[QP TX [PVUZX ]STYPqPpU ] ZXP WX [U]jbU[UZ W]Q ] SX cU\XS[PZP SXQY`][P#
gX`U QP T]VRWPbU X[X\_R _X\_R VZX SP_PbU ] QP ]STYPqPbU S\]_],bRj]_P,STXZXW]
] XfYXbU[ aYXh [P QX_RbU[Z], ZU_SZXW], bPZUY]hP\] ] SL VZX [] U TXZYUa[X# JYUaP
SPbX QP f] jP_P^]bU TXZYUa[]ZU YPaXZ] ] QP f] ]STYPZ]bU# i7bP]\XZ U b[XfR QXaYP
] _XY]S[P YPaXZP _XhP VZX SU_XfPV [] SU [PXlP WX SU_XhP TY]\]_P ] S]ZRPc]hP#
GfYXbU[ U aYXhXZ [P \]^[XSZ]ZU _X] VZX ]bPPZ SWXh 0a4e6oo( _Xh VZX [RQ] bX`[XSZ
jP jPTXj[PWPpU [P [XW] TY]hPZU\] ] ]SZXWYUb[U[X QP S] T]VRWPbU SX []W ] QP ]b
TYPqPbU ][mXYbPc]], P ]SZXWYUbU[X ] Z]U QP [] WYPZPZ QX_X\_R SU [P \][]hP# gX`U
[P |]QXZ [P [U_Xh TY]hPZU\ QP bR TYPZ]bU TXYP_P ]\] QP bR T]VUbU [UVZX VZX U jP
[UfX \]^[X, ]\] SU XQ[USRWP [P [PS QWPhcPZP# gX`U QP SZPWPbU SWX] S\]_] ]\]
S\]_] [P [PV] a\]S_] ] TY]hPZU\], QP QPWPbU _XbU[ZPY] ]\] QP WYPqPbU XQfXWXY [P
TXYP_]ZU _X] SU [PXlPPZ WX [PVUZX SP[QP^U# 3a4e6oo(ot U ]SZX ZP_P _XY]S[P YPaXZP#
ISZX ZP_P b[XfR RaPWP ] TXj]Z]W[P YPaXZP U ] _XY]SZUpUZX [P mesinger jPVZX [RQ]
bX`[XSZ ]SZXWYUbU[X QP S] SU QXT]VRWPbU [UXfYP[]^U[X WYUbU SX [PV] TY]hPZU\]
] QP S] YPjbU[RWPbU ]QU], b]S\] ] ][mXYbPc]], TXQPZXc], WUSZ] ] SXXTVZU[]hP#
nU_X] \]^[XSZ] S] TXSZPWRWPPZ SWXh blog ] [P [UfX S] SZPWPPZ SWX] ZU_SZXW], b]S\],
]QU], _Y]Z]_RWPPZ, [PTPlPPZ, mP\PZ [U_XfX ]\] [UVZX# t\XfUY]ZU [Ph^USZX j[PPZ QP
SU TYUZSZPWRWPPZ TXQ TSUWQX[]b], \P`[] ]b]pP ] QP a]QPZ WR\fPY[], aUjXaYPj[] ]
]Q]XZS_] [PSZYXU[] _X[ SWX]ZU [U]SZXb]S\U[]c]# t\XfXW]ZU SU QXaYP bX`[XSZ jP
_XbR[]c]YPpU SX QYRf]ZU, [X [Ph^USZX ZR_P SU \U^PZ _XbT\U_S], mYRSZYPc]] ] SL
X[P VZX [U bX`U hPW[X QP SU _P`U SU TXSZPWRWP [P a\Xf# nPh^USZX jPQ a\XfUY]ZU SU
_Y]hPZ \]cUbUY[]ZU, _R_PW]c]ZU ] PSXc]hP\]j]YP[]ZU \]^[XSZ]# kU_XhP ^USZ [P
]S_\R^Xc]ZU ] [P ^US[]ZU a\XfUY] _X] VZX XWXh bUQ]Rb fX SmPZ]\U _P_X TXj]Z]W[P
] QXaYP, _XY]S[P ] UZ]^_P P\PZ_P jP YPjbU[RWPpU [P b]S\] ] ]QU] ] fX _XY]SZPZ jP
R[PTYUQRWPpU, RSXWYVRWPpU ] bX`[XSZ jP QXj[PWPpU [P [XW] ] _XY]S[] TXQPZXc]#
L_X TY] _XY]SZUpUZX [P U7bP]\XZ ] mUhSaR_XZ bXYPV QP SU TY]hPW]V SX SWXhXZ
]QU[Z]ZUZ ] S]ZU j[PPZ SX _XfX _XbR[]c]YPPZ TY] a\XfXZ bX`UV QP SU TY]_Y]UV ]
[]_Xh QP [U j[PU jP ZWXhXZ ]QU[Z]ZUZ ] QP SU TY]_P`UV _P_X [U_Xh [PR^[]_ XQ kLe#
nUVZX S\]^[X SX a\XfXZ SZX] YPaXZPZP ] SX &orumot [P _Xh bX`UV QP TXSZPWRWPV
ZUb], TYPVPpP, aPYPpP, QP [PbUZ[RWPV ]QU], b]S\UpP, SZPWXW], QP QPWPV _XbU[ZPY
] QP XSZP[UV P[X[]bU[ ]\] QP SU QU_\PY]YPV _P_X WP_XW ]\] X[P_XW )b]S\Pb [P
8
TX\]Z]^_P, SU_SRP\[P, ][ZU\U_ZRP\[P, ]QUX\XV_P, YU\]f]Xj[P XY]U[ZPc]hP* SUTP_
mXYRb]ZU SU [P UQ[X TXW]SX_X ][ZU\U_ZRP\[X []WX XQ a\XfXW]ZU# tPYUb, XWP U bXU
\]^[X b]S\UpU, bX`U ] QP fYUVPb, [X SUTP_ qU S] fX aYP[Pb SWXhXZ SZPW# xXYRbXZ
jP YPj\]_P XQ a\XfXZ U TXSXm]SZ]c]YP[P mXYbP [P _XbR[]_Pc]hP ] bX`U QP a]QU
jPaPWP aUj QP ]bP VjPZ_R\]S[]V ]fY] ] j\X[PbUY[XSZ]# xXYRb]ZU f] TXSUZRWPPZ ]
^\U[RWPPZ \]^[XSZ] XQ S]ZU WXjYPS[] _PZUfXY]] )SZRQU[Z], ][ZU\U_ZRP\c], \U_PY],
TYXmUSXY], P_PQUb]c], [PR^[]c] ]Z[#*, P a\XfUY]ZU SU UQU[ W]Q VSU]Yd]]V ] \RlU
VSUj[Ph_XWc]V, VTPbUZ[]_XWc]V, VU\]Z[P fYRTPV, Z#U# X[]U _X] VZX b]S\PZ QU_P SU
V|WUjQ] [UXZ_Y]U[]V, VbR\Z]ZP\U[Z] [USmPZU[]V, VPWP[fPYQP [P R[]WUYjRbXZV ] S\#
FYXSZUZU b] S]ZU N]U _X] VZX qU a]QUZU jPZU_[PZ] XQ bXhXZ _XbU[ZPY, [X QXaYX
YPjb]S\UZU ] TYU]ST]ZPhZU SU, TXSUa[X WPVUZX b]S\UpU jP SUaU, WPVUZX UfX, SRUZPZP
] TX[]`RWP^_]XZ XQ[XS _X[ QYRf]ZU qU W] TX_P`PZ ] QX_P`PZ QU_P SRb TXZTX\[X WX
TYPWX# nUj[P^]ZU\U[ QU\ XQ \]^[XSZ]ZU a\XfUY] SU [P QYRfPZP SZYP[P, P W]U bP\_RZU
VZX qU fX XTYPWQPZU bXhXZ _XbU[ZPY SZU W]SZ][S_]ZU a\XfUY] ] a\Xf]YPZU XQ QRVP,
SX bUYP_, jP QXaYP WX\hP, RaPWX YPSTX\X`U[]U ] [XW] SXj[P[]hP ] TY]hPZU\SZWP#
kPbX ;DQ a\XfUY] qU bU TXQQY`PZ, P QYRf]ZU `U mY\PPZ QYWhP ] _PbUpP TX bU[U, P
SPbX ;Q XQ Z]U ;DQ W]SZ][S_] qU fX STXQU\PZ bXUZX b]S\UpU SX bU[U# eXWX\[X UY
{X\Ub] S\]^[XSZ] SX a\XfXZ ] mXYRbXZ ]bP ] t!eeter, SPbX SX ZPP YPj\]_P VZX ZR_P
]bP b[XfR TXfX\UbP S\XaXQP ] bX`[XSZ jP jPaPWP, YU\P_SPc]hP, ]fYP ] QYR`UpU, SL
U SX TXfX\UbP QUbX_YPZ]^[XSZ ] [UbP ZP_WP [PT[PZXSZ ] ZU[j]^[XSZ _P_X TY]
a\XfXW]ZU ] mXYRb]ZU# JW]ZUY]ZU f] _XY]SZPZ [Ph^USZX TXb\PQ]ZU \]^[XSZ]#
gX`[XSZ jP f\UQPpU SX QYRfPZP \]^[XSZ [RQ] inter&a'e ] XWXh W]Q [P XTVZUpU U
b[XfR ][ZUYUSU[ ] jPaPWU[ ] jP QWUZU SZYP[] [P _XbR[]_Pc]hPZP# gX`U QP SU SZPWPZ
] S\]_], TYXm]\] ] mYPfbU[Z] XQ ZU_SZXW] ] _[]f] ] QP T]VRWPV SX SXfXWXY[]_XZ
] [P ZXh [P^][ QP YPjbU[RWPZU b]S\UpP ] SZPWXW] jP XQYUQU[P ZUbP ]\] Q]S_RS]hP#
k\]^[] TUYmXYbP[S] SX ][ZUYmUhSXZ TX_P`RWP skTp _XfP SX TXbXV [P S\RVP\_]ZU
bX`UV QP ^RUV SL VZX jaXYRWP SXfXWXY[]_XZ ] QP W]Q]V _PQU SU [PXlP, Pba]U[ZXZ
X_X\R [UfX, SXaPZP, U[ZUY]UYXZ, ][mYPSZYR_ZRYPZP# L_X TY] inter0a4e fX f\UQPV
SPbX \]_XZ Z#U# \]cUZX [P SXfXWXY[]_XZ, TY] skTp f\UQPV SL VZX U WX [UfXWPZP
X_X\][P#
9
L_X SP_PV [UVZX QP S]b[UV bXYP QP _XY]SZ]V yo, to,6e SX TXbXV [P _Xh bX`UV
QP S]b[RWPV,TYUS[]bRWPV,TYUjUbPV S\PhQXW], m]\bXW], ][ZUYWhRP, TUS[], STXZXW]
] ][ZUYUS[] YPaXZ]# [X, XWP jPQXWX\SZWX S_PTX qU ZU ^][] a]QUhq] ZYXV] b[XfR XQ
_PTPc]ZUZXZ [P ][ZUY[UZXZ# 'o, to,6e, s(y+e, inter0a4e SU S_PTP V][WUSZ]c]hPV#
kL [P SL XW]U [XW] ] SXWYUbU[] bUQ]Rb] jP _XbR[]_Pc]hP ]bPPZ b[XfR
TYUQ[XSZ] ] [RQPZ TXfX\UbP QUbX_YPZ]hP, S\XaXQP [P b]S\P ] fXWXY, S\XaXQXRb]U,
[X _YP_UY]ZU )VRTPlP^]ZUV, V[PZYPT[]c]ZUV, VVT]X[]ZUV* hP [PYRVRWPPZ S\oaXQPZP,
QUbX_YPZ]hPZP, TY]WPZ[XSZP ] ][Z]b[XSZP [P _XbR[]_Pc]hPZP# GW]U P\PZ_] ZYUaP ]
bXYP QP SU SmPZPZ _P_X QXaY] ] TXj]Z]W[] jP YU\P_SPc]hP ] R`]WPpU ] VaUfPpUV XQ
SZYUS[XZX WYbU, [PT[PZ]ZU S]ZRPc]], ZYPRbPZ]j]YP[XSZP ] jPbXYU[XSZP [P \RlUZX
XQ SU_XhQ[UW[]ZU TYXmUS]X[P\[], SUbUh[], QU\XW[], `]WXZ[] TYXa\Ub] ] ZUV_XZ]]
] ^XWU_ ZX_bR [P XW]U VTYXSZXY]V bX`U S\XaXQ[X QP S] fX VTRVZ]V RbXZ [P
VTPSUpUV ] QP SU YU\P_S]YP STX_Xh[X SX SWX]ZU a\]S_] TY]hPZU\] ] SYXQ[] QRV]#
OPZXP _YP_UY]ZU bXYP QP a]QPZ XZ_Y]U[] ] _Pj[UZ], a]QUhq] hP [PYRVRWPPZ
TY]WPZ[XSZP [P QYRf]ZU ] ]b hP jPfXjRWPPZ []W[PZP ][Z]b[XSZ#O[P^], []VZX [U U
S]fRY[X ] aUjaUQ[X# OPZXP ZYUaP QP SU W[]bPWP SX _XY]SZUpUZX [P ][ZUY[UZ
RS\Rf]ZU ] SU_XfPV QP SU a]QU W[]bPZU\U[ VZX SU T]VRWP ] YPjbU[RWP TX ][ZUY[UZ#
P$VO%8$ -6@L$$ $ LABO-$$
/ovodot za pi{uva!e na ovoj tekst e smrtta na pea~ot Majkl :ekson#8a
,1#DH#,DD>g# ovozemniot svet go napu{ti svetskata muzi~ka legenda Majkl :ekson koj
{to po~inal vo bolni'ata vo Los @n<eles#8eka po~iva vo ve~en mir i neka mu e lesna
zemjata# 8aredniot den po~ina akterkata 9ara 9osit kako i soprugata na prviot /retsedatel
na samostojna, nezavisna i suverena -epublika Makedonija 3iro Gligorov78ada
Gligorova# %oa se slu~ajnosti,iskreno priznavam i pri&a}am, i ne sakam da pravam
paraleli i sporedbi,zatoa {to ednostavno se nevozmoni#-azli~ni li~nosti, razli~en
prostor, no isto vreme# 8ada Gligorova be{e nekoga{na prva dama ili ena na /retsedatel
na drava i ne be{e mnogu javno eksponirana i si vode{e skromen, povle~en, nenametliv
i primeren, ~esen ivot#2i ima{e i godini, be{e vo devettata de'enija od ivotot#2i po~ina
!#
od prirodna smrt#8eka po~iva vo ve~en mir i lesna ZZ zemja# 8a{ite mediumi samo ja
objavija vesta# 8a ?D7godi{na vozrast po~ina akterkata 9ara 9osit, akterka so svetska
slava i mnogu &ilmski ulogi zad sebe i mnogu bleskavi i Tvezdeni migovi zad svoeto ime#
9ilmot i &ilmskata usluga gi zadoli mnogu so svojata Cubov kon glumata i akterstvoto
kako umetnost# Vode{e miren, primeren i povle~en ivot bez skandali i
gluposti#Mediumite ja objavija vesta kako da se rabote{e za nekoja akterka od selska
maalska teatarska trupa, kako da nema{e svoja bogata slavna dolgogodi{na kariera koja
zasluuva po~it i oddava!e priznanie# 8o, sW ostana vo senka na golemiot Majkl :ekson#
$ako gi po~ituvam deloto, uspehot,karierata i dostignuva!ata na ovoj muzi~ar koj
{to ima{e darba i talent za muzika, spe'i&i~en glas i originalen s'enski nastap, vistinski
tan~er na s'enata, muzi~kiot tan' go vode{e i igra{e &antasti~no i
brilijantno,nepovtorlivo i neverojatno, sepak ivotniot tan' go ispu{ti od ra'e, ja izgubi
kontrolata i izleze od normalnata nasoka#=e{e mnogu kontroverzen i kontradiktoren# Od
'rne' stana bele', se zboruva{e deka saka da pravi promena na polot ) se slu{aa razni i
razli~ni verzii deka bil ensko, pa napravil promena na polot, pa potoa deka sega pak
sakal da se travestitira vo ensko*, napravi plasti~na opera'ija so koja mnogu pove}e
nalikuva{e na dama, plati milionska o{teta na ;.7godi{no mom~e koe go obvini za
siluva!e# 2o eden zbor be{e nadvor od sebe#2lavata mu udri vo glava i ne znae{e da se
nosi i spravi so toa# 2i ja smeni bojata na koata, od edna rasa premina vo druga,be{e
pedo&il, homoseksuale', natrapnik, manijak, psihopat ili podobro re~eno nestabilna i
neuramnoteena li~nost# 2akal da bide pogreban na islamskite grobi{ta i spored
muslimanskite adeti i rituali, {to e &akt koj u{te pove}e zboruva za negovata
paradoksalnost kako li~nost# =araj}i se sebesi i seberealiziraj}i se zabega vo pogre{ni
pateki i zapliva vo matni vodi# Mu nema{e vra}a!e# Ode{e od palavost vo glupost, od
ludorija vo pikanterija, od taga vo o~aj#
2epak site svetski mediumi po~nuvaj}i od C&&,BBC, pa do na{ite mediumi ja
objavuvaa vesta za negovata smrt# 8o, ne samo kako in&orma'ija tuku od nego napravija
legenda, kral na pop7muzikata, eden i edinstven,nepovtorliv, najgolemiot muzi~ar na site
vremi!a kako so nego da po~na i zavr{i muzikata# (arem zaboravija na =itlsi i solo7
karierata na 6lvis /risli koj be{e i pea~ i akter, na 9redi Merkjuri, Lu~ano
/avaroti,=#=#3ing, 9renk 2inatra,3urt 3obejn, :imi +endriks, Oliver Bragoevi}, %o{e
!1
/roeski i da ne nabrojuvam u{te mnogu drugi po~inati pea~i, kako i na sW u{te ivite me"
u nas +ulio $nglezijas, 6nrike $nglezijas, -iki Martin,6lton :on, :or< Majkl, 3arlos
2antana,PeCko Foksimovi} itn# $ako site muzi~ari se od rali~ni stilovi i muzi~ki anrovi,
sepak se svetski imi!a so mnogu uspeh zad sebe# -azo~aran sum od mediumite i od
obi~nite gra"ani oboavateli na Majkl :ekson koi dnevnite vesni'i, internetot, &ejsbukot,
blogovite, e7mailite i li~nite komentari gi svedoa na tolku nisko nivo {to duri i se karaa
so svoite neistomisleni'i i gi navreduvaa deka imaat li~en problem i deka ni{to ne
postignale vo ivotot, pa mu zaviduvaat, Cubomorat na uspehot i deka se sitni i propadnati
du{i i sl# Vakvi deplasirani in&orma'ii, bizarni gluposti i malodu{ni raboti moe da
napi{at samo sitnite du{i koi ne go zedoa predvid karakterot na Majkl :ekson, negoviot
na~in na ivot i s&a}a!eto deka nemu sW mu e dozvoleno samo zatoa {to e slaven i bogat#
3ristalno ~istite umovi napi{aa vakvi komentari: [ 8eka mu e 'rna lesnata zemjaS,
[@man dosta so komentari za ovoj pedo&ilovS, [ Vo potragata po seberealizira!e uspea
samo vo muzikata, a vo sekojdnevniot ivot izleze od normalniot na~in na ivotS# $ako
prvata konstata'ija e ironi~na i navredliva, sepak kauva kolku golem gre{nik be{e
:ekson#$ako site sme gre{ni'i, pomali ili pogolemi,sepak mora da s&atime i priznaeme
deka nikoj ne ja ospori negovata vrednost kako muzi~ar, tuku kako li~nost#Jelo e koga
ima sL# Majkl :ekson ima{e sL osven karakter i normalen um# =e{e kontraverzna li~nost
so nedostato'i#
/atrijarhalnoto vospituva!e, tradi'ionalnoto s&a}a!e na ivotnite vrednosti,
konzervatvnosta vo pogledite, na~inot na razmisluva!e kolku i da sakame da bideme
sovremeni i vo tek so novite trendovi, sepak ne ni dozvoluvaat da go opravdame negoviot
ispad od ona {to se smeta za normalno odnesuva!e vo sredinata i vo ivotot# $ako sum
oboavatel i gi slu{am negovite pesni, sepak ne mi dozvoluvaat da gi opravdam negovite
ludorii i gluposti#8e moam nitu da gi s&atam li'emerite koi {to pi{uvaa i alea za na{iot
%o{e /roeski, denes nikoj nitu go spomna# (arem go zaboravivme na{iot %o{e? $li sega
najbiten e samo Majkl :ekson?(o{to tolku vreva i galama?Ba po~ine{e /retsedatel na
2@B )bez ralika koj i da e vo pra{a!e*, nema{e tolku da se pi{uva i komentira#8o,
tokmu negovata kontroverzna priroda mnogumina ja pri&atija i opravdaa, samo poradi toa
{to iveeme vo svet so moralno izop~eni vrednosti#Fas se poklonuvam pred negovoto
!2
delo,no ne moam da gi opravdam negovite moralno izopa~eni s&a}a!a i go osuduvam za
negovite postapki#Voop{to ne mi se dopa"a{e negoviot na~in na ivot#
=@L3@823$%6 /$2@%6L$ /-6B
8OV$ -6@L8O2%$
(avr{ni godini od prvata de'enija na dvaeset i prvoto stoletie# 2e nao"ame
pred katadnevni iznenaduva!a, za~uduva!a i ~udesija# 2ekojdnevno vospriemame
interesni in&orma'ii# Bvaesettiot vek be{e nare~en vek na knigata, noviot, dvaeset i prviot
se smeta kako vek na kompjuteriza'ijata, internetot i in&ormati~kata tehnologija# 8on7
stop slu{ame zakani za aktivira!e na nuklearnoto i atomskoto oruje# Pivotot e napnat,
stresen i dinami~en# Od site strani demneat poro'i: 'igari, alkohol, droga, prostitu'ija,
kriminal i korup'ija# 8ovi sovremeni bolesti kako {to se: rakot i sidata# Ogromen broj na
nevrabotenost, ste~aj'i i tehnolo{ki vi{o'i# 2iroma{tija, beda, nema{tija# /ostojat samo:
demagogija, lagi i izmami, li'emerie, populizam, nepotizam i oligarhija# 2eto zlo zbrano
na edno mesto# 2amo vo Makedonija t#e# samo na =alkanot# 8akratko, ova e
[pitoresknataS, iva, realna i realisti~na slika za ivotot vo na{ata drava koja e del od
=alkanot# Ba nW zaboravime na problemot so imeto koj ni go nametna sosedna Gr'ija#
Otsekoga{ Makedonija vaela kako [jabolko na razdorotS, a =alkanot kako [bure7barutS#
2eslovenskata pismenost doa"a i proizleguva od Makedonija# 8ajgolemata nepravda vo
svetskata istorija na narodite Z e nanesena na Makedonija so sramniot =ukure{ki dogovor
od ;>;.g# i podelbata na Makedonija# 2eto ova {to go navedov e del od tvore~kiot opus
na mnogumina od balkanskite pisateli# /isatelite se intelektual'i i avangarda na novoto
vreme i imaat napredni idei i sogledbi# %ie se nadvor od politikata i aspira'iite za tu"i
teritorii# (a niv vistinata e svetost, a knievnoto sozdava!e7 svetlost# %ie se lu"e
prosveteni, so um i o~i prosvetleni# (a niv najgolemoto bogatstvo e duhovnoto t#e#
knievnoto bogatstvo# %ie raskrstile so materijalizmot i za niv ne se opsesija pariteK i
mo}ta ne ja gledaat vo banknotite koi se samo list platena hartija, tuku nivnata mo} e
intelektualnata i se sostoi od kupi{ta hartija na koja se preto~eni nivnite zborovi, stavovi,
misli, idei i sogleduva!a na ivotot# Mo}ni'ite, bogata{ite i politi~arite se samo alatka vo
ra'ete na pisatelite i so niv tie si poigruvaat kako sakaat i gi stavaat vo eden vrzop i
!3
knieven spoj na situa'ii# (atoa, anti~kiot &ilozo& i mudre' /laton tvrdel deka poetite t#e#
pisatelite se najumnite lu"e vo dravata i se dadeni od =oga# %ie sozdavaat od ni{to7
ne{to# %oa se kreativni, inventivni i promisleni lu"e so ingeniozen um, ~ista du{a i ~esno
sr'e# 8o, za al mnogu malku se 'eneti i vrednuvani# %oa e nepravdaY 2ekoja
godina se dodeluva prestinata knievna balkanska nagrada7 =alkanika# 6dinstven
pretstavnik na makedonskata literatura dobitnik na ovaa nagrada e na{iot eminenten
pisatel Venko @ndonovski so romanot [/apokot na svetotS# $ toa e sL {to sme dobile
kako priznanie vo me"unarodni knievni ramki# 8obelovata nagrada za literatura zasega
moeme samo da ja sonuvame i da bide samo pust son i ubava me~ta# Ba se nadevame
deka eden den nekoj na{ avtor, sepak, }e uspee da ja dobie# 3ako i da e pisatelite se
soo~uvaat so surovata realnost i kolku i da sakaat da ja razubavuvaat i da ja prikaat kako
VrozovaV nema da uspeat vo toa# 2eto ona {to be{e napomenato e del od nivniot
sekojdneven ivot i nivnoto opkruuva!e# %e{ko se menuva realnosta# %aa e takva kakva
{to e# -apidniot razvoj na tehnikata i tehnologijata koi nudat novi realnosti od tipot na
internetot i usovr{uva!eto na kompjuteriza'ijata so {to se ovozmouva sistemot na
Vdale~insko u~e!eV koe ovozmouva site in&orma'ii i zanimlivosti da se najdat na edno
mesto, realno ja nametnuva opasnosta od postepen stihien pad na interesot na ~itatelskata
publika kon vesni'ite i pi{anite knigi# /isatelite }e mora svoite knigi namesto vo
pe~atni'ite da gi stavaat na internet strani'ite# 2o toa nekoj }e pro~ita, no nikoj nema da
ja vidi knigata# 2e najavuva i mnogu skore{nata pojava na robotite koi }e gi zamenat lu"
eto# 2e navestuva usovr{uva!e na tie roboti do taa stepen {to tie }e moat da se koristat
duri i kako seksualni partneri i monosta da se ostvari brak so tie ma{ini# Ova ne{to kolku
i da zvu~i ~udno i interesno, sepak e grozno i nepri&atlivo# 8o, dodeka pisatelite mislat
kako da sozdadat i presozdadat ne{to novo i interesno koe {to treba da bide intelektualna
i duhovna hrana za site, srebroCup'ite, paroCup'ite i slavoCubivite lu"e ~ii osnovni
interesi se samo materijalnite i &inansiskite konstruk'ii se spremni da iskonstruiraat sL {to
bi im donelo lagoden i udoben ivot# Ba ne zboruvame za ve{ta~ki iskonstruiranite i
inspirirani vojni, delbi i podelbi na =alkanot so podgreva!e na na'ionalizmot i
{ovinizmot# 2e odi vo linija na razdeluva!e i oddale~uva!e na narodite# 8o, sepak
sportot, Cubovta, kulturata i pi{aniot zbor ne poznavaat grani'i# 8a toj na~in se odruvaat
neraskinlivi vrski pome"u pisatelite# 6den takov most e odruva!eto na 2tru{kite ve~eri
!4
na poezijata# %uka moe da se pridodade i 2eminarot za makedonski jazik i literatura koj
se odruva vo Ohrid# 2ekako deka postojat i drugi vakvi vrski i rela'ii preku koi
balkanskite pisateli komuni'iraat i sorabotuvaat me"usebno# $nternetot moe da ponudi i
pobrza i poednostavna me"usebna interak'ija i koresponden'ija# 8ikoga{ ne smeeme da
dozvolime da postoi podelba na pisatelite spored na'ionalnata pripadnost ili kulturnata
pripadnost# 8a'ionalizmot, {ovinizmot i etni~kiot geno'id treba da bidat obediniteli na
site balkanski pisateli i tie so svoite tvorbi i krea'ii treba da se borat protiv vakvite
&enomeni# /isatelite ne treba i ne smeat da si dozvolat da bidat izmanipulirani za partiski
'eli ili za ostvaruva!e na ne~ii golemodravni~ki 'eli# 6dinstvenata nivna alatka e
peroto, a nivniot zalog e novi i novi sozdadeni knigi# (atoa i 2aemot na knigata slui kako
dobra monost pisatelite da se sretnat i da otkrijat {to ima novo na knievnoto pole#
/isatelskoto nebo e najgolemoto nebo# %oa e mnogupati pogolemo od ona atmos&ersko
nebo koe {to go gledame so na{ite o~i# /isatelite pi{uvaat ne{to koe {to prethodno nikoj
ne go videl, ne go znael, bilo tabu i nepoznati'a za site drugi# 8o, otkako pisatelite toa
ne{to go predo~ile pred ~itatelskata publika rabotite se pojasni, vidlivi i s&atlivi za site#
2ekoj pisatel ivee vo svoj poseben svet# 8o, eden den toj re{ava toj svoj svet da go
spodeli so drugite i da im gi otvori pred niv sr'eto i du{ata, a za vozvrat da ja dobie
nivnata doverba i poddr{ka# (a mnogumina svetot na pisatelite e nes&atliv, nerazbirliv,
nepoimliv, da ne re~am duri ~uden# 8o, {to e tuka e# (atoa ne moe sekoj da bide pisatel#
Mislam na onie dobri, stilski pisateli so originalen, avtenti~en i avtohton stil# @literatite
gi ostavam na strana# 8ikoga{ ne treba da se sozdava prenapregnato, iznasileno i
pre&orsirano# Beloto mora da zree, sozree i pak da se doo&ormi i preraboti# %vore!eto e
darba i talent, pi{uva!eto e rutina i iskustvo# %e{ki i ~udni godini ni pretstojat, a kako
seto toa }e se odrazi na knieven plan kaj balkanskite pisateli ostavame na vremeto da
pokae# 2o nade deka balkanskite pisateli }e mora da se obedinuvaat i da bidat
poedinstveni od dosega sakam da predo~am oti ne smee da se dozvoli da se javat VkriziV,
nedoverba, raslojuva!e i rasitnuva!e na pisatelskite krugovi# /odelenosta na nikoj ne ni
e od polza# 2ovremenite realnosti so sebe }e nosat rizi'i i predizvi'i, no na site niv mora
da se odgovori so VladnaV, VtrezvenaV glava, a ne da se dozvoli propast vo nekoi lavirinti i
bezdni od koi nema izlez# (a seto ova pisatelite }e treba da se izborat preku svojata
borba, a pobedata da ja izdvojuvaat na terenot od knievnoto pole# %oa e nivniot
!
najsiguren adut i originalen izvor za 'rpe!e na inspira'ija# 8a ovoj prostor pobedata im
e sigurna i zagarantirana# 2e nadevam deka ovie moi iskreni elbi, stavovi i
razmisluva!a }e doprat do site balkanski pisateli i }e naidat na op{ta pri&atenost# 8a
pisatelite mora da im se dade poddr{ka za da uspeat da go napravat svetot poubav i
ivotot posre}en# %ie mora da go dobijat svoeto zaslueno mesto vo op{testveno7
politi~kiot, ekonomskiot i kulturniot ivot#
8eka pobedat edinstvoto i razbira!eto, neka nadvladeat umot i razumot, silata na
zborovite i mo}ta na knigite nad sL {to e nerazumsko# $dninata e pred pisatelite# %ie ja
ispi{uvaat sudbinata# +orizontite na novite prostori i prostranstva gi o~ekuvaat nivnite
odluki# Mudrosta mora da dojde do izraz i da ispliva na povr{ina# Aspehot im e na do&at#
/o~ituvani pisateli Vie ste na poteg# Va{iot zbor e posleden#
38$G$%6 $ P$VO%O%
5estopati si go postavuvame pra{a!eto: Od kade pisatelite ja 'rpat svojata
inspira'ija pri sozdava!eto na nivnite dela? 8ajverojatno, naj~est i naj~ist ni e odgovorot
deka osnoven izvor im e, tokmu, ivotot# Pivotot so svoite priliki i nepriliki, pogodnosti i
neprijatnosti im nudi ogromen prostor za tvore!e# Puborot na vodata, trepere!eto na
lisjata, strue!eto na vozduhot, letot na peperutkite, ras'vetanata prolet, prirodata so seta
rasko{nost i ubavina, sekojdnevniot ivot i mnogu drugi momenti koi moat da pottiknat
poriv za pi{uva!e se osnovnite momenti na inspira'ija za sekoj pisatel# 8ema tvorba bez
inspira'ija# 8ajverojatno, ako se napi{e takvo delo, ednostavno e osudeno na propast i
ki~erstvo#
3nigata e najverniot, najdobriot i najsigurniot prijatel na ~ovekot# Od nea
~ovekot moe da nau~i mnogu novi ne{ta, da otkrie i spoznae novi prostori i novi
svetovi, da go zbogati svojot re~nik, da ja zgolemi svojata inteligen'ija, da ja nadgradi
svojata intelektualnost i mnogu drugi raboti# Listot hartija e nem svedok na koj moeme
da mu gi doverime site tajni koi ne sakame nikoga{ da se doznaat i otkrijat# 2vojot revolt,
bes i gnev moeme da go isturime vrz listot hartija i taka nikogo da ne navredime i
povredime# 8o, tuka moeme da gi zapi{eme i site na{i radosni, sre}ni i veseli momenti i
!!
onie koi {to se od golemo zna~e!e za na{iot ivot za da nL potsetat, po mnogu godini, da
ne gi zaboravime# Listot hartija trpi sL#
Vistinskite Cubiteli i prijateli na knigata ne moat da go zamislat svojot ivot bez
knigi# 3nigite ni otvoraat novi ivotni pogledi i horizonti i nikoga{ ne nL ostavaat na
'edilo# %ie se bes'eneti, vredni i skapo'eni za onie koi {to znaat da gi 'enat i vrednuvaat#
$ eden napi{an stih ili zbor se mnogu povredni od prazen list hartija# 3nigite postojat za
~itatelite, tie se najvernite kriti~ari na tvorbite# sekako deka ne ja osporuvam ni
knievnata stru~na kritika# Vpro~em, sekoj ~itatel si ima svoe misle!e, svoj svet, svoj
stav, svoe ubeduva!e i po ovie, no i po mnogu drugi kriteriumi si o&ormuva svoja o'ena
za deloto#
Pivotot e opi{an vo knigite, knigite pi{uvaat za ivotot# 8ajdobro napi{anite
knigi sekoga{ se inspirirani od VmaliV ne{ta, od Vsitni'iV# 3nievnosta e bavna, spontana,
nenasilna i stihijna# 8ajdobroto se sozdava sekoga{ koga najmalku se o~ekuva# 3nigite
nL u~at deka ivotot ne poznava beznadenost, besperspektiva i o~aj# Osven tragediite
site drugi dela, bez razlika kolku vo sebe da nosat i sodrat bolka, taga, nesre}i, nevolji
sekoga{ nivnata krajna poraka e optimisti~ka, svrtena kon idnata sre}a i novoto podobro
vreme koe {to mora da dojde# (atoa, avtorite na svoite ~itateli im pora~uvaat da veruvaat
vo ivotot i blagodetite koi {to toj gi nosi# 2re}ata }e im bide blagonakloneta na onie koi
{to se nadevaat, veruvaat i tragaat po nea, no pritoa mora da bidat trpelivi i spokojni#
3nigite ispra}aat poraki kon ~itatelite, ~itatelite davaat o'eni za delata i pome"u niv
postoi zaemna povrzanost i zaemna Cubov#
3nigite se najubav podarok za vistinskite Cubiteli na pi{aniot zbor# 6dinstveno,
tie moe da nL relaksiraat i vo najte{kite ivotni momenti# 8i vlevaat nade, verba vo
idninata i nL pottiknuvaat da ja barame sre}ata# %ie go oblagodaruvaat na~iot ivot so
Cubov# 8i otkrivaat i poso~uvaat tu"i gre{ki i nL opomenuvaat i predupreduvaat deka ne
trba da gi napravime nivnite gre{ki# (atoa, moe da zaklu~ime oti zborovite napi{ani vo
knigite postojat edinstveno za ~itatelite# $ako ne postoi Cubov koja {to moeme da ja
idealizirame i da kaeme deka na{iot ivoten partner }e go izbereme spored nekoi pravila,
normi i standardi koi {to se propi{ani vo nekoja kniga, sepak svojata ivotna Cubov
moeme da ja &rapirame, voshitime i osvoime tokmu so mudrostite koi {to moeme da gi
sretneme, najdeme, otkrieme i nau~ime od knigite#
!"
3nigite se najsiguren izvor na na{eto znae!e#
(8@56I6 $ 2$M=OL$3@ 8@ /-O2%O-$%6
2ekoe ivo su{testvo e povrzano so odreden prostor na koj {to ivee, raboti i
opstojuva# (atoa sekoj go brani svojot zagarantiran prostor# Vremeto i prostorot se
razli~ni mani&esta'ii na eden ist kvalitet# /rostorot e kiberneti~ka ma{ina koja emituva
poraki# %oj e vaen del od sekojdnevnoto ivee!e# /rostorite se delat na: toposi i utoposi
)poznati i nepoznati prostori*# Atoposi se pretpostaveni svetovi i mesta koi {to realno ne
postojat ili ne se nau~no zasvedo~eni# /rostorot go izu~uvaat dve nau~ni dis'iplini:
proksemikata i kinetikata# /roksemikata e nauka za zna~e!eto na prostorot i e del od
semiotikata koja e nauka za zna'ite# /roksemikata se hrani od psihijatriskite studii#
3inetikata gi prou~uva smislata na dvie!ata vo prostorot# /rostorite se delat na:
superiorni i in&eriorni# /rvata kniga {to ja ~itame vo ivotot e prostorot#
2pored blizinata na li~nostite koi {to se zastapeni vo dijalogot )komunika'ijata*
postojat ~etiri blizini ili distan'i me"u u~esni'ite:
/rvata oddale~enost e intimnata distan'a# Oddale~enosta e do ;1 santimetri ili pri
neposreden telesen dopir kakov {to e pri pregratka ili za{tita na drugoto li'e so
sopstvenoto telo# /odale~na &aza na ovoj vid blizina e od ;1 do 01 santimetri, rastojanie
koe zboruva za blizok i intimen odnos me"u li~nostite vo komunika'ijata#
Vtorata oddale~enost e li~nata )personalnata* distan'a koja op&a}a rastojanie od
01 do ED santimetri# Obi~no koga li~nostite dobro se poznavaat i diskutiraat za temi od
li~no )personalno* zna~e!e#
%rettata oddale~enost e so'ijalnata distan'a# Oddale~enosta e od D#E do 0 metri#
%uka lu"eto prezemaat zaedni~ki ~ekori bez monost za dopir# 2e razbiraat preku
kontaktite so o~ite ili gestikula'ii so ra'ete#
5etvrtata oddale~enost e javnata distan'a na oddale~enost od 0 metri i pove}e#
Glasot se zasiluva, a pokraj nego vanost dobivaat gestovite i dre!ata na telata#
$nterak'ijata ima &ormalen karakter# 2pored vanosta vo ivotot na poedine'ot i
vremetrae!eto na koriste!eto na odreden prostor se razlikuvaat tri vida na teritorii:
!8
/rimarna teritorija e onaa vrz koja li~nosta ima svoe potpolno pravo i se
narekuva u{te i li~na teritorija# %uka spa"aat: domot, stanot, spalnata soba, rabotnata soba
i kupatiloto# 3ako i ma{inata na koja raboti rabotnikot ili pi{uva~kiot stol ili biroto kade
slubenikot ja izvr{uva sekojdnevnata rabotna obvrska#
2ekundarna teritorija e onaa nad koja vo odredena situa'ija ili vo odredeno
vreme ima pogolemo pravo nad nea od ostanatite# %uka spa"aat: u~ilni'ata i odredeni
sedi{ta vo nea, mestoto na stolot za vreme na ru~ekot, &oteljata od koja redovno gleda
televizija# 3ako i dvornoto mesto za site onie koi {to iveat vo taa ku}a ili stan# Favna
teritorija e onaa koja {to povremeno ja koristi poedine'ot, no ovoj prostor e pristapen i za
drugite# %uka spa"aat: bibliotekata vo koja redovno odime, ka&eanata ~ii gosti )posetiteli*
sme ~esto, kako i prodavni'ata vo koja {to obi~no i redovno kupuvame# %uka spa"a i
mestoto na ka&eanskiot stol go ozna~uvame kako svoj ostavaj}i nekoj svoj predmet, ako
go napu{tame na odredeno vreme i planirame pak da se vratime# Grupa prijateli moe da
imaat odreden agol na koj {to nave~er se sretnuvaat# %ie sekoga{ doa"aat na toa mesto po
prethoden dogovor#
2ekoj poedine' ima pravo na svoj prostor, svoja teritorija vo koja }e se ~uvstuva
siguren, bezbeden, zadovolen i sre}en# zatoa sekoj go brani svojot zagarantiran prostor#
Bistan'ata pri komunika'ijata si ja odreduvaat li~nostite koi {to se del od interak'ijata#
(atoa morame da bideme kulturni i vnimatelni i da ne go povredime tu"iot prostor ili da ja
prekr{ime distan'ata koja treba da ja drime pri komunika'ijata vo sekojdnevniot ivot#
Bobro e koga gi znaeme ovie raboti#
II Inormacisko op5testvo
!9
%ekstot e napraven po povod makedonsko7bugarskata sredba na pisateli odrana na ,; maj ,DDEg# vo 2kopje
"#