UTRIP Ribnica Sodražica MAJ 2014

ribniko sodraki brezplani lokalni mesenik I maj 2014 I potnina plaana pri poti 1310 ribnica
Dogodki kultura aktualno port astroloka napoved in vse, kar morate izvedeti ...
Masaa tui-na agar Barbara agar s.p.
DARILNI BONI
tudi v prodajalni
aba v Tu centru
v mesecu maju
-10% za 20 minutno masao po vai izbiri
(vratni ali ledveni del hrbta ali sproujoa masaa
obraza, glave in dekolteja)
v mesecu juniju
-10% za 45 minutno TUI-NA masao
e vedno iete
ZANESLJIV
SERVIS
za svoje vozilo?
e ste neko lahko izbirali

zgolj med dragimi avtomobilskimi popravili na
pooblaenih servisih
na eni strani ter neodvisnimi servisi na drugi
strani, vam zdaj nudimo monost dodatne
izbire: MREA KAKOVOSTNIH AVTOSERVISNIH STORITEV
EUROSERVIS
Euroservis vam
zagotavlja:
jamstvo na storitev
poteno ceno in
potrjen vpis v servisno knjiico.
Ob Mahovniki cesti 3, 1330 Koevje, tel.: +386 1 89 54 042
UVODNIK
Pobeg h kulturi
Teki asi so, ni slub, socialni status ljudi je vse niji,
mladi ostajajo pri starih vsako
leto dlje, vlade padajo, ni denarja za dopust, priboljke
Manjka nam samo e trik
Pa je temu res tako? Rekla bi, da ne Vsakdo, tudi
e nima denarja za obisk gledalia, plailo letalske karte,
nakup raunalnika, ima zagotovo doma knjigo. Knjigo,
ki loveka bogati, mu odpira
vrata domiljijskega sveta, ga
napolni z razmiljanji drugega, ga popelje v duo nekoga tretjega in, kot pie Victor
Hugo, Knjiga je v celoti pot
od zlega k dobremu, od krivice
k pravici, od napanega k resninemu, od noi k dnevu.
Na list papirja zapisana proza
in poezija te bogatita, prinaata veselje in zabrieta alost vsakdanjega dne. Zato je
v tem asu pomembno, da se
zavedamo, kaj pomeni, da se
udeleimo dogodkov, ki nas
kulturno hranijo, polnijo duo
in od nas ne zahtevajo plaila.
To je tisto, kar prinaa veselje
v na vsakdan. Nekdo bo rekel,
kaj naj berem knjige, ko mi ni
do tega. Ja, se isto strinjam,
vsi ne moremo brati, hoditi
na razstave, obudovati ulino gledalie. Vsak pa se lahko
sprehodi po vaki poti, vonja
polja trav in cvetja, poslua pti-
je petje. Tudi to bogati prazen

vsakdan, tudi to je brezplano
boanje due in dvigovanje kakovosti ivljenja.
Sami smo odgovorni za to,

ali bomo depresivno razmiljali, kako nimamo denarja za
normalno ivljenje, kako nam
drava ni ne da, kako gre vse
samo e nije Na nas je, da
stvari pogledamo drugae, odpremo lokalni asopis in preberemo, koliko dogodkov se
nam tedensko ponuja, krii
po nai drubi. Le videti moramo in se ob takih dogodkih
druiti, si bogatiti vsakdan. Ne
pa zgolj razmiljati, kaj nam
morajo drugi dati, nam drugi
pomagati. Pa ne samo morajo,
kaj so nam drugi dolni. Dol-
an si samo sam sebi, samo ti

si odgovoren, kaj te bo razveseljevalo in kaj te bo spravljajo
v depresijo. Jaz se skoraj vsak
dan razveselim in si preberem
kratko pesem, angelsko misel
ali pa zgolj preberem kakno kratko ivljenjsko zgodbo. e eno misel sem nala ob
prebiranju, kaj je knjiga, kaj je
branje: Branje je za duha to,
kar je telovadba za telo. Richard Steele. In res je, hrana za
telo in duha je zastonj. Samo
odpri vrata in pojdi ven, samo
stopi do knjine police in najdi svojo najljubo pesem. Vse
je le na tebi.
Marua P. Zdear
OPRAVIILO
Avtor naslovnice v aprilski tevilki Utripa je Mihael Petrovi ml. in ne Romana Novak. Opraviujemo se za napano navajanje podatkov.
Urednitvo Utripa
Izdaja NOVI UTRIP D.O.O., OMERZOVA 29, 1330 KOEVJE | Vpisani v razvid medijev pod tevilko 1398 | Uredila BARBARA PRELESNIK KOJEK
| Oglasno trenje BARBARA PRELESNIK KOJEK | Oblikovanje in tehnina ureditev Artiks d.o.o. | Urejanje besedil TANJA TURK | Foto
naslovnice VASJA MARIN | Tisk PARTNER GRAF, D. O. O., GROSUPLJE | Naklada KOEVSKI UTRIP 6.100 IZVODOV, RIBNIKO SODRAKI
UTRIP 3.300 IZVODOV | oddaja oglasov in prispevkov DO 10. JUNIJ 2014 | V PRIMERU OBJAVE ISTIH OGLASOV, SLIKOVNEGA MATERIALA
ALI BESEDILA V DRUGIH TISKOVINAH SI PRIDRUJEMO PRAVICO DO AVTORSKEGA HONORARJA. | Za morebiten obisk tiskarskega krata
se vam opraviujemo. | Za oglaevanje v naem asopisu pokliite BARBARA PRELESNIK KOJEK - 031 655 986, ali piite na e-mail
noviutrip@novi-utrip.eu, ali na naslov NOVI UTRIP D.O.O., OMERZOVA 29 1330 KOEVJE | Vabimo k sodelovanju vse, ki elite soustvarjati
na mesenik. | Utrip lahko berete na spletni strani: http://www.scribd.com/noviutrip
maj 2014 / noviutrip@novi-utrip.eu / RIBNIKO SODRAKI UTRIP
AKTUALNO
15. maj - svetovni dan podnebnih sprememb
Po vsem svetu 15. maja obeleujejo svetovni dan podnebnih sprememb. S tem pojmom
oznaujemo spreminjanje globalnega in regionalnega podnebja na Zemlji v daljem asovnem obdobju. Segrevanje ozraja je bistveno
oji pojem od podnebnih sprememb in oznauje poveanje povprene temperature zraka in
vode v zadnjih nekaj desetletjih. Na podnebje
na Zemlji vpliva ve pomembnih dejavnikov,
ki so: intenzivnost sevanja Sonca, gibanje naega planeta, lastnosti zemeljske povrine in sestava atmosfere. Vsem tem naravnim vplivom
se v zadnjih dveh stoletjih pridruujejo tudi intenzivni vplivi lovekih dejavnosti, e najbolj
poveanje emisij CO2 v zraku, skupaj s poveanjem vsebnosti drugih toplogrednih plinov,
kjer izstopajo predvsem metan in duikovi

oksidi Spoznanje, da pregled dejstev kae
na zastraujo loveki vpliv na globalno podnebje oziroma na njegovo spreminjanje in da je
za normalno ivljenje loveka, rastlin in ivali

nujno potrebno omiliti te klimatske spremembe, so tevilne drave e leta 1997 podpisale
znameniti Kjotski protokol, med njimi ga je
leta 1998 podpisala tudi Slovenija Cilj tega
protokola je omejiti emisije tevilnih plinov, ki
vplivajo na toplotno sevanje zemeljske povrine, ki jih povzroa izgorevanje fosilnih goriv na
podroju kmetijstva, pri ravnanju z odpadki, pa
tudi izpuni plini in razlini vplivi pri industrijskih procesih. Protokolu nasprotujejo vse tiste
velike drave, ki imajo pri proizvodnji najrazlinejih energentov ogromne dobike
(vir: Wikipedija)
Franci Koncilija
SPOROILO ZA JAVNOST
Zaradi zagotavljanja
Pokodovana drevesa za posek
hitre in uinRealizacija na dan 08.05.2014
Dele poseka
(ocena)
LASTNITVO
m3-iglavci m3-listavci m3-skupaj m3-iglavci m3-listavci m3-skupaj iglavci % listavci % skupaj % kovite sanacije gozdov
Zasebni in obinski gozdovi 2.440.886 5.482.338 7.923.224 628.445 611.519 1.239.964 26
11
16
smo svetovaDravni gozdovi
742.192 721.360 1.463.552 107.036 46.171 153.207 14
6
10
nje Zavoda
za gozdove
SKUPAJ VSI GOZDOVI
3.183.078 6.203.698 9.386.776 735.481 657.690 1.393.171 23
11
15
Slovenije
uspeen, e zlasti v zasebnih gozdovih.
razirili tudi na pomo pri organizaciji senje
Zaradi velike koliine pokodovanih dreves in spravila in na povezovanje lastnikov gozdov
ves les iglavcev ne bo pospravljen iz gozdov do za skupno izvedbo del v gozdu. Za bolje po15. maja, ki je doloen kot rok za izvedbo se- vezovanje lastnikov gozdov z usposobljenimi
nje iglavcev in varstvenih del v veini poko- izvajalci gozdarskih del smo vzpostavili indovanih gozdov. Ta rok je doloen na podlagi formacijsko bazo o povpraevanju in ponudbi
razvojnega cikla podlubnikov. V toplem delu gozdarskih storitev. Lastniki gozdov, ki iejo
leta je s podlubniki napadene iglavce treba po- izvajalca gozdarskih del, naj svoje potrebe sposekati v 21 dneh po odkritju. e se podlubniki roijo na pristojno krajevno enoto Zavoda za
namnoijo, bodo zaeli napadati tudi zdrava in gozdove, kjer jih bodo vnesli v evidenco potreb
vitalna drevesa, zaradi esar se bo koda zaradi po gozdarskih storitvah in jih skuali povezati
z ustreznimi izvajalci gozdarskih storitev na
ledoloma dodatno poveala.
doloenem obmoju ali zunaj njega. EvidenPo Zakonu o ukrepih za odpravo posledic ca potreb po gozdarskih storitvah pri lastnikih
leda lahko lastnik v primeru, da iz objektiv- gozdov je objavljena na spletni strani Zavoda
nih razlogov ne bi mogel izvesti v odlobi za za gozdove Slovenije.
izvedbo sanitarne senje doloenega poseka
1. maja 2014 je poteklo 20 let od zaetka
iglavcev in varstvenih ukrepov do roka, prosi za
podaljanje roka. Zavod za gozdove Slovenije delovanja Zavoda za gozdove Slovenije, ki je
bo lastnike gozdov, ki niso uspeli zagotoviti vseskozi zavezan k usmerjanju gospodarjenja
izvedbe sanitarne senje iglavcev in preventiv- s slovenskimi gozdovi na naelih sonaravnonih varstvenih del, pozval, da lahko do preteka sti, trajnosti in venamenskosti. Na Zavodu za
roka na odlobah na pristojno krajevno eno- gozdove Slovenije okroglo obletnico praznujeto Zavoda pisno ali ustno na zapisnik vloijo mo delovno, ob odpravljanju posledic naravne
vlogo oziroma zahtevo za podaljanje roka za ujme.
izvedbo del. Kjer so izdane generalne odloPri sanaciji pokodovanih gozdov se vedno
be (143 izdanih) bo ZGS na podlagi prejetih bolj zavedamo, kako pomembno je tesno sodeproenj za podaljanje rokov roke smiselno po- lovanje med razlinimi intitucijami in orgadaljal v tistih predelih, kjer do vejega napada nizacijami in kako pomembno je usklajevanje
podlubnikov e ni prilo. Obdobje podaljanja aktivnosti pri odpravi posledic naravne ujme,
bomo presodili glede na konkretne razmere v zato smo tej temi posvetili tudi letonji Teden
posameznih gozdnih sestojih.
gozdov, ki bo potekal od 26. maja do 1. junija
Podrobneje so podatki o dinamiki sanitarne senje navedeni v preglednici:
Potek sanacije gozdov, pokodovanih v februarskem ledolomu, in nadaljnji ukrepi za

prepreitev dodatnih kod v gozdovih zaradi
podlubnikov ter uinkovito sanacijo gozdov
Od katastrofalnega leda, v katerem je bila

pokodovana polovica slovenskih gozdov in
zaradi katerega bo treba posekati preko 9 milijonov m lesa, so minili trije meseci. V sanacijskem nartu, ki ga je Zavod pripravil pred
mesecem dni, je bilo predvideno, da bodo dela
potekala nekaj let. Najobseneje delo, ki ga je
treba opraviti, je posek pokodovanega drevja,
e zlasti iglavcev, ker le-ti pomenijo potencialno nevarnost za namnoitev podlubnikov. Po
treh mesecih od naravne ujme Zavod za gozdove ugotavlja, da je hitrost sanacije razlina po
posameznih obmojih in lastnitvih. Do zdaj
je bilo posekanih in iz gozda odpeljanih najve
iglavcev na najbolj prizadetih obmojih (Ljubljana, Postojna, Kranj) ter na tradicionalno
gozdarskih obmojih (Slovenj Gradec, Koevje, Nazarje, Maribor). Do prvega tedna v maju
2014 Zavod ocenjuje, da je v celoti saniranih
23 % pokodovanih iglavcev (26 % v zasebnih
gozdovih in 14 % v dravnih gozdovih) in 11
% listavcev. Glede na celotno koliino drevja
je pospravljenih 15 % vse pokodovane lesne
mase. V kubinih metrih to pomeni 735.000
m3 iglavcev in 658.000 m3 listavcev. Taka dinamika sanacije je za priblino 75 % hitreja od
obiajnih rednih seenj, saj se v primerljivem
obdobju od asa po ledu do danes v normalnih letih povpreno poseka 0,8 mio m3, letos
pa se je 1,4 mio m3. Takega tempa v prihodnje
ni priakovati zaradi razlinih vzrokov (zastoj
pri prodaji, prevozu, poletna opravila na kmetijskih zemljiih ipd.), e pa bi se teoretino
nadaljeval, bi to pomenilo zakljuek sanacije v prej kot letu in pol. Zaradi teh podatkov
ocenjujemo dosedanji potek sanacije kot zelo
4
Individualne odlobe za izvedbo sanitarne

senje, ki so bile izdane posameznim lastnikom gozdov, se bodo podaljevale na zahtevo
lastnika in na podlagi utemeljenih razlogov za
podaljanje.
RIBNIKO SODRAKI UTRIP / noviutrip@novi-utrip.eu / maj 2014
2014 pod sloganom: Skupaj za gozd. Osrednja

prireditev ob Tednu gozdov 2014 bo v entrupertu na Dolenjskem, v Deeli kozolcev, v
soboto, 24. maja 2014.
Zavod za gozdove Slovenije
AKTUALNO
Zavod za gozdove Slovenije ponuja pomo lastnikom gozdov,

ki sami ne morejo izvesti del na sanaciji ledoloma
Izjava za javnost 22.04.2014
Zaradi izjemno velikih koliin lesa, pokodovanega po ledu, ki ga je treba izdelati v
dokaj kratkem asu, mnogi lastniki gozdov
sami ne bodo zmogli opraviti vseh del dovolj
hitro in morda potrebujejo pomo.
Nenavadno toplo vreme v zaetku letonje
pomladi je e pred asom omogoilo aktivnost podlubnikov in drugih kodljivcev na
gozdnem drevju. Zato je skrajni as za sanacijo dreves iglavcev po ledolomu, saj se
v gozdu drugae obetajo e teave s prenamnoitvijo podlubnikov (lubadarjev).
Na Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS)
lastnikom gozdov pomagamo tudi pri organiziranju izvedbe potrebnih del v gozdovih.
Z namenom, da informacija dosee kar najiri krog lastnikov gozdov, jo posredujemo
iri javnosti.
Zavod za gozdove Slovenije poleg ostalih
nalog v okviru javne gozdarske slube ponuja strokovno pomo lastnikom gozdov, ki
imajo s sanacijo ledoloma teave.
Strokovna pomo obsega:

Svetovanje lastnikom gozdov, kaj in kako
je treba v gozdu postoriti.
Seznanjanje potencialnih izvajalcev del o
potrebah po izvedbi del.
Pomo pri povezovanju lastnikov gozdov v veje skupine, ki omogoajo lajo,
hitrejo in cenejo izvedbo sanacije. ZGS
bo pri organizaciji izvedbe del prednostno pomagal tistim lastnikom gozdov, ki
bodo povezani oziroma se e povezujejo.
Pomo in svetovanje lastnikom gozdov
pri izbiri primernega in usposobljenega izvajalca del, kjer je na voljo seznam
usposobljenih izvajalcev.
Dodatne plaljive storitve za lastnike
gozdov (dela, ki ne spadajo med naloge javne gozdarske slube po Zakonu o
gozdovih): doloitev normativov za posamezna delovna opravila, ocena strukture
gozdno lesnih sortimentov, izraun cene
lesa na panju, klasiranje lesa, nadzor izvajanja del, prevzem zakljuenega delovia,
priprava pogodbe z izvajalcem del ipd.
Lastniki gozdov naj potrebe po izvedbi poseka oz. ostalih oblikah pomoi sporoijo na
pristojno krajevno enoto. Osnovne podatke
o krajevnih enotah lastniki najdejo na spletnem naslovu Zavoda za gozdove Slovenije
(http://www.zgs.si/slo/obmocne-enote/kocevje/krajevne-enote/index.html) ali v telefonskem imeniku.
S koordiniranim skupnim delom pri sanaciji slovenskih gozdov lahko doseemo najbolje rezultate tako za lastnike gozdov kot
za slovenski gozd.
Zavod za gozdove Slovenije
Obmona enota Koevje
Seznam in kontaktni podatki krajevnih enot Zavoda za gozdove Slovenije, Obmone enote Koevje:
KE Velike Lae - Velike Lae 70, 1315 Velike Lae; tel.: 01 78-81-470, e-pota: franc.dejak@zgs.gov
KE Pugled - Rona 39, 1330 Koevje; tel.: 01 89-50-400, e-pota: miran.skulj@zgs.gov
KE Rog - Rona 39, 1330 Koevje; tel.: 01 89-50-400, e-pota: janez.konecnik@zgs.gov
KE Travna gora - Trg 25. maja 13, 1317 Sodraica; tel.: 01 83-66-322, e-pota: pavle.kosir@zgs.gov
KE Koevska Reka - Koevska Reka 40, 1338 Koevska Reka; tel.: 01 89-40-031, e-pota: stanislav.potisek@zgs.gov
O novih idolih ob prazniku dela
e vsaj malo spremljate nove informacijske

in zabavne tehnologije, pa tudi ekonomijo
in celo zvezdnike tra rubrike, ste zanesljivo
e mnogokrat naleteli na ime Steva Jobsa.
Zdaj e pokojni Steven Paul Jobs, ameriki

raunalnikar in poslovne, je znan kot soustanovitelj korporacije Apple, e bolj pa po
izrednih trnih uspenicah na i - od iPoda
prek iPhonea do iPada. O njem je napisana
mnoica knjig, posnetih nekaj filmov, razglaajo ga za genija in vizionarja, marketinkega guruja in pozitiven zgled za mnoge.
Eden od naih politikov ga primerja celo z
Leonardom da Vincijem!
Verjetno v veini del, ki ga kujejo v zvezde,

ni niti omembe naslednje zgodbe, a glede na
to, da je e nihe ni niti poskusil zanikati, je
zanesljivo verodostojna.
Sredi sedemdesetih let prejnjega stoletja

je Jobs po tem, ko je poskusil to in ono, delal
za Atari. Ta je ponudil nagrado za zmanjanje tevila ipov v vezju. Jobs je delo oddal svojemu takratnemu (menda) prijatelju
z ravno tako zelo znanim imenom Steve
Wozniak. Ta je nalogo opravil tako dobro,
da so Jobsu izplaali 5000 dolarjev!
Toda Jobs je partnerju dal le polovico od 700 dolarjev, kolikor naj bi jih dobil,
torej 350 dolarjev. Honorar za delo Stevea
Wozniaka je bil torej celih 7 odstotkov Jobsovega zasluka! Wozniak, ki je pozneje sicer
z Jobsom soustanovil Apple computers, je
resnico o tem Jobsovem zasluku izvedel
ele po desetih letih in mislim, da to ni koristilo njunim odnosom.
e si je takrat Jobs postregel kar s klasino

prevaro, je do leta 2005 bistveno napredoval,
tako pri milijardah kot pri metodah takrat
se je s efi Googla in e nekaterih visokotehnolokih podjetij e zael dogovarjati o nezaposlovanju prebenikov s ciljem, da tudi
najbolj strokovnim delavcem zniajo plae.
Njegova zaslievanja zaposlenih v stilu kakno korist imam od tebe ob sreanjih na
hodniku ali v dvigalu so bila menda precej
razvpita. Bi rekel, ja.
Kot vidite, je lo za res prijetnega loveka. A koliko bi zasluil Jobs, e ne bi bilo
Wozniaka? Ali mnoice strokovnjakov pri
Applu, ne nazadnje tudi vseh tisoih Kitajcev, ki pri Foxconu v slabih razmerah izdelujejo Applov program?
Toda ljudje njegove bae so si z bannitvom in globalizacijo ustvarili razmere, v

katerih po izraunih ekonomista Thomasa
Pikettyja premoenje prinaa ve prihodkov
kot delo, zato last praktino vsega vse hitreje
prehaja v roke enega promila lovetva. edalje ve ljudi pa ima vse manj, zato iejo
delo. Delo bo torej e ceneje. Zato bo manja kupna mo. In potem bo e manj dela. In
tako dalje in tako dalje.
Dokler se ne bo v svetovni ekonomiji nekaj zelo spremenilo. A to je od Slovenije kaj
malo odvisno.
Bojan Marin
INTERVJU
Marijan Cvitak: Ko sem priel k Novi tifti, mi je nekaj manjkalo
Franikani pri Novi tifti praznujejo okrogel jubilej. Natanko sto let namre mineva,
odkar so prevzeli vodenje samostana, ki je pod
njihovim okriljem prerastel prvotne okvire in
se razvil v dananje sredie duhovnih vaj.
Zato tokrat klepet s predstojnikom samostanske skupnosti, bratom Marijanom Cvitkom.
O Novi tifti in franikanih, o obletnici in
e em.
Pogovor in fotografije: Mihael Petrovi ml.
Kako ste franikani prili k Novi tifti?
Sem smo prili leta 1914. Pred tem so pogovori s kofom Antonom Bonaventuro Jegliem, ki
je izrazil eljo, da svetie prevzamemo v oskrbo,
trajali kar nekaj let. V ustanovni listini pie kof
naemu provincialu, da se zahvaljuje, ker so se
franikani odloili, da sprejmejo Novo tifto.
Vam je znano, zakaj se je kof Jegli odloil
ravno za vas?
Verjetno je elel redovnike tudi v tem predelu
Slovenije. V Ribniki dolini, tja do Koevja, ni
bilo nobene redovne hie oziroma samostana.
Kdo pa je svetie upravljal pred prihodom
franikanov?
kofijski duhovnik Karel Klinar, ki pa je bil
takrat e zelo bolan. Po prihodu franikanov je
ivel v Ribnici, kjer je leta 1923 tudi umrl.
Karel Klinar je bil znan pesnik in skladatelj.
Kot je ob njegovi smrti v Cerkvenem glasbeniku zapisal Vinko Lovin, je Novo tifto 40
let zgledno vodil in ji med drugim priskrbel
lepe orgle. Je spomin nanj e ohranjen?
Vsaki skupini, ki eli strokovno razlago, omenim Karla Klinarja kot zadnjega kofijskega
duhovnika. Tudi skladbo Slepec, ki je bila napisana v njegovih najtejih asih. Na starost je
namre oslepel.
Vasih je bila franikanska ekipa pri Novi
tifti verjetno precej veja kot danes. Kako se
je tevilo bratov spreminjalo s asom?
Seveda se je veliko spremenilo, tako v tevilu
bratov franikanov kot v namembnosti samostana. Vasih je samostan upravljal veliko kmetijo. Za pomo so se bratje lahko obrnili tudi
na prebivalce blinjih vasi, pri emer pa je bilo
natanko doloeno, katerih. Kasneje se je nae
vodstvo v Ljubljani odloilo opustiti kmetijo in
narediti dom duhovnih vaj. Zdaj sva tukaj dva,
pater Filip Rupnik in jaz.
Tudi drugae se je najbr marsikaj spremenilo?
Danes je Nova tifta znana kot bojepotna
cerkev in turistina toka. Vsako leto nas obie ve kot sto avtobusov romarjev in mnoice
izletnikov z osebnimi avtomobili. Od blizu in
od dale prihajajo. Nemija, Italija, Poljska, Avstrija, Hrvaka, Amerika, Avstralija
FRANIKANI ELIMO DELOVATI
Z LJUDMI IN ZA LJUDI
Kujalnik, kakor pravite hiici na lipi pred samostanom, bras prav tako e dolgo ne slui
ve svojemu namenu. Po izroilu naj bi ga eden
izmed nekdanjih duhovnikov dal narediti za
kuharico, ki si je potem v senco hodila hladit
6
jezo, kadar jo je zaradi esa razsrdil

Pravijo e tako, ali pripovedi tudi drijo, pa seveda ne vem. Uradno zapisano ni nikjer. Nas pa
je oitno zadela kazen. Uta je obnovljena in zelo
obiskana, vendar kuharice e dolgo nimamo.
Kaj je po vaem mnenju najpomembneje,
kar ste franikani v stoletju bivanja pri Novi
tifti dali iremu ribnikemu obmoju s
Sodraico in Lokim Potokom?
Mislim in upam, da lahko redovniki na tem
obmoju zelo veliko naredimo. Z domaim
prebivalstvom smo vedno tesno sodelovali, oni
so po svojih moeh pomagali nam, mi pa njim.
Nova tifta je ob tem bila in ostaja ne samo duhovno, ampak tudi kulturno sredie. asi, ko
so franikani tukaj organizirali celo pihalno
godbo, niti Ribnica je takrat e ni premogla, so
sicer minili, a kultura je pri nas e zmeraj zelo
prisotna. Ne samo skozi prireditve, tudi sam se
ukvarjam z zborovsko glasbo. Predvsem pa skuamo franikani skladno s svojim poslanstvom
delovati med ljudmi in za ljudi.
e se za tiste bralce, ki cerkvenega ustroja ne
poznajo, ali pa so pripadniki drugih verskih
skupnosti, nekoliko pomudiva pri splonih
vpraanjih: kdo franikani sploh ste?
Franikanski red je ustanovil sveti Franiek
Asiki z vodilom, ki je stopilo v veljavo z bulo
oziroma slovesnim pismom papea Honorija
III. leta 1223. Seveda ima to vodilo svojo zgodovino, vendar ta ne spada sem. Uradno se imenujemo Red Manjih Bratov, ime franikani pa
nosimo po svetem Franiku. Na red je razdeljen na province, nekatere so pravzaprav ele na
niji razvojni stopnji in so zato viceprovince, na
vsem svetu pa jih je okoli 120.
REDOVNIKI, NE MENIHI
Slovar slovenskega knjinega jezika vas priteva med tako imenovane berake redove.
Zakaj takna oznaka?
Naziv izvira iz zgodovine. Prvi red v zapadni Cerkvi je ustanovil sveti Benedikt okrog leta
540. To je bil as preseljevanja narodov. Novim
ljudstvom, ki so prihajala v Evropo, ni bilo dovolj oznanjati evangelij, ampak jih je bilo treba
nauiti stalnega bivanja in obdelovanja zemlje.
Zato je znailnost benediktinskega reda ze-
mljika posest in pa stalnost kraja, kar pomeni,

da je bil lan reda vse ivljenje v isti opatiji. Iz
tega reda so se razvili e drugi, na primer cistercijani, ki pri nas ivijo v Stini, ali pa trapisti, na
Slovenskem v nekdanjem Rajhenburgu, sedanji
Brestanici.
V Franikovem asu so bile potrebe drugane,
zato njegov red in drugi sodobni redovi, na primer dominikanski, odklanjajo zemljiko posest.
lani so mobilni, torej jih prestavljajo iz enega
v drug samostan in ivijo od prostovoljnih darov. Od tod tudi naziv beraki: odvisni smo
od prostovoljnih darov dobrotnikov, kakor so od
njih odvisni berai.
Kolikor vem, niste edini red, ki je nastal iz
duhovne tradicije sv. Franika Asikega. Koliko jih e obstaja in kakne so razlike?
Pojem samostan je v Franikovem asu pomenil skupnost bratov, ne pa zgradbe, v kateri
bi iveli. Sasoma pa se je zaela uveljavljati potreba po stalnih hiah, konventih, vendar je ta
konventualizacija trajala precej dolgo. Iz tega
zgodovinskega procesa sta se izkristalizirala dva
reda: franikani in minoriti. Oba sta znana pod
imenom Prvi red.
Od njih se je okrog leta 1520 loila e veja
kapucinov, ki so skuali uveljaviti tradicije iz
Franikovih asov. Tako ima danes Prvi red tri
razline veje: franikane, minorite in kapucine.
Razen uniform kakih bistvenih razlik e odmislimo zgodovinske med njimi ni. V Sloveniji delujejo vsi trije.
Obstajata pa tudi e Franikov Drugi in Tretji red. Drugi Red so klarise. Pri nas imajo samostane v Nazarjih, Dolnicah pri Ljubljani in v
Turniu. Tretji red je sveten. Namenjen je torej
ljudem med svetom, lanom, ki ivijo v svojih
druinah, na delovnem mestu, pri poklicnih
dolnostih. V Sloveniji se imenuje Franikova
druina.
Pravite, da niste menihi in ne nosite kut, kot
je vasih sliati
Izraza kuta obiajno ne uporabljamo. Svojo uniformo imenujemo habit. Ne vem, kdo
je rekel, da habitov ne nosimo. e boste prili
k mai, me boste videli v habitu, prav tako v
nedeljo na koru, ali ko sprejemam romarje in
jim razkazujem cerkev. Res pa je, da smo izven
uradnih opravkov v navadni civilni obleki.
Razlog je preprost. Franiek je namre nosil
obleko tedanjih pastirjev in je hodil v glavnem
bos toda umbrijsko podnebje je precej drugano od naega. Iz pastirske preproste noe se
je razvil stiliziran habit, ki pa ni ve tako poceni,
kot so bila ve ali manj cunjasta oblaila prvih
franikanov. Vsekakor so preprosta civilna oblaila dosti ceneja. Zato omejujemo habit na
uradne prilonosti. Menihi pa res nismo. Menihi ivijo od zunanjega sveta odmaknjeno ivljenje, mi pa ne. Smo redovniki.
DOMA NA TREH CELINAH
Kakna je organiziranost franikanov v
Sloveniji? Kje e domujete?
Slovenija ima svojo franikansko provinco,
njen zavetnik je Sveti Kri. V ljubljanski nadkofiji so franikanski samostani v Ljubljani,
INTERVJU
in sicer pri cerkvi Marijinega Oznanjenja ob
Tromostovju, na Viu, v iki in Beigradu ter
v Kamniku, Brezjah in pri Novi tifti. V mariborski nadkofiji nas najdete v Mariboru in pri
Sveti Trojici v Slovenskih goricah, v koprski pa
v Kostanjevici nad Novo Gorico, na Sveti gori,
v Kopru in v Strunjanu. Potem sta tu e Novo
mesto v novomeki in Nazarje v celjski kofiji.
V murskosoboki kofiji samostana nimamo,
zato pa v slovensko provinco sodi e samostan
v Lemontu, ZDA, s podrunima hiama v New
Yorku in Johnstownu ter avstralske postojanke v
Sydneyju, Melbournu in Adelaidi. Geografsko
torej ljubljanska provinca sega na obmoje treh
celin.
Cerkev Marije Vnebovzetne, e se vrneva k
Novi tifti, je bila vse od nastanka priljubljena boja pot. Tja do srede estdesetih let
minulega stoletja so verniki k njej od blizu in
dale romali pe, ele potem je ta tradicija z
dostopnostjo motornih vozil zaela zamirati.
V osemdesetih ste franikani samostanu, kot
ste e dejali, namenili vlogo doma duhovnih
vaj. Kakne prilagoditve je to zahtevalo?
Da, samostan je v osemdesetih letih postal
tudi dom duhovnih vaj. Razline skupine nas
obiejo. Ministranti, pevci, birmanci Seveda
to do neke mere vpliva na ivljenjski utrip pri
Novi tifti, predvsem pa so bili potrebni posegi
na sami samostanski stavbi. Tako smo uredili
bivalne prostore za udeleence vaj ter predavalnico oziroma dvorano, v kateri se skupine sreujejo. Nekaj stvari pa bomo morali tudi postoriti,
na podstreju imamo na primer e neizkorien
prostor.
Ob praznikih romarji e vedno prihajajo.
Dandananji celo ob novih prilonostih, kot je
denimo blagoslov motorjev?
Tono. Prav pred dnevi, 27. aprila, smo motoriste gostili e estnajsti in tudi tokrat se jih
je kar nekaj zbralo. Blagoslov motorjev je pri
Novi tifti postal tako reko tradicija. Sicer pa
se junija motoristi odpravljajo tudi na romanje
v Asissi. Mi gremo tja e nekoliko prej, konec
maja.
Pater Niko vokelj, ki je na tem podroju
oral ledino, je velik ljubitelj jeklenih konjikov. Ste tudi vi motorist?
Ne.
NAPORNO? TAKO JE TUDI PRAV!
Kako pravzaprav poteka tipien dan franikanskega brata pri Novi tifti? S patrom
Filipom, ki ga poznate e iz mladih let, sta tu
e kar nekaj asa. Vi, e prav vem, e malone
petino stoletja.
Samostanska druina pri Novi tifti ima svoj
dnevni red, kot ostale redovne druine v Sloveniji. Ponavadi vstanem ob petih. Potem sledi
premiljevanje, brevir, molitev ronega venca,
sveta maa. Sledijo razna dela in opravila, ki jih
v tako veliki hii ne manjka. Po opoldanskem
kosilu je kratka siesta, sledi molitev brevirja in
dela v cerkvi in okolici hie. Seveda je treba tukaj
poudariti, da smo vedno na razpolago romarjem
in ostalim ljudem, ki nas potrebujejo. Poleg teh
obveznosti igram orgle in vodim tri pevske zbore. Dan se kona okoli pol enajste zveer.
Nova tifta ni le duhovno sredie, temve,
kakor ste e povedali, tudi prostor kulturnega

sreevanja in turistina znamenitost, saj sodi
med najpomembneje umetnostne spomenike tega dela Slovenije. Koliko obiskovalcev
letno sprejmete? Se vam kdaj vse skupaj mogoe vendar zazdi malce prenaporno?
Mislim, da ne bom pretiraval, e povem, da je
obiskovalcev priblino 50.000 na leto. Naporno? Seveda! In tako je tudi prav.
Lani ste za javnost odprli samostansko knjinico. V urejanje je bilo treba vloiti veliko
truda, saj je bila med zadnjo svetovno vojno
zelo pokodovana. A bralcem najbr ponuja
tudi marsikaj, esar v drugih knjinicah ne
bodo nali?
Knjinica vsebuje okoli 7.000 knjinih enot
in je odprta vsako sredo. Obiskovalci si lahko
izposodijo knjige brez lanarine. Izbira pa je
dejansko precejnja, od cerkvenih knjig najstarejih seveda ne izposojamo do sodobne
literature, tudi tiste druboslovne iz asa pred
letom 1990, ki je danes e marsikje izginila s
S patrom Filipom
knjinih polic.
KNJIGA PRINAA VELIKO NOVEGA
Skrbeti za tako izjemno dediino, kot
je Nova tifta, ni ravno preprosto, e iz finannih razlogov ne. Letos bi radi nadaljevali obnovo kapele sv. Joefa, ki ste jo zastavili
pred asom. Verjamete, da bo lo?Ali pa bi se
prilegel kaken premoen pokrovitelj, kakrni so bili Khisli in Trileki, ki so kot ribniki
graaki v 17. stoletju prevzeli patronat nad
gradnjo cerkve?
Mogoe je vseeno bolje tako, kot je sedaj. Tisti
asi le niso imeli samo dobrih plati in graaki
najbr tudi niso bili vselej vsakomur prijazni.
Naj pretekla stoletja zato kar ostanejo, kjer so,
mi bomo pa e kako.
Med nartovanimi dejavnostmi ob jubileju
je tudi razstava Franikani pod Marijinim
Zavetjem pri Novi tifti, ki jo boste septembra pripravili pod cerkvenimi arkadami. e
junija pa boste javnosti predstavili knjigo, v
kateri bodo zbrana stareja in noveja besedila o Novi tifti. Ste pri brskanju po zapisih ter
pogovorih s svojimi predhodniki in najstarej-
o prebivalko vasi izvedeli tudi kaj takega, kar

vas je, reciva, osupnilo?
V knjigi, ki se e tiska, bo veliko novega in
osupljivega, kaj ve pa za zdaj ne bi izdal. Malo
reklame za noviteto pa e mora biti!
Za simbol, ki vas bo spremljal skozi jubilejno leto, ste izbrali plastiko svetega Franika,
ki krasi travnik pred samostanom. Natisnili
ste jo tudi na prilonostnih znamkah in spominski podobici. Vasih je bil na tem mestu
lesen kip, mar ne?
Pred nekaj leti smo zares morali odstraniti
lesen kip svetega Franika, delo akademskega
kiparja Staneta Jarma iz Koevja, ker je zael
propadati. Podnoje je bilo gnilo in obstajala je
nevarnost, da se prevrne na kaknega romarja.
Umetnostno kovatvo Oblak iz Ljubljane je po
naem naroilu potem naredilo svetega Franika iz tolenega eleza. Tehta tristo kilogramov.
V STISKAH SE PRIPOROIM MARIJI
Praznovanje obletnice delovanja franikanov pri Novi tifti je v prvi vrsti tudi praznik
vere. Maj bo tako minil v znamenju marninih pobonosti, ki jih bo vsako nedeljo
vodil eden od nekdanjih samostanskih predstojnikov, konec meseca se boste pri svetiu
zbrali franikanski redovniki ljubljanske
province, e prej pa vas aka romanje v Franikov Assisi. Kaj vam kot franikanu pomeni takno osebno sreevanje z zgodovinskimi
zaetki vaega reda?
Poleg praznovanja 100-letnice prihoda franikanov k Novi tifti slovenska franikanska
provinca letos praznuje tudi 500-letnico prihoda franikanov v Slovenijo. Praznik je torej
kar dvojen. Sreanje s svetim Franikom oziroma z zgodovinskimi zaetki reda pa mi seveda
vsakokrat znova pomeni posebno doivetje, saj
gre navsezadnje tudi za vpraanje moje lastne
identitete, za pot, ki sem si jo izbral.
Barono razkoje Nove tifte s skladno arhitekturo in slovitimi svetimi tengami mnoge, tudi neverne, prevzame. Spet drugi se radi
pomudijo ob grobu Matije Furlana, ki naj bi
mu Marija naroila gradnjo cerkve, ali pa ob
eni od votivnih podob, ki so jih bojemu hramu po zaobljubi darovali ljudje. Kaj pa najbolj
fascinira brata Marijana Cvitka? Obstaja pri
Novi tifti kakna tovrstna posebnost?
Pred estnajstimi leti, ko sem priel k Novi
tifti, mi je nekaj manjkalo. Le kaj? Rojen sem v
Ljubljani aprila leta 1959, vajen vsega mogoega hrupa, kripanja zavor, motoristinih zvokov,
reevalnih vozil. Tukaj pa mi je to manjkalo. Vse
to, kar sem prej natel. Sedaj tega ne pogream
ve. Kako lepo je prisluhniti jutranji simfoniji
ptic, pogled na travnik, kjer se pasejo srne, na
medveda, ki hlaa okoli lipe, na ebele pa e
bi lahko nateval. Najve pa mi pomeni glavni
oltar Marije, ker ji lahko vse zaupam. Veselje,
alost, hudomunost slednjo sem pridobil
tukaj. Kadar sem v skrbeh in ne morem spati,
mi zazveni v glavi ta lepa Marijina pesem. O,
Marija pri Novi tifti, jaz se tebi priporoim
Verjemite mi, da vedno pomaga, e se ji iz srca
priporoimo.
LJUDJE IN DOGODKI
Biodiverziteta prilonost za Koevsko, prilonost za vas!
Drutvo Koevarjev staroselcev e vrsto let na

Koevskem v svojih drevesnicah raziskuje, zbira in
vzgaja razline sadne vrste. V nasadih lahko najdete drevja, kot so jablane, hruke in orehi. Plodovi in sorte teh starih dreves, tudi drugih, so na
Koevskem e danes mono zastopani. Pri tem se
spraujemo, kako je to mogoe, ko pa vemo, da je
dejstvo, da se po letu 41 za to skoraj ni skrbelo.
Koevarji so morali oditi, spremenila se je struktura prebivalstva kot tudi nain izkorianja tal.
Vse to skupaj s pretenim ekstenzivnim kmetijstvom je naravi odprlo popolnoma prosto pot. To
je ustvarilo specifine pogoje, ki jih na kmetijah, ki
se ukvarjajo z intenzivno predelavo, enostavno ne
najdemo ve.
Na podroju sodobnega kmetovanja vidimo preteno monotono rastlinstvo, ki je manj biotsko pestreje. Ta negativni trend, ki je posledica hrepenenja po visokih dobikih, na Koevskem ni prisoten.
Iz tega tu nastaja izredno zanimivo podroje, ki ga
sodobna znanost e kako potrebuje. Znanstvene
raziskave na intitutih po vsem svetu namre kaejo, da mora biti narava im bolj genetsko pestra
biodiverziteta. In ravno ta naravni zaklad imamo
v deeli rjavega medveda. Vse ve je povpraevanja
in zanimanja s strani znanstvenikov, ki se tega problema dobro zavedajo in na vse pretege v naravi
iejo nove sorte, ki bi lahko zadovoljile nove zahteve, kot npr. potrebe sodobnega loveka v prehranjevanju in ohranjanje narave. Ni presenetljivo, da
so se za blinjo prihodnost pojavile prilonosti za
znatne vrednosti, ki bodo namenjene prav analiziranju in iskanju teh dragocenih sort.
Osnovni cilji so:
ve zdrave kakovostne prehrane,
veja pestrost ponudbe,
pestreja biotska raznovrstnost,
ohranjanje rastlinskih in ivalskih vrst,
odkrivanje kvalitetnih genov itd.
Potem imajo vpliv vse teji klimatski pogoji, sua,
vroina, preobilne padavine, globalno segrevanje
Zemlje, onesnaevanje narave Vse to pua
opazne negativne posledice. Zato je nevarnost, da
kratkorone posledice e niso tako vidne. Saj se danes preve evforino hlasta po novih izsledkih, ki
naravi niso prijazni. Nezdrave ponudbe so vabljive,
saj je pridelava ceneja, pridelki so veji, vija je odpornost in, kar je bistveno, manj je fizinega dela.
A al se premalo upoteva dejstvo, da je izredno
tvegano in nevarno v naravi uvajati popolnoma
nove ukrepe, ki ruijo naravni ritem rasti. S tem se
ravnovesje podira.
Napoil je trenutek, ki nas postavlja pred konkretne odloitve. Nimamo ve veliko asa. Pred
nami so teki izzivi, ki jih bo treba reevati z iskrenim sodelovanjem. Naa osveenost se sicer izboljuje, vendar to e zdale ni dovolj. Na nas je, da
vsi pri tem sodelujemo, kajti Zemlja je samo ena.
V DKS se tega e leta zavedamo. Posebno smo
veseli, da na takne projekte pristanejo tudi mlaje generacije. Na Koevskem postaja vedno bolj
opazna dejavnost KD nemko govoree mladine
pod vodstvom predsednika Vita Ofaka, ki ima korenine na Koevskem. Glede teh nalog je on kot
naroen in dobrodoel. Pomembno je, da se pri
nas usklajujejo mladi, ne glede na razna prepri8
anja in nazore. Lahko trdimo,

da tovrstne aktivnosti segajo v
mednarodno podroje. Le-to se
zrcali v samem dejstvu, da je vse
ve interesentov na tem irokem
podroju. Vse nateto je novo
in zanimivo za Koevsko, saj do
zdaj nismo dovolj prepoznali naega naravnega bogastva.
Obeta se odpiranje novih delovnih mest. To je razvidno v
projektih, ki smo jih pripravili
in jih pripravljamo tudi zdaj. Na
podroju znotraj meja Republike
Slovenije so najveje monosti ravno na Koevskem, kjer je
ohranjenega ogromno genetskega materiala. Pri projektu starih
sadnih sort smo do te ugotovitve
prili povsem nakljuno. Znani
pomologi so zaeli opaati edinstvenost Slovenije v evropskem
merilu glede na bogastvo omenjenih vrst. Poleg
Koevske je zanimivo tudi ribniko obmoje. Na
podlagi tega, da sta zanimivi prav ti dve obmoji,
lahko naredimo sklep, da je to posledica kronjarjenja, ki se je zaelo iriti e v 15. stoletju! Kronjarji so s svoje poti po stari celini domov nosili
razno sadje in njih semena. Po odselitvi domainov
se je na obmoju zapuenih vasi naravi ponudila
prilonost pestrega razvoja rastlinstva in ivalstva.
Ni bilo pretiranega posega loveka. Najveji odraz
tega najdemo prav v sadnem drevju, kjer so krianja nala svojo pot. Zato ni presenetljivo, da znana
strokovnjakinja na tem podroju polovice sort ni
mogla identificirati. Gre za unikate, ki jih ni nikjer
drugje na svetu.
Prosimo obane, olsko obvezne otroke,
naravovarstvenike ipd., da nas obvestijo,
e kjerkoli v naravi najdejo kakno gnezdo
mrljev. To lahko javite na telefon 030 660
509. rmlji so al tudi ogroena vrsta in jih
je teko najti v evropskem prostoru. So lahko
gospodarsko zelo zanimivi in kot ugotavljamo, je mrljev na Koevskem e sorazmerno
veliko, kar je izredno vana ugotovitev. Vse
to je v interesu ohranitve te vrste ivali.
Pika na i pri teh spoznanjih je, da skoraj vse sorte
vsebujejo snovi, ki so odporne proti razlinim boleznim. Iz znanstvenega podroja so prile mikroanalize, ki dokazujejo, da te vrste vsebujejo mone
antioksidante. Ker take ugotovitve sovpadajo v
obdobje, ko se lovek vedno bolj zaveda pomena
zdrave prehrane, je nastal velik interes po raziskavah. Veje vsebnosti pomembnih snovi za nae
zdravje postajajo vedno bolj pomembne vrednote.
Enako velja tudi za odpornost proti raznim boleznim. To v prihodnosti pomeni zmanjanje nujnega zla, kot je npr. kropljenje. Vedno bolj postaja
jasno, da sleherni obdelovalec zemlje pri pridelavi
in vseh nadaljnjih postopkih do potronika pua
negativne posledice. Tega dejstva sicer ne bomo
zmogli v celoti sanirati. Vsekakor pa je mogoe, da
v veji meri izkoristimo dane naravne lastnosti. To
ne bo majhna naloga.
Kako dobro izkoristiti to naravno bogastvo? K srei, kot smo

e omenili, vse dobro sovpada z
novimi razpisi sredstev, ki bodo v
okviru EU na razpolago za biodiverziteto v naravi. Sredstva bodo
dostopna in se bodo dodeljevala
preko projektov.
DKS in Kulturno drutvo nemko govoree mladine se na tej
monosti e intenzivno pripravljata. Imamo svojo pisarno in
organizirali smo lastno podjetje.
Projektno pisarno bo vodil Vito
Ofak na sedeu, ki se nahaja na
naslovu: alka vas 101 B, tel.: 051
321 507 in 030 660 500. Projekte
bomo vlagali na sledee naslove:
LAS Po poteh dediine od
Idrijce do Kolpe
Razvojni center Novo mesto
Iemo tudi monosti vkljuevanja v interregionalne projekte.
Za sodelovanje se zanimajo razni strokovnjaki in
intituti:
Biotehnika fakulteta Univerza v Ljubljani,
Gospodarska zbornica june Tirolske, Dr. Michael
Ebner, Razvojni center Sankt Andr, Kmetijska
zbornica Klagenfurt/Celovec, svetovno znan Intitut Laimburg, EU poslanec dr. Hubert Pirker,
ddr. Karl Anderwald, dr. Karl Rainer, dr. Manfred
Bchele, mag. Marko Vizjak, pomologinja Katherine Dianath, prof. Aleksander iftar, dr. Gregor
Osterc, Ana Zobec Gril, viji svetovalec za kmetijstvo, lovstvo, ribitvo in varstvo okolja Alojz Vesel
(Obina Koevje), tefan Rauch, Tone Andreji,
Janez Konda, Niko Gore, Alenka Plahutnik, univ.
dipl. in. kmet. Ana Ogorelec, Viktor Peelj, prof.
Darja Dela Felda, Janez Rus s Sklada kmetijskih
zemlji in gozdov, dr. Katarina Vukeli, predsednik Ribike druine Koevje Toma Arko, ebelarstvo Barbara Prelesnik Kojek, dr. Peter Kozmus.
Veliko vlogo bo odigral Grm Novo mesto center biotehnike in turizma.
Na projekt se lahko prijavljajo:
pravne osebe,
drutva,
razni zavodi ipd.
Dobrodoli so tudi strokovni sodelavci naravovarstveniki in posamezniki, ki se ukvarjajo z ljubiteljsko dejavnostjo, vezano na naravo.
Posamezni projekti so limitirani do 120.000 .
Kar pomeni, da so dobro prilagojeni za manja
podjetja v okviru malega gospodarstva ali ole,
drutva, zavode itd. Monosti so nedvomno iroke in primerne tudi za samozaposlovanje. Sami
evidentiramo mone projekte in do zdaj jih je e
okoli 35. Zato vljudno vabimo vse zainteresirane,
mlade, brezposelne, podjetne, ljubitelje narave
Vse tiste, ki imajo interes, da za bodoe rodove
ohranimo naravo in sedanji generaciji najdemo razne monosti v zvezi z brezposelnostjo.
Avgust Gril, dipl. ing. agronomije
Vito Ofak, vodja pisarne
FRIZERSKI
STUDIO ERIKA
OPEKARSKA 47 A RIBNICA
GSM: 041 819 144 NAROANJE

SOLARIJ POPUSTI V JUNIJU IN JULIJU
ob torkih PEDIKURA
UMETNI NOHTI IN GELIRANJE
DARILNI BONI
Franikanski samostan Nova tifta
VABILO
Franikanski samostan Nova tifta v sodelovanju z obino Sodraica
vas ob 100-letnici prihoda franikanov k Novi tifti vabi na PREDSTAVITEV KNJIGE O NOVI TIFTI s kulturnim programom v petek, 6.
junija 2014, ob 19.00 v cerkev Marije Vnebovzete pri Novi tifti.
Ob dnevu dravnosti obeleujemo spomin na 25. junij 1991, ko je
Slovenija formalno postala neodvisna. Na ta dan je bila sprejeta Deklaracija o neodvisnosti Slovenije in Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Ob tej prilonosti vas vabimo na
predveer praznika, v torek, 24. junija 2014, ob 19.00
v cerkev Marije Vnebovzete pri Novi tifti k MAI ZA DOMOVINO
in na KONCERT vokalne skupine CANDELA iz Petrov pri alcu.
Sveto mao bo vodil provincial p. Stane Zore, nagovor pred koncertom bo imel upan obine Sodraica g. Bla Milavec.
Vljudno vabljeni na Novo tifto
Mir in dobro
Penice iz lastn
e
proizvodnje za
lonene
pei, amotni
pearski
material in ma
lte ter
montaa pei.
Kaminska kuri
a
priznanih evro
pskih
proizvajalcev K
obok in
Schmid.
OPTIKA
AKCIJA:
ANITA
Pri naroilu progresivnih stekel,

vam stekla za bliino podarimo.
Anita Osvald s.p.

Majnikova 1, Ribnica
tel: 01 836 11 28
Vrata za varen, topel in urejen dom

Garana sekcijska vrata
sprejemamo
M-vodoravni motiv, povrina

Woodgrain, RAL 9016
vklj. motorni pogon Hrmann
ProMatic, montaa in 9,5 % DDV,
v 4 akcijskih dimenzijah:
2375 x 2000 mm, 2375 x 2125 mm,
2500 x 2000 mm, 2500 x 2125 mm.
naroilnice okulista
oala na recept
tudi brez doplaila
tekoine za kontaktne lee
POOBLACENI ZASTOPNIK:
velika izbira
korekcijskih oal
vremenske postaje
NOVI MODELI
SONNIH OAL 2014
ELSTAR Starc Matja s.p.
Gorica vas 85a | 1310 RIBNICA

GSM: 041 612 590
matjaz.starc@amis.net
L O K A L N A
I N T E R N E T N A
BELMAN D.0.0., GORENJE 62, STARA CERKEV

te
kni
klina:
TZ-Anz-4c-98x68-SLO-Starc.indd 1
M: 041 322 946, F: 01 89 53 953
INFO@BELMAN.NET, WWW.BELMAN.NET
ste zamudili prireditev?
42 mm
vrata EPU
z debelino lamel
42/20 mm
za samo
888
42 mm
vrata LPU
z debelino lamel
42 mm
za samo
925
42 mm
T E L E V I Z I J A
www.TvKoevje.si
TOPLOTNO IZOLACIJSKE FASADE

Poskrbimo za pridobitev do 25%
nepovratnih sredstev EKO sklada
Brezplana izdelava barvne tudije
objekta
PLESKARSKA DELA
OBNOVA IN SANACIJA FASAD,
NAPUEV IN NOTRANJIH PROSTOROV
PREVOZ GRADBENEGA MATERIALA do
9,5 t, dvigalo HIAB
10
25/02/14 13:
vas zanimajo kulturni dogodki?

elite videti dogajanje na Koevskem?
elite biti tekoe obveeni o dosekih lokalne politike?
ste radovedni, kdo je pustil najbolji vtis v preteklem tednu?
ali veste kdo ga je najbolj polomil?
Odgovore lahko poiete v oddaji Svet pred domaim pragom

Obiite nao spletno stran in komentirajte
Spremljajte na Koledar dogodkov
Naroite se na novice
VRT IN PREHRANA
Fiol (Phaseolus vulgaris)
Rastne razmere
Fiol zahteva toplo in vlano podnebje. Slabo prenaa
vroino in suo, saj ta skrajuje as rasti, s tem pa koliino
pridelka in navsezadnje tudi kakovost.
Fiol e med kaljenjem zahteva ve toplote, zato ga
sadimo na prosto ele maja oziroma takrat, ko se temperatura tal dvigne na 10 do 15 C.
Optimalna temperatura za razvoj fiola je 18 do 25 C,
pri temperaturah pod 15 C se obutno zmanjuje pridelek, neugodno pa delujejo tudi temperature nad 35 C.
Fiol zane cveteti pri temperaturah od 18 do 25 C.
Pri temperaturah pod 15 in nad 30 C fiol ne cveti, v
jeseni cvetovi odpadajo pri temperaturah pod 7 C.
Visoke temperature vplivajo na skrajanje strokov,
manje tevilo zrn v stroku in manjo maso semena. Pri
visoki temperaturi in nizki relativni vlagi zraka odpadajo
cvetovi in stroki, ki so kraji od 4 cm.
Oskrba z vodo
Poleg zrane vlage potrebuje fiol tudi veliko vlage v
tleh. e ob kaljenju zrno vsrka veliko vode, zato hitro in
enakomerno vznikne samo v vlani zemlji.
Fiol namakamo predvsem do cvetenja in po njem,
naenkrat damo najve 20 litrov vode na m2. Med cvetenjem lahko nepravilno namakanje, to je po rastlinah,
povzroa odpadanje cvetov. Kapljino namakanje po
cvetenju ali ob razvoju strokov zelo ugodno vpliva na
poveanje pridelka. Prevelika zrana in talna vlaga vplivata na podaljanje rastne dobe. Pri preveliki zrani vlagi
in visokih temperaturah rastlinam odpadajo cvetovi in
postanejo obutljive za napad bolezni.
Gnojenje
Fiol zahteva bolj kakovostno zemljo kot druge stronice. Zelo dobro uspeva na peeno-ilovnatih tleh. Na
zelo peenih ali izredno tekih glinastih tleh, kjer se
zadruje voda, slabe raste, zato je tam pridelek manji. Najveji pridelki so na srednje tekih tleh, ki dobro
zadrujejo vodo.
Optimalna reakcija tal je pH 6,5 do 7,8. Fiol zelo slabo uspeva v kislih tleh s pH pod 5,5, ker se v teh ne morejo tvoriti nitrifikacijske bakterije, ki ivijo na fiolovih
koreninah. Te bakterije veejo duik iz zraka, ga dajejo
na voljo fiolu, od njega pa iz korenin rpajo organske
spojine. Te bakterije v tleh potrebujejo veliko hranil
poleg kalcija e veliko fosforja, bora in molibdena.
Nizkemu fiolu obiajno ne gnojimo s hlevskim gnojem. Na izredno siromanih tleh gnojimo ob setvi z
mineralnimi gnojili. V zemljo zadelamo 50 kg duika/
ha, 80 do 150 kg kalija/ha in 60 do 90 kg fosforja/ha
(npr. 500 kg/ha NPK 7-20-30). Na dobro zaloenih
tleh omenjene koliine mineralnih gnojil zmanjamo
za 2030%, na slabih pa jih za prav toliko poveamo.
Nizki kultivarji fiola odvzamejo iz zemlje pri hektarskem pridelku 10 ton strokov, priblino 200 kg NPK
7-20-30/ha. Fiol je treba gnojiti tudi z mikroelementi,
kajti predvsem v lahkih peenih tleh primanjkuje bakra,
mangana, eleza, cinka in magnezija.
Saditev
NIZEK FIOL
Sejemo ga lahko v vrste (med njimi je 40 cm razdalje,
med semeni pa je 5 cm) ali v kupke (2025 cm je razdalja med kupki, v jamico pa damo 48 semen) samo
34 cm globoko. Porabimo 80150 kg semena. Temperatura tal za setev naj bo vsaj 10 C. Vznik je 720 dni.
Tehnoloka zrelost nastopi 5070 dni po setvi stroki,
za zrno pa do 150 dni. Dober predposevek je ito, rdea
pesa, korenek, radi, solata.
VISOK FIOL
Visok fiol je bolj zahteven, saj potrebuje ve prostora,
toplote in hranilnih snovi. Sadimo ga od srede maja do
srede junija. Temperatura zemlje naj bo vsaj 10, e bolje
Domai enjevec
15 C. Lahko vzgojimo tudi sadike. Postavimo inice,
prekle oz. oporne palice v razdalji 70 x 60 cm, najve
50 x 100 cm. Okoli opornih palic poloimo 810 zrn v
3 cm globoko jamico. Porabimo 4060 kg semena. Ko
prine cveteti, ga rahlo usujemo. Priporoljivo prekrivanje tal s pokoeno travo, slamo, senom. Stroke redno
obiramo, dobimo viji pridelek, ve cvetov. Fiol je samopraen, vendar samo navaden fiol, kar pomeni, da
si seme lahko pridelamo sami. Laki ali turki fiol je
delno tujepraen, zato za pridelavo semena zahteva izolacijo (300 m).
Dobro raste v drubi s paradinikom, ki ga varuje pred
kodljivci, kumarami, zeljem, kolerabico, rdeo peso, zeleno in kapucinko. V njegovi drubi naj obvezno raste
zaimba etraj, saj ga varuje pred napadom ui.
Nekaj sort fiola (Semenarna):
NIZEK FIOL ZA ZELENE STROKE
Starozagorski zeleni, ploati stroki; okusen in roden;
stara evropska sorta
Antea zeleni, ploati stroki; zgoden in zelo roden
NIZEK FIOL ZA RUMENE STROKE
Berggold rumeni, okrogli stroki; najpopularneja sorta
v Evropi
NIZEK FIOL ZA ZRNJE
Etna dozori v pribl. 70 dneh po setvi; hitro rasto,
kompakten, zelo roden; zrnje je v tipu enjevca
enjevec nizek
NIZEK FIOL ZA STROKE IN ZRNJE
udo Piemonta (Merveille de Piemonte) je zgoden
(dozori v 5560 dnevih), ZA STROJE (iroki, mesnati, vijolino marmorirani, ki se pri kuhanju obarvajo
rumeno) in marmorirano ZRNJE
VISOK FIOL ZA ZELENE STROKE
Hilda (Helda) srednje zgodnja sorta; dolgi, ploati,
mesnati stroki, odlinega okusa; tudi za zamrzovanje
NOVO
Cipro - avtohtona sorta z debelimi sivo rumenimi zrni
z rjavo zelenimi lisami.
VISOK FIOL ZA RUMENE STROKE
Ptujski maslenec
Maslenec rani pozen VISOK fiol z rumenimi ploatimi stroki, izboljan Ptujski maslenec (pribl. 10 dni
zgodneji); slovenska sorta
Meraviglia di Venezia italijanski pozni fiol z rumenimi ploatimi stroki
VISOK FIOL ZA ZRNJE
Semenarna 22 (SIVEK) visok fiol za sivkasto zrnje;
slovenska sorta
Lingua di Fuego (Borlotto) stroki so rdee-beli marmorirani z rdee-belimi marmoriranimi semeni; mono
rastoi fiol daje visoke pridelke; zelo okusen; uivamo
mlade stroke in suho zrnje
VISOK FIOL ZA STROKE IN ZRNJE
Jeruzalemski za pridelavo rumenih okroglih strokov in
rjavkastega zrna; udovita okusna slovenska sorta
Jabelski pisanec fiol z zelenimi in zrelimi pisanimi
ploatimi stroki; uivamo zelene stroke in pisano zrnje
TURKI ALI LAKI FIOL

Turki fiol je nezahtevna vrtnina. Sejemo ga maja. Uivamo mlade in nene stroke ali veliko zrnje (svee ali
posueno).
Fiol je zelo kakovostna vrtnina
Vsebuje veliko mangana (za rast las), molibdena (za
presnovo), eleza, kalcija, kalija, vitamina C in razlinih
vitaminov B.
Zaradi mineralov in vitaminov ter svoje edinstvene sestave (veliko beljakovin in nukleinskih kislin) fiol deluje
pomlajevalno na celice, v telesnih celicah pospeuje nastajanje beljakovin, deluje poivljajoe, pomaga pri prebavnih motnjah, pomaga pri teavah z jetri, ledvicami
in mehurjem, odvaja vodo iz telesa, krepi srce in oilje.
e ostale zanimive stronice
ierika (Cicer arietinum)
ierika je toplotno zelo zahtevna stronica, ki dobro
prenaa suha in vroa poletja. Plod je zelo kratek strok
bledo rumene barve. Zelo okusno zrnje uivamo podobno kot fiol.
Lea (Lens esculentum)
Lea je enoletna metuljnica. Strok je majhen in vsebuje
13 majhna rdekasta semena. Dozori v pribl. 100 dnevih po setvi (ko se stroki obarvajo). Rdea lea je zelo
aromatina (lupina) in se uporablja predvsem za juhe in
enolonnice.
Bob (Vicia faba)
Nezahtevna stronica za pridelavo okusnih velikih zrn,
Nizek fiol za stroje in zrnje - pijemontski

ki so najbolja mlada.
Ana Ogorelec, KGZS Zavod Lj
MISEL MESECA
V naih asih je mir v

resnici vojna, svoboda
suenjstvo, nevednost pa
mo!
George Orwell
Ne premiljuj o tem, esar
nima. Premiljuj o tem,
kaj lahko naredi s tem,
kar ima!
Ernest Hemingway
11
KOLUMNA
Kultura in arhitektura vhoda
Vhod v hio je kot naslovnica knjige. Je

prvi pozdrav in prvi vtis o lastniku. Vhod
nas zblia ali razdrui. Je mejnik med nami
in drugimi, med dvema svetovoma, med
znanim in neznanim. Mo simbolike vhoda
je zajeta v pregovorih in egah. Skozi dolgo
zgodovino je navdihovala mojstre, slikarje, arhitekte. Pomen vhoda je od naronika
terjal, da je ne oziraje se na vse del sredstev
obvezno namenil za kulturo in dostojanstvo
portala.
Bogat prikaz lovekovega odnosa do vhoda skozi as je razstava VRATA, ki je trenutno v Slovenskem etnografskem muzeju
v Ljubljani. Ogled toplo priporoam. Koliko pozornosti in ustvarjalnosti je vtkano v
ta arhitekturni element. Naj bodo skromna
ali razkona, vedno govorijo o ljudeh, ki za
njimi ivijo.
Za vhod so sredstva vedno rezervirana

In kaj nam govorijo nai vhodi. Mimo avtomobilov in smetnjakov komaj najdemo
vrata.
Za eno skromno polovico parkirnega mesta se odpovemo dostojnemu pozdravu, kulturi sprejema in vhoda. Avtomobili tik pred
vhodom so v naprednih drubah preiveti.
Merilo za standard je varna dostopnost za
pece brez parkiranja pred vrati.
e osvojili, kar je lepo in prav. Zato ni ve

potrebe, da nas na to opozarjajo smetnjaki
takoj na vhodu.
Skromno, a prijazno in skrbno

Z vrati, ki ne razkazujejo bahatva in slabega okusa, ki spotujejo karakter hie, ki
morda izrazijo ustvarjalnost stanovalcev, z
malo prostora pred vrati, s skromnim grmikom, s posodo cvetja, z vzdrevano
ograjo in stopnicami bomo naim vhodom
vrnili kulturo in arhitekturo!
Mateja Dekleva, arhitektka, za CI Uredimo
in polepajmo nae Koevje
Dovolj en grmiek in malo prostora
Vhod pove, kdo smo
Za dva koraka manj do smetnjaka se odpovemo majhni zelenici, ki bi nas prijazno

pozdravila in vsaki razveselila. Namesto
cvetoe gredice in prijazne klopice stojijo
kontejnerji. Loevanje odpadkov smo zdaj
Znano
KOEVARSKI RECEPTI
Krompirjevi ganci (Eareppflgantsn)
Jedi, kakrna je bila pobolica ali filanje, ki

smo ga predstavili v prejnji tevilki Utripa,
so bile seveda na koevskem podeelju, tako
kot drugje, rezervirane za posebne prilonosti. Veinoma je bila hrana preprosta in
je izhajala iz tistega, kar so ljudje pridelali
doma. Ena taknih tipinih jedi so bili tudi
z mesnatimi ocvirki zabeljeni krompirjevi
ganci. Mesnatimi v dobesednem pomenu
te besede, saj so jih domaini pripravljali iz
priblino 4 cm velikih kokov mesa. V trgovini bi jih danes verjetno le steka nali,
zato bodo za prvo silo dobri tudi navadni
(debeli) ocvirki, eprav okus kajpak ne bo
isto enak.
12
Sestavine: 2 velika krompirja, 0,5 kg penine ali koruzne moke, 2 jedilni lici masla,
sol, mesnati ali debeli ocvirki
Priprava: Olupljen in na polovice narezan
krompir skuhamo v osoljeni vodi ter zmekamo. Dodamo moko in kuhamo nadaljnje
pol ure. Nato vmeamo maslo ter dobro pretlaimo. Pri nizki temperaturi grejemo e
nekaj asa, da izpari preostanek vode. Z lico
izoblikujemo majhne zalogaje, jih zloimo v
skledo ter posujemo z ocvirki. Tradicionalno
so kot prilogo zraven postregli kislo zelje ali
kislo repo.
Pripravil: Mihael Petrovi ml.
Fotografija: H. Krauland: Gottscheer

Kochbuch, Celovec, 2008
Bamba Tanko Franc, s.p., Prena 4A, 1310 Ribnica

t 01 836 21 01 | f 01 836 92 12 | m 041 643 004
e bamba.sp@siol.net
LJUDJE IN DOGODKI
Ljubezen in odgovornost
V aprilu je s povabilom vrtca

Koevje v ekov dom priel Primorec in zdravnik, specialist za
mladino Viljem uka. V nekje na
tretjini zasedeni dvorani je slabi
dve uri govoril o otrocih in o osveanju dananjega asa.
Globoko v sebi si vsakdo enkrat,
nekdaj zaeli dobiti obutek po
ustalitvi in z njo otroku (slej ko
prej). Vsakdo si tudi eli za otroka
(ali pa vsaj tako govori), da ta kar se
da hitro odraste, postane neodvisen,
da razmilja s svojo glavo ipd. Otroci so zares nekaj prav najimenitnejega, kar se lahko v ivljenju loveka dogodi. Ker z njimi niso samo
punke in avtoki, pa pa mnogo in
e ve, so namre tudi katalizatorji
naega uenja.
Viljem uka je izkuen zdravnik,
ki odkrito kritino nastopa napram
permisivni (popustljivi) vzgoji in do
neustreznega odnosa politike do
zdravstva in olstva. To popuanje
in zategovanje, trdi uka, ima za
posledico odklone v ustvovanju in
vedenju otrok in mladostnikov ter
za edalje pogosteje psihosomatske teave tudi odraslih. Za sabo
ima dve knjigi (Drava v megli in
olar na poti do sebe) ter pilotno
uvajanje izbirnega predmeta Vzgoja osebnosti za sedmoolce. Projekt
je bil izveden na 200 slovenskih o-
lah v letu 2011.

Zase pravi, da ni revolucionar,
temve buldoer. eprav kritini
prst najbolj uperja v neodzivnost
stroke in politik, pa tudi njegov
nedolni prst ni usmerjen v stare.
Ti med drugim in (pre)pogosto za
as, ki bi si ga vzeli za otroka, raje
skompenzirajo z nakupom igrake, da je mir v hii. Temu je uka kritien tudi do potronitva in
hitrega zadovoljevanja potreb, na
procesa, ki da pritiskajo na stare, za
posledicami pa na koncu vselej najbolj trpijo otroci. Torej ravno tisti,
ki se jih s strani starev hoe najbolj
zavarovati.
Ko gre namerno posluat tovrstna zastonj predavanja, postane
dejansko bolj pozoren na vekrat
sicer dobre namene ljudi, a z njimi
tudi prikrite in kodljive vzorce in
navade, ki jih imamo prav vsi brez
razlik. S tem torej ne postanemo
samo bolj pozorni na navade drugih, pa pa tudi na lastne. Otrok pa
je vseeno pri tem tisti, ki opazuje in
se ui. In ne, zares ne potrebujemo
nobenih novih teorij glede vzgoje
otrok, samo ljubezen in odgovornost jim dajmo v enakih merah, to,
kar so govorila e stara ljudstva, z
Grki. Se splaa, bo povrnjeno!
Besedilo: Sergej Ambroi
PRODAM, PODARIM, KUPIM

Pobeg h kulturi PRODAMO
1,5-sobno stanovanje, Tomieva 19 v Koevju, 2. nadstropje.
Nova okna, vrata in prenovljena
kopalnica. Stanovanje je delno
opremljeno (kuhinja, kopalnica,
dva kava, omare) in ima pripadajoi dve kleti. Cena 42.000
EUR. Kontakt: 031 886 796
Prodam krono ago (cirkularko) za rezanje drv - trifazni tok,
vrtni kozolec, 25 kg tetrapak papirja in tri mlade ptike-Zebrice.
Vse dodatne informacije na 031
853 153
V UHM 4, Koevje, prodam 1,5
sobno stanovanje, 46,5 m2, 4.
nadst., zgrajeno l. 1983, zaprt
balkon, prenovljena kuhinja,
obnovljeni parketi, nova okna,
klima. Cena: 45.000,00 EUR.
Kontakt: 041 414 640
Iem frizerski ali kozmetini salon v Koevju, Ribnici ali okolici
za souporabo. Rabila bi ga za
obasno lienje. Ve info na 031
731 681
Prodam dvosobno stanovanje v
centru Ribnice (krabev trg), v
1. nadstropju vestanovanjske
stavbe (le 3 stanovanja), v skupni izmeri 42,36 m2. Stanovanje
je v celoti obnovljeno, bliina
vrtca, trgovine, ole, lekarne, avtobusne postaje ..., ZK urejeno
(vpisano v etano lastnino), vsa
infrastruktura, monost prikljuitve na CK na lesno biomaso,
delno opremljeno. Vseljivo takoj. Cena: 45.000 EUR, tel.: 041
897 097
Podarite odvene knjige, prironike. Pokliite, pridem z veseljem, jih odpeljem in ohranim.
030 996 225
Oddam delno opremljeno
3-sobno stanovanje v UHM Koevje od 01.06.2014.
Cena najema: 300 EUR. Tel.: 041
454 275
Oddamo poslovne prostore. Tel.:
041 698 806
V Osilnici oddamo ali prodamo
enosobno opremljeno stanovanje v izmeri 40 m2. Tel.: 041 698
806
Delovni as: delavniki od 1000 do 1700 sobota od 1000 do 1300
Kolpe v vasi Maverc prodamo stanovanjsko hio 7,60 x 5,10 m, zgrajeno leta
VELIKE LAE, Ortnek, energetsko 2011 do druge gradbene faze- pod strevarna hia izdelana do III. podaljane ho, voda in elektrika na parceli velikost
faze, leto izgradnje 2009 iz odlinih grad- parcele 420 m2, brez obremenitev, cena
benih-Les in izolacijskih materialov. 150 40.000,00
m2 uporabne povrine, velikost parcele SODRAICA- Travna gora, prodamo vi521 m2. Ob hii izdelana nadstrenica. kend hiico v 7x7 v skupni izmeri cca 2 x
Mona izvedba notranjih del z preizkue- 50 m2, velikost parcele je 894 m2 zgrajenimi izvajalci in vgrajenimi materiali po na je bila leta 1980 in se nahaja v mirnem
eljah kupcev na njihov stroek. Mono idilinem okolju. Je kompletno opremljeplinsko ogrevanje, cena 160.000,00 , na( odkup opreme je nujen), ogrevanje z
Zniana cena 154.000,00 , Ponovno kamini na trda goriva. Cena je 70.000,00
zniana cena 135.000,00 , umirjena , plus dogovor za opremo
cena 99.900,00
VELIKE LAE, Ortnek, energetsko POSLOVNI PROSTORI :
varna hia izdelana do III. podaljane LJUBLJANA martinska, BTC, Poslovni
faze, leto izgradnje 2009 iz odlinih grad- prostor v izmeri 36,07 m2 se nahaja v
benih-Les in izolacijskih materialov. 150 pritliju ob glavnem vhodu- frekventna
m2 uporabne povrine, velikost parcele lokacija, poslovne zgradbe Tangram,
523 m2. Ob hii izdelana nadstrenica. zgrajen leta 1995 vsa infrastruktura, CK,
Mona izvedba notranjih del z preizkue- takoj vseljivo, brez obremenitev, vpis v
nimi izvajalci in vgrajenimi materiali po ZK se izvaja, cena 180.000,00
eljah kupcev na njihov stroek. Mono KOEVJE, center, biva Oprema, prodaplinsko ogrevanje, cena 170.000,00 , mo manjo proizvodno tovarno, velikost
Zniana cena 159.000,00 , Ponovno treh poslovnih prostorov je 1766 m2
zniana cena 140.000,00 , umirjena ter deleu na celotnem zemljiu okrog
stavb v izmeri 1674 m2 zgrajenih leta
cena 99.900,00
RIBNICA, center- Hia stoji v centru 1975, 1986 in 1989, vsa infrastruktura v
Ribnice, na mirni lokaciji z vrtom, velikost poslovnih zgradbah, takoj vseljivo, viina
parcele 556 m2, CK na olje, el. voda, zgra- stropov od 6 m do 8,5 m, ogrevanje na
jena pred letom 1967, takoj vseljiva, brez olje, moen tudi posamezen nakup doloobremenitev,kompletno opremljena, ene poslovne hale, brez ZK obremenitev, skupna cena je 620.000,00
cena 139.000,00
LOKI POTOK, Lazec, prodamo sta- TRI- strogi center, Trg svobode- prodanovanjsko stavbo (gostinski objekt) v mo poslovni prostor v pritliju v izmeri
izmeri 87 m2 in dva poslovna prostora cca 30 m2, v poslovno stanovanjski hii.
v izmeri 85 m2 in 199 m2 ter dvorie v Hia je bila zgrajena pred letom 1967,
izmeri 1649 m2 primerno za turistino takoj vseljivo, vpis etane lastnine v podejavnost z idilino okolico, zgrajeno leta stopku urejanja, brez obremenitve. Cena
1989, vsa infrastruktura, CK na olje in trda 16.900,00
goriva, takoj vseljivo, cena 133.000,00
PARCELE:
nova cena 112.000,00
RIBNICA- Hrovaa, prodamo nedokon- GRADBENE:
ano stanovanjsko hio, zaetek gradnje TREBNJE- MALE DOLE pri STEHINJI VASI,
letea 1981 v izmeri 10x9 m2, izdelane Prodamo stavbno zemljie z poruenimi
intalacije, notranji ometi in fasada,vsa objekti, dvorie v izmeri 92 m2, stanoinfrastruktura na parceli,dostop se vanjska stavba v izmeri 55 m2, gospodarureja, velikost parcele 1044 m2, cena sko poslopje v izmeri 20 m2 in panik v
izmeri 1041 m2, ( celotna velikost parcele
118.000,00
RIBNICA- lebi, prodamo stanovanjski je 1208 m2), komunalna ureditev je izdehii, del stanovanjske hie je vseljen 6x6 lana, zanimiva kmeka idila in lokacija,
m2, ima vso infrastrukturo, CK na olje in cena 46.900,00 zniana cena 39.000,00
paneli, zgrajen leta 1996, stareja hia , super cena 30.500,00
izdelana pred letom 1967, je primerna za VELIKE LAE- Karlovica, na lepi lokaciji
adaptacijo ali ruitev- gradbeno dovolje- prodamo gradbeno parcelo v izmeri
nje pridobljeno, velikost parcele je 882m 1338 m2 z pridobljenim gradbenim dohia in dvorie, 1123 m2 sadovnjak . voljenjem za stanovanjsko hio v izmeri
Mona je tudi zamenjava z drugo ne- 7x9 m ter zaeto gradnjo izdelano do
preminino v bliini Ljubljane- doplailo, prve ploe, vsa infrastruktura ob parceli,
cena 76.000,00
vseljivo v 4 mesecih, cena 104.000,00
VELIKE LAE, Raica Knej, na idilini SODRAICA, na Pesku, prodamo gradvaki lokaciji, 19 km iz Ljubljane, proda- beno parcelo v izmerah 927 m2, z uremo kmetijo z pomonimi gospodarskimi jeno dostopno potjo, vsa infrastruktura
objekti zgrajenimi pred letom 1967, v neposredni bliini, brez obremenitev.
primerno za vzrejo konj ali pridelavo dru- Cena za m2 je 35.00 .
gih pridelkov, cca 4.000 m2 zazidljivega SODRAICA, na Pesku, prodamo gradzemljia, vsa infrastruktura na parcelah, beno parcelo v izmerah 928 m2, z ureskupna izmera vseh zemlji travnikov, jeno dostopno potjo, vsa infrastruktura
panikov in gozda je cca 6 Ha, mona v neposredni bliini, brez obremenitev.
takojna uporaba , cena za celotno pose- Cena za m2 je 35.00 .
SODRAICA, na Pesku, prodamo gradstvo je 180.000,00
LOKI POTOK- Podpreska, prodamo sta- beno parcelo v izmerah 860 m2, z urerejo stanovanjsko hio 40m2 z gospo. jeno dostopno potjo, vsa infrastruktura
poslopjem, zgrajeno pred letom 1967 v neposredni bliini, brez obremenitev.
primerna za ruenje- nadomesna grad- Cena za m2 je 35.00 .
nja, parcela velikosti 680 m2, vode ni na SODRAICA, na Pesku, prodamo gradparceli, elektrika je odklopljena, brez beno parcelo v izmerah 771 m2, z urejeno dostopno potjo, vsa infrastruktura
obremenitev. Cena 20.700,00
v neposredni bliini, brez obremenitev.
Cena za m2 je 35.00 .
VIKENDI:
KOEVJE-KOLPA- Maverc, 150 m od reke VELIKE LAE, Karlovica, parcela se naKolpe v vasi Maverc prodamo stano- haja ob asfaltirani cesti v vasici Karlovica
vanjsko hio 7,60 x 5,10 m, zgrajeno leta v izmeri 1259 m2, ima pridobljeno delno
2011 do druge gradbene faze- pod stre- dokumentacijo za gradnjo- projekt, plaho, voda in elektrika na parceli velikost an komunalni prispevek, vsa infrastrukparcele 516 m2, brez obremenitev, cena tura ob parceli, zanimiva sonna lokacija,
cena 55.000,00
41.000,00
KOEVJE-KOLPA- Maverc, 150 m od reke VELIKE LAE- strogi center, prodaKolpe v vasi Maverc prodamo stano- mo gradbeno parcelo v izmeri 925
vanjsko hio 7,60 x 5,10 m, zgrajeno leta m2, Vsa infrastruktura na ali ob parceli.
2011 do druge gradbene faze- pod stre- Pridobljena Lokacijsa informacija o gradho, voda in elektrika na parceli velikost nji. Cena za m2 je 49,00
parcele 267 m2, brez obremenitev, cena VELIKE LAE- Opalkovo, na lepi lokaciji
prodamo gradbeno parcelo v izmeri
35.000,00
KOEVJE-KOLPA- Maverc, 150 m od reke 2579 m2, vsa infrastruktura na ali ob
parceli, cena za m2 je 42,00
PRODAMO
HIE:
KMETIJSKE PARCELE:
RIBNICA- v k.o. Ribnica, prodamo gozd

v izmeri 32442 m2, dostop urejen, zanimiva lokacija, cena za m2 je 0,45 nova
cena 0,35 za m2
ODDAMO V NAJEM
POSLOVNI PROSTORI:
RIBNICA, Merharjeva ulica, oddamo v

najem poslovni prostor v izmeri cca 200
m2 zgrajenega leta 1999, primeren za
mirno dejavnost, proizvodne storitve,
tnes studio itd,vsa infrastrukura, parkirna mesta ogrevanje na olje, cena najema
990,00 neto meseno, plus stroki, garancija, predplailo
STANOVANJA:
RIBNICA, strogi center, oddamo v najem

trosobno stanovanje v izmeri 68,22 m2 v
drugem nadstropju z pripadajoo kletjo
in parkirnim mestom, zgrajeno leta 2009,
takoj vseljivo, vsa infrastruktura, ogrevanje na kurilno olje- kalorimetri, cena za
mesec je 260,00 plus stroki, predplailo garancija
PRODAMO STANOVANJA:
AKTUALNO:
RIBNICA, Knajev trg, dvosobno stanovanje z balkonom in kletjo v izmeri

63,11m2, zgrajeno leta 1978, v etrtem
nadstropju, CK , vsa infrastruktura, takoj
vseljivo, cena 60.000,00 .
RIBNICA , strogi center- Prijateljev
trg, prodamo opremljeno garsonjero
30,05m2, zgrajeno leta 1984, v drugem
nadstropju, CK n olje, vseljivo po dogovoru, cena 30.500,00 .
RIBNICA , strogi center- enosobno
46,20m2, zgrajeno leta 2007, v prvem
nadstropju, CK na plin, takoj vseljivo, dva
parkirna mesta, cena 85.000,00 .
RIBNICA , strogi center- dupleks 49,20m2,
zgrajeno leta 2007, v drugem nadstropju, CK na plin, takoj vseljivo, dva parkirna mesta, cena 85.000,00 .
BOHINJSKA BISTRICA, center, Trg svobode, dvosobno stanovanje v izmeri
60,03 m2 v drugem nadstropju z kletjo
in parkirnim mestom v izmeri 15 m2 vse
zgrajeno leta 2008, vpisano v ZK, takoj
vseljivo, cena 139.000,00 zniana cena
130.000,00 , dodatno zniana cena
119.000,00 , super cena 110.000,00
RIBNICA , strogi center- enosobno
38,65m2, zgrajeno leta 2007, v drugem
nadstropju, balkon, klet, CK na plin,vsa
infrastruktura, etano urejeno,takoj vseljivo, dva parkirna mesta, cena 69.500,00 .
RIBNICA, Kolodvorska, prodamo trosobno stanovanje z uporabno povrino 76,60 m2 ki se nahaja v tretjem
nadstropju vestanovanjske hie,
zgrajene pred letom 1967, stanovanje
je bilo obnovljeno leta 2005, balkona
ni,kompletna infrastruktura, vseljivo
v enem mesecu, cena 69.400,00
KOEVJE- strogi center TZO, prodamo
trosobno stanovanje v skupni izmeri
126 m2 z balkonom in kletjo v prvem
nadstropju, zgrajeno leta 1977 z vso infrastrukturo, etana lastnina v zakljuku ureditve, vseljivotakoj. Cena 130.000,00
KRANJSKA GORA- iare, prodamo
opremljeno, kompletno obnovljeno garsonjero v izmeri 29,00 m2 v tretjem nadstropju zgrajeno leta 1978, elektro ogrevanje, takoj vseljivo, cena 59.900,00
KOEVJE- Podgorska, prodamo opremljeno garsonjere v dveh nadstropjih
(dupleks) 1. v izmeri 26,80 m2 in 2. v
izmeri 16,50 m2 v vestanovanjskem bloku v 4 nadstropju, zgrajeno pred letom
1967 z vso infrastrukturo, klasino ogrevanje, vseljivo takoj. Cena 24.500,00
KOEVJE- Kolodvorska, prodamo opremljeno dvosobno stanovanje v skupni
izmeri 50,80 m2 brez balkona in kletjo v
drugem nadstropju, zgrajeno pred letom
1967 z vso infrastrukturo, plinsko ogrevanje, vseljivo takoj. Cena 35.500,00
KUPIMO:
Tel. 01 8362-101
Fax 01 8369 212
GSM 041 643-004
13
KOLUMNA
Spotovanje
svojim sposobnostim, s tem povezano

pa nespotovanje samega sebe.
Torej, poenostavljeno povedano: odrasel lovek, ki za svoje stanje, poetje,

izraena ustva in odloitve krivi otrotvo, partnerja, efa, sodelavca, otroke
ali se kakorkoli pouti rtev nekoga
ali neesa, se ne spotuje dovolj, da bi
samega sebe smatral za dovolj zrelega
in sposobnega odloati o samem sebi.
Tak lovek se postavlja v vlogo rtve
ter ne prevzema odgovornosti za svoje
Spotovati se uimo celo ivljenje. e- ivljenje, krivdo za to pa ie v drugih
limo si, da bi nas ljudje spotovali, sami ljudeh. Na taken nain lovek izraa
pa nismo ravno navdueni nad tem, da lastno nespotovanje in s tem povezano
bi spotovali. Vendar e ne spotujemo, ne zmore izraati spotovanja do drutudi sami ne bomo spotovani. Recimo, gih ljudi, kakor tudi ne more prejemati
da elimo spotovati. Zmoremo spo- spotovanja.
tovati? Znamo izkazati spotovanje?
lovek, ki se spotuje, skrbno izrablja
Koga in koliko je treba spotovati?
as za usposabljanje in dozorevanje. Se
Spotovati sebe
ne pouti rtev, temve vedno razmilja,
eprav se na prvi pogled zdi malo kaj lahko naredi, da se situacija izbolja.
oabno, da se spotovanje sebe Ne aka na druge, temve prevzema
postavi na prvo mesto, pa temu ni odgovornost in iniciativo za izboljanje
tako. Spotovanje samega sebe nima situacije, odnosov in lastno dozorevanje.
nikakrne veze z narcisoidnostjo. Ne sprauje se, kaj priakuje od ivljelovek, ki eli, da bi ga ljudje spotovali, nja, temve se ima za dovolj monega,
se mora nauiti spotovati sebe in ljudi da odgovarja na vpraanje, kaj ivljenje
okoli sebe. e ne znamo spotovati sebe priakuje od njega ter katere ivljenjske
in vseh ostalih ljudi, ne bomo deleni lekcije se mora nauiti v dani situaciji.
spotovanja.
Spotovanje starev
Spotovanje samega sebe se ne izraa
v besedah, temve v odloitvah in nainu ivljenja. lovek, ki si s svojimi
razvadami, zasvojenostmi, ivljenjskim
stilom ali odloitvami ne izkazuje spotovanja, ga ne bodo spotovali niti ljudje okoli njega. Spotovanja ni mogoe
zahtevati. Se preprosto zgodi ali pa se
ne.
Ena od desetih Bojih zapovedi pravi: Spotuj oeta in mater, kakor ti je

zapovedal Gospod, tvoj Bog, da se podaljajo tvoji dnevi in da ti bo dobro na
zemlji, ki ti jo daje Gospod, tvoj Bog!
(Sveto pismo, 5 Mz 5,16) e od nekdaj
velja, da je stare treba spotovati!
e se moramo kot otroci podrejati

starem in jim biti posluni, jih moramo
v odrasli dobi predvsem spotovati.
Stari nikoli ne prenehajo biti stari
in to najbolj razumemo, ko sami
postanemo stari. Zato jim je treba vedno izkazovati spotovanje.
Spotovanje samega sebe se zane s

spotovanjem ivljenja in asa, ki sta
nam podarjena. Zato je treba oboje
uporabljati odgovorno in spotljivo. V
trenutku, ko se imamo za odrasle, moramo prevzeti odgovornost zase. Toliko,
To isto spotovanje pa smo dolni izkolikor se spotujemo, toliko odgovorkazovati tudi partnerjevim starem in s
nosti prevzemamo. Uspeno sooanje z
odgovornostjo povzroa spotovanje do tem spodbujati in pomagati partnerju,
da spotuje svoje stare, kar pa ne ponas.
meni podrejanja in nekompromisnega
Nasprotno od prevzemanja odgovor- ugajanja njihovim priakovanjem.
nosti je obtoevanje drugih. e za svoje
Spotovanje starev se odraa v odnostanje obtoujemo druge in se pritousu do njih. Starem je treba pomagati
jemo nad situacijo, pravzaprav povemo,
da se sami nismo sposobni spoprijeti z in ne priakovati, da se bomo celo iizzivi ter dopuamo drugim ljudem, da vljenje opirali na njih. iveti na raun
odloajo o naem poutju. akanje, da starev je izkaz nespotovanja do njihose bo spremenila situacija ali ljudje, je vega dela in truda, ki so ga vloili, da
izraz lastne nesigurnosti in nezaupanja danes uivajo v sadovih le-teh. Starem
je treba nakloniti tudi as in pomo, e
14
to potrebujejo. Odrasli otroci so dolni

ceniti in spotovati svoje stare, ne glede na to, kakni so bili do njih.
Spotovanje odloitev in druganosti
Zelo potrebno je spotovati druganost. Ljudje smo si razlini, imamo

razline potrebe, miselne vzorce, izkunje, dozorevanja in razlina poslanstva.
Zato je treba spotovati vsakega loveka. Spotovanje pa ne pomeni, da se
moram tudi strinjati. Vsakdo ima pravico do svojega lastnega mnenja, svojih
odloitev, svojega ivljenja, svoje vere in
svojega svetovnega nazora.
Vendar je ob tem treba poudariti, da

spotovanje pomeni tudi dopustiti loveku, da se sam odloa in da sam nosi
posledice svojih odloitev. Mnogokrat
prava pomo ni tista, ki pomaga loveku nositi posledice njegove odloitve,
ampak tista, ki mu dovoli nabiranja
izkuenj in dozorevanja skozi nastalo
situacijo. Spotovati blinjega pomeni
mu dati popolno svobodo odloanja o
samem sebi. To ne pomeni, da mu pustimo, da odloa o nai lastnini, ustvih
ali odloitvah. O tem odloamo sami!
Spotovanje je kljuno za medsebojne dobre odnose. Spotujmo sebe, svoje

stare ter vse ljudi. Pustimo jim svobodo
odloanja. Spotujmo njihova preprianja. Dopustimo jim tudi to, da ivijo s
posledicami svojih odloitev. Pomagajmo jim skladno s spotovanjem samega
sebe, kajti pomagati blinjim pomeni
spotovati sebe, ker s tem izkaemo, da
imamo dovolj moi nositi svoj kri in
e pomagati nositi kri nekoga drugega.
S spotovanjem,
pastor Toni Mrvi
MISEL MESECA
NASVET PSIHOTERAPEVTA, KO
JE LOVEK V STISKI
Pogovarjajte se z ljudmi, ki
emocionalno trpijo. Kajti to zelo
pogosto niso ljudje dale od
vas to je lahko va brat, sosed,
sodelavec, prijatelj Njihovo
trpljenje ni umiljeno, temve
zelo resnino in zelo bolee. Ni
manj bolee kot izguba slube
ali prometna nesrea
Will Hall, psihoterapevt
KOLUMNA
Recikliranje po slovensko
V tej nai mali deelici sta recikliranje in ponovna uporaba dosegla neslutene razsenosti.
Ne recikliramo le stekla, papirja, plastike in zamakov, temve recikliramo tudi lanke, zamisli,
kolumne in celo skee oziroma standup nastope,
ali pa se le-te preoblee v kolumno, se pod njo
podpie njen toboe avtor in jo lansira kot lastno misel, ki je zrasla na njegovem zelniku, brez
da bi navedel, od kod je rpal gradivo.
Eden najbolj odmevnih primerov recikliranja

ah no, prenehajmo s sprenevedanjem in recimo bobu bob plagiatorstva oziroma kraje je
nedvomno Mojca Mavec, ki je prepisala celotno
kolumno nekega nemkega kolumnista iz enega nemkega zeitunga, kasneje pa se je domnevalo, da se ji ta napaka, kot jo imenuje Marko
Crnkovi, ni pripetila le enkrat samkrat, temve
so njeni zapisi v Premieri mono spominjali na
kolumne iz nemkega Die Welt. Celo v njenem
opraviilu za kolumno v Oni je bil opaen rahlo
prirejen citat iz Ane Karenine.
Toda komu to mar? Se pa zgodi. Ukrade avtorsko delo, intelektualno lastnino, jo prepie/
prevede/priredi, re ozalja z lastnoronim
podpisom in jo oklie za lastno stvaritev. Njej
kaj dosti ni kodilo. Tiste bruke, ki si jih je naredila, je pozabila ob ustvarjanju oddaje ez planke in Eko utrinki. Vodenje slednje si je brkone
prisluila zaradi svojih izkuenj z recikliranjem.
Zdaj se nam e vedno smehlja z ekranov iz oddaje Dobro jutro. Nacionalka jo ma rada.
O plagiatorstvu v glasbi je bilo povedanega e
toliko, da ne vem, e bi o tem zgubljal besed in
dolgovezil, bom pa vseeno omenil Pop Design,
Agropop ter nenadkriljivega Klinija, ki je pred
mesecem ali dvema na Valu 202 Karoliju razlagal, da se je to takrat pa tako poelo. Po partizansko, diverzantsko, iz zasede. Rokenrol. Kdo
ma pa cajt za te fore?
Presenetil me je pa tovani gospod Jonas nidari s svojo kolumno v Dnevniku z naslovom
Slovenc. V njej na sila pronicljiv, zabaven, kritien in piker nain opisuje sebe. Prekleto dober zapis. Mestoma celo v rimah. A kaj, ko se je
nael eden, ki je zapisane besede prepoznal kot
sliane v angleini iz ust gospoda Georga Carlina ter pod lanek dodal povezavo do Carlinovega Modern man. Razkrinkan in razgaljen v
svoji iznajdljivosti in kreativni prilagodljivosti,
ki jo v sestavku omeni celo sam, se br znajde
in pripie citiram: Zapis je miljen kot hommage Georgu Carlinu in je v celoti sestavljen na
novo, prevzel sem le (odlino) formo pripovedi.
Kako e pravijo Srbi? Kasno Marko na Kosovo stie. Zakaj si nekdo umae roke iz pozabljivosti, e je res bilo miljeno kot oma njegovi
genialnosti, ki se ji pravi George Carlin? Ni ta
podatek kljunega pomena v poklonu nekomu?
Da se navede komu? Bi dejal, da ja
Morda bi to e lo skozi, e bi Jonas ne bil

Jonas in George Carlin ne George Carlin. e
bi bil Jonas recimo Miki Bubulj ali pa Ranko
Babi, George Carlin pa Cedric the Entertainer
in bi ne lo za Modern man ampak za stand up,
kjer Cedric razlaga, kako temnopolti prevzemajo vse porte in je samo e vpraanje asa, kdaj se
bo to zgodilo e s hokejem. Eden od prej omenjenih je v njunem B&B showu besedo nigga
preprosto nadomestil z besedo efur in zadevo
nadaljeval v isti maniri. Le da tu ni bilo dvignjenega kaj dosti prahu ali pa sem nemara edini, ki
je opazil in je ta del oddaje celo videl.
Ampak sem videl in opazil in povezal.
Ravno to hoem poudariti!
Zadostuje en samcat osebek, ki bo zadevo

povezal. Zgolj in samo eden! Ni jih potrebnih
deset. Sto. Eden je povsem dovolj. Zato me jezi,
da vsi zgoraj nateti tako zelo podcenjujejo svoje obinstvo, bralce, gledalce, opazovalce, da nas
imajo za neuke, nepoduene, nerazgledane in
neiznajdljive bebce.
Ne pie se leto 1988, ko so bili na voljo le TV
Ljubljana, Druga mrea in TV Zagreb, v trafiki
pa so nam ponujali samo Delo, Dnevnik, Borbo,
Osloboenje ter Novo Dalmacijo.
Na razpolago imamo svetovni splet z milijardomilijavent podatki, neteto spletnimi stranmi, in etudi bi nam bil dosegljiv le YouTube
in vsevedni striek Google, se ne da prodajati
MONT
www.mont-krovstvo.si
Sevenek Peter s.p.,

eljne 5, 1330 Koevje
gsm: 031 560 584
TESARSKA DELA:
izdelava strenih
konstrukcij
stanovanjskih
stavb, nadstrekov,
brunaric,kozolcev,
vrtnih paviljonov ...
KLEPARSKA
DELA:
lebovi,
obrobe, lote,
dimnike
obrobe ...
SUHOMONTANA
GRADNJA:
spueni stropi,
predelne stene,
mansardna stanovanja iz
gips plo Knauf, termo
izolacija
KROVSKA DELA: prekrivanje strehe od nabave potrebnega

materiala do izvedbe strehe po vai izbiri in s pomojo naih
predlogov in idej Tondach, Bramac, Creaton, Esal, Trimo ...
IZ VAJALEC montae strenih oken VELUX
email: peter.sevensek@amis.net
okrasnih buk za jajevce.
e se komu le zazdi, da je doloeno re e

nekje videl in e vtipka v brskalnik e tako
bizaren iskalni niz, kot je porsche bus stop people waiting in klikne na slike, mu enaindvajseta
fotografija razkrije, da odmevna in izvirna oglaevalska akcija, ki so je bila polna vsa obila, s
katero je Pristop Ljubljanane vabil na krog po
Ljubljani s prestinimi avtomobilskimi znamkami, morda le ni tako izvirna, kot trdijo oni.
A vendarle, roko na srce.
Bo to kaj pomagalo, da se nekateri polni samih sebe kot Fructalov sok (Iztok Mlakar) ne
bodo posluevali takihle zvija in vehementno
trdili, da je umotvor njihov, ga neno gladili in
mu epetali My precious (Gollum) in se pimevuhovsko obraali pro, e Ne ujem dobro! (Slobodan Miloevi)?
Najbr ne. Kar pa nam vsekakor ne prepreuje,

da ne verjamemo vsega, kar nam servirajo, postreejo in nesejo pod nos.
Dvomite! Dvomite v vse! (George Carlin)
Robert Kostadinoski
ALA
Neke noi policaj sedi v policijskem
avtomobilu v zasedi pred znano gostilno
Kmalu zagleda, kako iz nje prihaja
vsaj na prvi pogled zelo pijan lovek, ki
se je opotekal, komaj pa je tudi odprl svoj
avtomobil Konno sede za volan in
odpelje. Policaj ga je takoj zael loviti z
odprto sireno in vklopljeno modro lujo.
Po kratki dirki pijani moakar le ustavi
vozilo in opravi alkotest, a kaj ko pokae
0,00! Policaju je poil ivec in jezno vpraa
moakarja, v em je finta, fora? Voznik mu
mirno in preudarno odgovori: Oprostite,
jaz sem danes samo vaba za policiste!
MARMOR
GRANIT
obdelava
kamna
gsm: 041 737 505
tel.: 836 93 57
fax: 836 21 12
Bogomir Oraem s. p.,

Trubarjeva 5, Ribnica
Delavnica: Hrovaa 47, Ribnica
15
ZGODOVINSKA PABERKOVANJA
Mihael Petrovi ml. Koevska Reka v plamenih: Usodni krompir
Po Koevskem je, kakor tudi drugje po Sloveniji, v preteklosti mnogokrat divjal rdei
petelin. Zapisi o poarih so se ohranili v kronikah in poroilih, kot denimo o tistem, ki ga
je leta 1596 zanetila neka deklica in je razdejal
mesto. Zgorela je cerkev, stopili so se zvonovi
in topovi, razpokalo je celo zidovje mestnega
obzidja. Eden najhujih koevskih poarov
20. stoletja pa se je pred natanko 85 leti razplamtel na Koevski Reki. Danes se morda
tega niti ne zavedamo, a komaj katera izmed
ohranjenih predvojnih hi v ojem srediu
naselja je stala e pred letom 1929.
Na praznik Vnebohoda je upepelil poar celo

vas Koevsko Reko. Do tal so pogorele 24 posestnikom hie z opeko krite in 59 gospodarskih poslopij.
Posestnikom je unieno prav vse, ive, obleka,
poljsko orodje in stroji, krma za ivino in mnogo
denarja, ki so ga varni gospodarji hranili doma.
Iz dobrostojeih kmetov so postali ez dan popolni
berai brez vsega. Skupna koda znaa nad 5 milijonov dinarjev. Zavarovalnina bo krila le majhen
del kode, je o ognjeni ujmi na Koevski Reki
15. maja poroal Kmetski list. In zadel tragino
bistvo, kajti veina hi je bila e sploh zavarovana le za nizke zneske.
Prie dogodkov so pripovedovale, da se je tisti, za Reane tako nesreni 9. maj, zael nadvse
obetavno. Sijalo je sonce in verniki so idane volje krenili k praznini mai. Ko pa so ob enajstih
dopoldne zapustili cerkev ter po razglasih, ki jih
je prebral obinski sluga, e klepetali na prostoru pred svetiem, je zadonel klic oronika Beznika: Poar! Takoj za tem so zagledali oblak
belega dima, ki se je dvigoval iz Dulzerjevega
skednja na spodnjem koncu vasi. Moan juni
veter je ogenj najprej v divjem vrtincu raznesel
po enem delu naselja, potem pa so zublji preskoili cesto in se ob zahodniku, ki je medtem
zapihal, razirili proti cerkvi. V manj kot pol ure
je gorelo po skoraj vsem vakem srediu.
ZAMUDNO
VOZILA
ISKANJE
VLENEGA
Med ljudmi je izbruhnila panika, je dva dni

kasneje pisalo Jutro. Drveli so v hie in skuali reiti vsaj delek premoenja, a jim je ogenj
uniil tudi veino tistega, kar so odnesli stran
od goreih stavb. Oroniki so z upnikom Krakerjem in nadgeometrom Fhrerjem poskusili
vzdrevati red in organizirati reevalno akcijo,
vendar je morala biti zmeda nepopisna. Neka
mati je vpila, da ne more najti otroka. Oronik
Beznik, ki je prvi opazil ogenj, je zato planil v
plamene in preiskal njeno hio, toda otroka tudi
on ni nael, saj je ta s prestraenimi vrstniki
medtem e zbeal iz vasi. Podobno se je izkazala tudi Magdalena Gerbi, poroena Lampeter,
ki je iz gostega dima reila mater Marijo. Starka
je leala na smrtni postelji, tako da se ni mogla
premikati in bi se zaduila, e je ne bi herka
spravila na prosto.
Kolikor niso reevali lastnih hi, so se z

ognjem prvi spopadli domai gasilci. Nato so se
jim eden za drugim pridruili oddelki iz Ko,
Borovca, Novih Lazov, Gotenice, talcerjev,
Dolnje Brige, Zajjega Polja, rnega Potoka,
16
Graric, Livolda, Dolge vasi, Mozlja in konno

e iz Koevja. al nekateri precej pozno, saj se
je potar Marincelj zaman trudil, da bi z brzojavom priklical pomo. Zato je voznik Stampfl
z avtomobilom, ki je vzdreval potniko zvezo
med Koevsko Reko in Koevjem, zdrvel proti
mestu in spotoma obveal gasilska drutva. Tik
pred njegovim prihodom je mestne gasilce e
alarmiral nek drug voznik (ali pa, kot je zatrjeval
Slovenec, mizar Ivan Novak, ki naj bi v Koevje
privihral na kolesu), tako da se je del motva z
rono brizgalno pod vodstvom naelnika Pavlika po najbolj zanesljivem poroilu v vas ob
treh popoldne odpeljal z avtomobilom trgovca
Kresseta.
Medtem so si ostali prizadevali, da bi organizirali prevoz za motorno brizgalno. ele ez pol

ure so z velikimi teavami na Jakominijevi agi v
Podgorski ulici nali tovorno vozilo, s katerim so
brizgalno odvlekli proti Koevski Reki. Tam pa
je v tem asu po pisanju asopisov divjal ognjeni
inferno. Najhuje je besnel poar do 13. ure, je
beleilo Jutro. Takrat je bila Koevska Reka izpremenjena v ogromen gore steber. Sadna drevesa
so gorela kakor svee. Na vrtovih ni ostalo niti eno
steblo, vse je zgorelo do korenin. Gasilci, ki so
sprva lahko le nemono opazovali plamene in
si prizadevali, da se ne bi razirili na druge hie,
so poar zaduili ele proti jutru. Pri tem jih je
bilo ve pokodovanih, med njimi koevskoreki gasilski naelnik Peter Wittine, gasilec Fitz
iz talcerjev pa je v zadnjem hipu odskoil, ko je
proti njemu padlo goree drevo.
ISKRE SO SEGALE DO CERKVE
Naslednje jutro je najlepa vas na Koevskem,

kakor so Koevsko Reko imenovali nekateri asniki, kazala klavrno podobo. Pogorela je
skoraj etrtina izmed blizu 120 hi, po prvih
poroilih pa je bilo e kaknih 50 domov bolj
ali manj pokodovanih. Ljudje so hodili med
pogorii domaij, iz Koevja in drugih krajev
pa so se v vas zaeli zgrinjati firbci, da bi se prepriali o razsenostih katastrofe. Med redkimi
ohranjenimi stavbami v vakem srediu sta bila
hotela Meditz in Lackner, ogenj je prizanesel
tudi potnemu poslopju, oli, oroniki postaji
in upniu, gasilski dom pa je pogorel do tal.
Prizadeta je bila celo cerkev na vzpetini, saj so
iskre letele tako dale, da se je vnela z lesenimi
skodlami pokrita streha. Samo prisebnim talcerskim gasilcem, ki so s cerkve takoj potrgali
goreo kritino, so se vaani lahko zahvalili, da
niso ostali e brez bojega hrama.
Vzrok poara je bil hitro ugotovljen. Zanetila
ga je skupina tri do pet let starih otrok, ki so si
pod Dulzerjevim skednjem hoteli spei krompir. Igra z vigalicami se je sprevrgla v najhujo
od ognjenih ujm, ki so jih spomladi leta 1929
zabeleila slovenska obila. V kratki dobi estih
tednov je zadelo ljubljansko oblast kar sedem vejih
poarnih nesre, ki so imele v tiri primerih katastrofalen obseg. Dva dni po velikononem poaru
slovee bojepotne cerkve v Tunjicah je zagala
strela v erovnici pri Cerknici estnajst gospodarskih objektov, tri tedne pozneje je iskra iz lokomotive zanetila v Gatini pri Grosupljem poar, ki je
Koevska Reka po poaru (foto: Dornig)
uniil del vasi. Istega dne je gorel ponovki gozd, a

dan nato Pribinci v rnomeljskem srezu. Neodpustijiva lahkomiselnost pa je zopet v zadnjih dneh
povzroila veliki katastrofi v Glineku na Dolenjskem in v Koevski Reki, lahko preberemo v
enem od asopisov.
SALONITKE ZA POGORELKO
Vsekakor oblastem ni mogoe oitati, da se na

nesreo niso odzvale. e 11. maja sta Koevsko
Reko obiskala veliki upan ljubljanske pokrajine, t. i. ljubljanske oblasti, dr. Fran Vodopivec in
komisar pokrajinske skupine dr. Marko Natlaen. Vaanom sta izroila 40.000 dinarjev
zaetne pomoi. Slednja je bila glede na kodo
samo gostilniar Franz Braune je npr. izgubil
premoenje v ve kot estkratni vrednosti tega
zneska sicer skromna, vendar pa se je na pobudo velikega upana oziroma, kot bi mu danes
rekli, pokrajinskega naelnika, v naslednjih tednih izoblikovala podporna sekcija za pogorelce v Koevski Reki in zaela zbirati prispevke
za prebivalce vasi.
Tako je iz pepela vstala nova Koevska Reka.

Obnova je s seboj prinesla celo nekaj tehninih
sprememb. Na gospodarskih poslopjih, ki so bila
prej obiajno prekrita s skodlami, se je uveljavila
poarno odporneja opena kritina, v vasi pa so
se pojavile tudi prve s salonitnimi ploami krite
hie, saj je denimo ljubljanska delnika druba
Split, kot je oktobra bralce obvestil Slovenski
narod, pokrila brezplano in popolnoma na svoje
stroke s svojim asbetnim kriljem Salonit novo
stavbo pogorelki v Koevski Reki. S podporo
javnosti, izseljencev iz tujine, pa tudi uspenih
poslovneev, kakren je bil ptujski trgovec koevarskega rodu Alois Kraker, ki je rojakom po
poaru med prvimi priskoil na pomo z vejim
denarnim zneskom in zanje organiziral zbiranje oblail, se je Koevska Reka v manj kot letu
dni po ugotovitvah Slovenca e kar nekam dobro opomogla. asnik je napovedoval, da bo po
konanih delih urejena kakor kak mal trg.
S tem se je ime Koevske Reke zaelo umikati
iz dnevnega asopisja. Vsaj v zvezi s poarom,
kajti dogodkov, ki so pritegovali pozornost tiska,
seveda v vasi in okolici tudi v naslednjih letih ni
manjkalo. Maja 1930 so asopisi tako poroali,
da so v gozdu nad Borovcem ljudje nali okostje
neznanega mokega, junija pa je ogenj, na sreo
mnogo manj uniujoe kot leto prej v Koevski
Reki, pustoil e po blinji Dolnji Brigi. Ve o
tem pa morda ob kakni drugi prilonosti.
DOBRO JE VEDETI
Ogroene zveri
Tri vrste zveri, ki domujejo tudi v naih krajih in smo po njih celo prepoznavni, so vsak
dan bolj ogroene. V mislih imam risa, volka
in medveda. Vpraanje je, ali bistveno ogroenost teh ivali povzroamo ljudje. Na to
vpraanje je teko odgovoriti. Jasno pa je, da
ljudje lahko vplivamo na to, da iz naih krajev
te zveri ne bodo za vedno izginile.
Ena od osnovnih pravic ivih bitij se pogojuje

tudi z avtohtonostjo. Prav gotovo bi se veina
prebivalcev naih krajev strinjala, da so te zveri
ivele v naih gozdovih pred prihodom prvih
naseljencev.
Volk
Vemo, da je ris ponovno na robu preivetja.

Populacija (menda) sedmih risov v naih krajih
ne zagotavlja naravne ohranitvene ali celo iritvene reprodukcije. Recimo, da je risov nekaj ve
ali pa bolj verjetno celo nekaj manj, a podatek,
da jih je med 5 in 10 pomeni, da so na robu preivetja ali celo na robu izumrtja. Risa sem v ivo
videl le enkrat, pa tudi takrat e odstreljenega.
Bil je iztegnjen ez celotni zadnji sede Maksovega Volkswagna (zelenega hroa).
Volkov je v Sloveniji nekaj ve. Samega tevila
sicer ne poznamo, a ocena je dovolj precizna in
je nastala kot rezultat prouevanja evropskega
projekta Life (plus), kjer se je financiral in izvajal tudi projekt Slo-Wolf. Po tem projektu, ki je
ivel med leti 2010 in 2013, na naem podroju
(Slovenije) ivi od 30 do 50 volkov. Med njimi
je tudi nekaj tujcev iz sosednje Hrvake, tako da
lahko najveje tevilo v resnici malo zmanjamo.
K tej tevilki je treba dodati e nekatere smiselne
podatke. Vemo, da volkovi ivijo v tropih. Ti so v
omenjenem tevilu skromni od 2 do 4 primerki
odraslih volkov in mladii na en trop. Tako lahko ugotovimo, da je pri nas od 10 do 12 tropov
volkov. tevilo od 30 do 50, ki vas je verjetno
presenetilo, je predvsem rezultat nihanja skozi
leto. Na pomlad je to tevilo veje, ker so pozimi
na svet prili mladii, potem pa se proti koncu
leta zmanjuje iz razlinih vzrokov pogina.
Na populacijo volka vpliva tudi privzgojen

odklonilni odnos do te ivali. Veina otrok ima
v svojem odraanju pliastega medvedka, in je
zato medved v podzavesti ljudi prijazna ival. To
potrjuje vrsta pripovedk in pravljic, kjer je medved velik, moan, a nekodljiv prebivalec gozda.
Volk pa je po tej tezi krvolona, popadljiva zver,
ki je pokonala sedem kozlikov in Rdeo kapico.
Pes
Najbliji sorodnik volka je pes. Znano je, da je

pes lovekov najbolji prijatelj. Zanimivo, pes je
prijatelj, volk je sovranik! Nekaj tu ne bo isto
logino. V tem asu, ko sestavljam ta lanek, se
po radijskih valovih objavlja sporoilo o tem, da
se ie lastnika psa, ki je napadel dekle, ki se je
rolkalo na kriiu Trake in Jadranske ulice v
Ljubljani. Pes naj bi bil Rotvajler. Ali ste kdaj
sliali, da bi volk napadel loveka? O napadih
psov pa je vrsta primerov, eprav se strinjam z
vaim pomislekom, da je to verjetno posledica
slabe vzgoje psa, torej napaka lastnika, in ne
genske predispozicije kuka. Torej bi bilo morda bolje, e bi sprejeli tezo, da je volk lovekov
najbolji prijatelj, in ne pes, ker volka ni mogoe
pokvariti z napano dresuro.
S tem se boste trenutno teko sooili, ker
vemo tudi za vrsto pokolov drobnice tako v naih krajih (na primer okrog Mozlja) kot tudi ire po Sloveniji. Tudi o tem bom zapisal kakno
misel, a zdaj se vrnimo k osnovnim podatkom
o volkovih.
Vloga volka
Primer, kako je volk koristen v lovekovem

biotopu, si lahko pogledamo na izkunjah iz
Amerikega narodnega parka Yellowstone. Ta
najveji (900 ha) in najstareji (od leta 1872)
narodni park, ki se nahaja na severozahodu
ZDA. Leta 1926 so v parku izgubili zadnjega volka. V okolju se to, po mnenju parkovnih
nadzornikov, ni drastino zaznalo. Kljub temu
so skoraj sedemdeset let kasneje ponovno naselili volka. Populacija se je od leta 1995 lepo
razmnoila. Ameriki kolegi pri tem ugotavljajo,
da volk potrebuje 50.000 do 60.000 hektarsko
lovno povrino, pri nas pa ugotavljamo, da je
areal posameznega volka manji, in sicer okrog
40.000 hektarov, vendar mislim, da gre za drugo
obliko meritve. Navzonost volka v amerikem
nacionalnem parku Yellowstone se pozitivno
odraa na izienju vrste populacij drugih ivali, posebno pri srnjadi in jelenjadi. Zmanjala
se je erozija, posebno ob vodotokih. Povealo se
je tevilo rastlin, ujed, uelk in dvoivk. Kako
je to mogoe? Jelenjad in srnjad je popasla na
doloenih predelih v bliini vodotokov vse, kar
je bilo zelenega. Ker te ivali niso imele naravnih sovranikov, so se prekomerno odebelile in
s svojo teo ob gibanju povzroale prekomerno
erozijo. Pogosto se je tako dogajalo, da je ob skoku jelena na breino, ki bi ga morala zadrati,
nastal odlom materiala, in veja koliina proda
in zemlje je zgrmela v vodotoke. S ponovno naselitvijo volka se je ivljenjski ritem uravnoteil. Populacija ibkih ivali se je zniala, ostale
ivali so zopet zaradi gibanja pridobile naravne
lastnosti divjadi, kar jim omogoa preivetje.
Torej je v okolju volk kot plenilec dejavnik
uravnoteenja populacij ivih bitij in naravne
selekcije ter ohranjanja kvalitetnejih osebkov.
e dve dejstvi vam bi o volku rad pojasnil. Prvo
je, da je volk monogamna vrsta. To pomeni, da
sta samec in samica skupaj vse ivljenje. To je
pri tako majhni populaciji teko izvedljivo in
temu so se nai volkovi prilagodili. Partnerja
si iejo na veji povrini. Med najbolj znanimi iskalci svoje ljubezni je bil volk Slavc. Kako
je potoval, bom zapisal v naslednjem odstavku.
Druga znailnost volka pa je v tem, da se premika predvsem ponoi, ez dan poiva in se le
omejeno giblje.
Volk Slavc je ime dobil po tem, da so ga najprej sledili v pogorju primorskega hriba Slavnik.
Ta Primorec se je odloil za dolgo pot, najprej
na Gorenjsko, saj so ga videli v okolici Brnika,
potem se je odpravil proti Karavankam in od tu
na tajersko, kjer je preplaval reko Dravo in se
odpravil v Avstrijo. Tudi v avstrijskih gozdovih
ni nael partnerice in se je zato podal v Italijo,

kjer so ga videli v okolici Verone. Za to pot, ki
je bila dolga 2000 km, je potreboval 100 dni. In
na koncu je sreal ljubezen svojega srca, volkuljo, ki so jo mediji poimenovali Julija. Letonjo
pomlad sta opazovalcem pokazala prvi sad ljubezni, tri mlade volie.
Volk napadel drobnico
S telemetrijo so v projektu Slo-Wolf sledili vrsti volkov, kar si lahko pogledate na spletni strani www.volk.si. Naravni ivljenjski prostor volka se zane ali kona na Vremici, tee mimo
Nanosa do Krasa, od tu na Postojnsko, od tu na
Notranjsko v irokem pasu skoraj do Ljubljane
v zaledju Cerknice, Starega trga do Bloke planote v nae kraje obin Sodraica, Velike Lae,
Ribnica, Koevje, Osilnica, Kostel v vzhodno
Dolenjsko skoraj do Novega mesta in celotno
Belo krajino. Iz prejnjega primera pa smo videli, da si prostor gibanja volk tudi povea.
Na teh prostorih se je obnovila overeja in delno tudi reja koz. Drobnica, ki je slabo varovana,
je pogosto rtev voljega napada. Volk je zver, ki
lovi manj spretne ivali, ki so manje od njega.
Volkovi so zelo povpreno uspeni lovci, saj se
z ulovom kona le vsak peti poizkus (uspenost
je torej med 20 in 25 odstotki). Spretna divjad
se mu torej z lahkoto izogne in zato so pogosto rtve ovce in koze. V medijih smo vekrat
videli slike volje morije, a ta medalja ima dve
plati. e rejcu uspe dokazati volji napad, lahko za pokonane ivali dobi vejo odkodnino,
kot bi za ivali iztril na trgu mesa. Odkodnine
se zato od leta 2013 zniujejo in je upravienje
pogojeno s sorazmerno natanno opisanim varovanjem. To je varstvo z ovarskimi psi (kraki
ovar ali celo anatolski ovar) in elektrinim
pastirjem, ki mora dosegati viino 1,7 metra ali
ve. Nije ograje ustavijo medveda, ne pa poskonejega volka.
Naravni sovraniki volkov so bolezni (trihinela, garjavost) in lov (stara miselnost o kodljivosti volkov kae na to, da je pri nas veji odstrel
teh ivali kot pri zahodnih in severnih sosedih.
Ob znanem dejstvu, da letos ni bil ustreljen noben volk, lani pa skupno kar 13). Med sovranike volje populacije je treba upotevati tudi
promet, saj te plahe ivali pogosto konajo pod
kolesi.
Edvard ilc
NAGRAJENKA
NAGRADNE IGRE
V aprilski tevilki Ribniko-sodrakega

utripa smo zastavili nagradno vpraanje
ob predstavitvi nove knjige V Koevje pa
e ne, avtorja Mihaela Petrovia ml.
Da je avtor Butalcev, Ptikov brez gnezda ... in tudi zbirke humoresk Sha roba
Fran Milinski, vas je vedelo lepo tevilo.
reb pa je izbral Eriko Perhaj, Levstikova
ul. 7, 1310 Ribnica.
estitamo!
Urednitvo Utripa
17
ASTROLOKI NAPOVEDNIK MAJ - JUNIJ 2014

OVEN: Vasih je ljubezen to ni vselej ve. V srediu jo odgovornost in vestnost in malo sveine vam bo dobro
to, kar boli, zavoljo esar ste
nesreni, kar vas spravlja ob
pamet. Videli boste osebo, ki
vam je bila blizu, in osupnil
vas bo pogled nanjo. Vsekakor ji je srea mileja kot vam.
Lekcije glede sluenja denarja
se bodo ponavljale, tako da si
boste lahko natanno ogledali preizkuene naine. Sicer
vam ne bo ve, kar boste videli, vendar je nekako treba
zasluiti, posel pa bo tudi
uspeno potekal.
BIK: as je za izkoristiti svoja

znanstva. Bik je v zenitu in posli bodo li kot namazani. To
vas bo tolailo tudi v kakni
temni uri, kajti ne bo vse tako
ronato. Pronicljiv starec vam
bo stal na poti in bolje bo, da
se tokrat ne sprenevedate,
kajti znal bo vas prijeti tam,
kjer vas najbolj boli. Sprijazniti se boste morali z dejstvom,
da tudi drugi kaj vidijo, oziroma bolje reeno, da kdaj vidijo stvari izza zavese, stvari, ki
so zastrte vaim oem. Imeli
boste slabo mnenje o svoji samopodobi.
DVOJKA: Morda bi bilo

razumneje, ne precenjevati
sadov z domaega vrta, kajti tokrat se v njih skriva kaa
strupenjaa.
Ljubezensko
sreanje sreno, etudi udno neobiajno. Od dela si
lahko obetate vse najbolje,
zasluek bo odlien in pravne
zadeve bodo uredili drugi. Razumeti bistvo je ve, kot bi si
kdo mislil.
pozornosti boste in na vas se

bo gledalo kot na sreno osebo. Priznanja od zunaj niso
priznanja od znotraj (najteje
je tisto, esar ni videti), vendar nekaj zaleejo. Premiljevali boste o sebi, ljubezen pa
bo prevratnika. Ni vse enostavno, vendar brezskrbnega
spremlja srea.
zadovoljstva, tudi e drugim
TEHTNICA: Bolje bo, da
Venera bo tokrat nastopala

tudi kot kaznovalka. V nesreo bo pahnila prav tiste, ki
mislijo, da so varno zazidani
v svojih slonokoenih stolpih. Neumni se bodo prepirali,
pametni pa bodo poskrbeli za Pie: astrolog Ivan Crni
svoje zdravje, urejevali svojo
dokumentacijo, dokazila in podobne papirnate
zadeve. Celo as divjega zahoda je imel svoja
pravila, kako jih ne bi imel na. Megalomanom
bi bilo bolje spremeniti vero, pa je ne morejo.
Naloiti si je kajpak laje, kakor potem nositi.
LEV: Tu in tam se zgodi, da uredite pravne zadeve glede
kdo spi zimsko spanje, etudi
je pomlad v razcvetu tako se
bo dogajalo tudi vam. Slubene zadeve obvladujete nekako z levo roko, kaknih drugih
pa tudi ne bo na sporedu.
Dolgas vam sicer ne bo, saj
boste ponirali vase, kdove
esa si pa tudi ne obetajte.
as za relaksacijo. Samotno.
premoenja, naj vam je to

ve ali ne. Sploh tiste, ki se
ne nanaajo neposredno na
vas, marve so zaostala dediina neko drage osebe. To
ne bi smelo biti prezahtevno
in izognili se boste teavam
z zakonom. Slubene zadeve
bodo dobro tekle, domai pa
vam bodo tudi v podporo.
DEVICA: Nekaj teav v slubi KORPIJON:
19let z vami
RAK: Jadrati je treba na krilih
imate in na ivce vam gre, da

morate komu kaj dokazovati.
Ponovno boste premiljevali
o preteklosti, celo sreali neke
ljudi iz nje, spoznali pa boste
tudi nekoga novega. Izkazalo
se bo za tehtno in dobrodolo
znanstvo.
in nekaj doma. Zamujali boste

z roki in to bo vir nesporazumov. Domai vas kajpak slabo razumejo in ne da se vam
razlagati, za kaj vam gre. Svo-
Priakujete
lahko nekaj slubenih nevenosti, vendar se bo vse uredilo. Oseba iz neposredne okolice vas bo napravila sreno.
Manjka vam smisla za humor
delo; ljudje smo za to, da se

med sabo dopolnimo. Premiljevali boste o sebi in zadovoljni boste.
STRELEC: Ognja bo malo

in vode veliko. Ljubezenske
zadeve vas bodo preplavile s
teo, ki se vam bo zdela preveliko breme, bras breme,
ki bi se mu bilo vredno odrei.
Sicer pa, ljubo doma, kdor ga
ima in vi ga imate!
KOZOROG: No, bil je e as,

da zanete premiljevati o
sebi in svojih dejanjih. Potrebno bi bilo estitati vaemu
partnerju, ki vse vae muhe
toliko asa strpno prenaa.
Ugotovili boste, da sadje s tujega vrta le ni toliko slaje, kot
ste si domiljali. Zaklad imate
ob sebi in to si velja priznati.
Znali se boste pomeniti z ljudmi, tako kot od sebe tudi priakujete.
VODNAR: Od tega mesca

lahko priakujete vsakdanja
opravila in nekaj premiljevanja o ljudeh, ki vodijo nevarne
igre, kaj dosti drugega pa ne.
Postorite tiste rei, ki bodo
prile same po sebi!
RIBI: V ljubezni se boste imeli noro dobro, vse vam bo lo

na roko, vendar bo to lo v
nos tako vaim domaim kakor tudi sodelavcem v slubi.
Po tehtnem premisleku boste
ugotovili, da se s temi ljudmi
ne splaa toliko ukvarjati.
Razmerje moi vam je v prid
in tega se drite!
MONTAA VSEH VRST SENIL

pO kONkuRENNIH cENAH
ALuZIJE VENEcIJANERJI
LAMELNE ZAVESE RAZLINIH IRIN IN BARV
SAMONAVIJALcI ROLO, NA VERIIcI
ROLETE pLASTINE ALI ALuMINIJASTE
kOMARNIkI SAMOSTOJNI ALI V ROLETAH
Montaa senil Kova Jernej s.p.
Gornje Lepove 68,
1310 Ribnica
18
T: 01 836 06 82
F: 01 836 06 82
M: 041 758 552
Gregor Gruden s.p, Grajska pot 16, 1310 Ribnica
M: 041/370-490 E: grugreinfo@gmail.com
izvajanje vseh vrst elektrointalacij,
montaa strelovodnih sistemov,
vzdrevanje elektrointalacij ...
Poklii te na s in naj za sve t i tudi pri va s!
Pooblaeni serviser
in prodajalec vozil
BOJAN POGORELEC,
BLESK D.O.O.
KOSTEVC 7, 1331 DOLENJA VAS
Gornje Lepove , Ribnica

tel:
gsm:
e-mail: urban.s@amis.net
T R A D I C I J A I N K VA L I T E TA
Vrvarska 3, 1310 Ribnica,
tel.: 01 / 836 03 67
delovni as:
pon. - pet.: 9 - 19 h
sobota: ZAPRTO
SPLONA IN ZAKLJUNA DELA V GRADBENITVU

tel.: 041-647-188, 051-456-646, e-mail: blesk@siol.net, www.blesk.si
*FASADERSTVO IN ENERGETSKE SANACIJE
- (BREZPLANA BARVNA TUDIJA, STROKOVNI NADZOR, KVALITETNA IZVEDBA)

(PRIPRAVIMO VAM CELOTNO DOKUMENTACIJO ZA NEPOVRATNA SREDSTVA 2.400 )
- CELOTNA ENERGETSKA SANACIJA STAVB (PODSTREJE, FASADA, OKNA,
HIDROIZOLACIJA STEN) SUBVENCIJA ZA ENERGETSKO SANACIJO DO 7.000 )
22 let z vami
*GRADBENA DELA
- NOVOGRADNJA ALI REKONSTRUKCIJA STANOVANJSKIH IN

POSLOVNIH STAVB (3D VIZUALIZACIJA OBJEKTA)
- ADAPTACIJE STANOVANJSKIH PROSTOROV
(IZRIS TLORISA, IZVEDBA VSEH DEL, Z MONOSTJO NA KLJU)
- ZUNANJA UREDITEV (TLAKOVANJE DVORI, ASFALTIRANJE, IZDELAVA KARP)
- SANACIJE (BALKONOV, PLONIKOV, VLAGE V ZIDU)
- RUITVENA DELA (VODNI IZREZ BETONSKIH, ASFALTNIH ALI OPENIH
POVRIN)
*SUHOMONTANA IN SLIKOPLESKARSKA DELA

*POLAGANJE TALNIH OBLOG
- (KERAMIKA, KAMEN, PARKET, LAMINAT, PVC VINIL)
*ISTILNI SERVIS
KOREKCIJSKI OKVIRJI, SONNA OALA

pri nas lahko naroite KONTAKTNE LEE
na podlagi okulistinega pregleda. Velik
izbor tekoin za
NOVO V PONUDBI - DALJNOGLEDI
vzdrevanje kontakOglasite se pri nas na kontrolo vida
tnih le (mehkih,
Sprejemamo recepte rednega
poltrdih in trdih)
in samoplanikega okulista.
NOVA KOLEKCIJA
SONNIH OAL
2014
TRGOVINA JANA
Jana invest d.o.o.,
Kolodvorska cesta 16 a,
1330 Koevje
gsm: 070/700-802, e-mail: trgovina.jana@siol.com
Asus x551MA-SX 035D
TOSHIBA 40L3433DG
Velikost zaslona: 102 cm (40) LED TV

Full HD loljivost 1920 x 1080
Osveevanje slike: 200Hz
Wi-Fi, Smart TV
9
449,9
Intel Celeron Dual-Core

procesor N2815 (do
2,13 GHz)
39,6 cm (15.6) HD
LED (1366x768) svetle
RAM 4 GB DDR3, trdi
disk 500 GB
Intel HD grafina kartica
HDMI, Wlan, HD kamera, BT4.0, USB 3.0,
italec kartic,
2 leti garancije
319,99
Kolesa
od 99 dalje
BEKO EV 6800 pralni stroj

Energijski razred A+
Zmogljivost pranja: 6 kg
Hitrost oemanja: 800 obratov
Garancija 5 let
9
199,9
TRAJNO UDOBJE S PVC OKNI SALAMANDER

vrhunska kvaliteta! ugodne cene!
PVC okna iz okenskih profilov SALAMANDER s svojo optimalno

protihrupno zaito in toplotno izolacijo profila ustrezajo vedno
vijim standardom stavbnega pohitva.
Z monostjo trojne zasteklitve.
mera!
Brezplana iz
Potrebujejo minimalno vzdrevanje in

odlino kljubujejo okoljskim vplivom.
na
informacije
00-803
gsm: 070/7
Na izbiro tudi:
- notranje in zunanje police
- senila, alu rolete
- notranja lesena vrata in
- zunanja vhodna vrata pvc, alu ter protivloma stanovanjska vrata
Skuter Longija Digita

ENA
SKA C
AKCIJ
Originalni Honda prodajni program

549
Stara cena
Mo motorja 5,5 KM
irina reza; 46 cm
Lahek zagon
gratis muler
3 LETA GARANCIJE
ENA
SKA C
AKCIJ
499
799
od 4-30 oseb
dostava in montaa
ugodne cene
ZA
SUBVENCIJE
BIOLOKE
ISTILNE
NAPRAVE
MAKITA PRODAJNI
PROGRAM
479
Honda UMS 425

339
A
AKCIJ
HONDA HRG466 SKEX
PREKOPALNIK
Marko 81
BIOLOKE
ISTILNE
NAPRAVE
Zmogljiv 4-taktni motor

Majhna poraba
Polavtomatska glava z nitko
3 LETA GARANCIJE
Motor: Briggs &Stratton -4 takten

Mo motorja: 4,3 KW (6 KM)
Obdelovalna globina: 220 mm
Delovna irina: 52 cm
Cepilniki drv
od 549
*
LANCMAN
AKCIJA
7 in ve tonski
Pooblaeni posrednik za sklepanje

naronikih razmerij Telekom
Novi Paketi Neomejeno

A,B,C,D e od 19 dalje
VABLJENI V TRGOVINO JANA!
Hitri kredit do 36 obrokov
MOTORNA
OLJA REPSOL
- 20 %
Na zalogi!
Nlb/nakup na obroke do 12 obrokov,Karanta, visa, mastercard, Diners kartica do 6 obrokov

UTRIP Ribnica Sodražica MAJ 2014

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

UTRIP Ribnica Sodražica MAJ 2014

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

ribniko sodraki brezplani lokalni mesenik I maj 2014 I potnina plaana pri poti 1310 ribnica

Masaa tui-na agar Barbara agar s.p.

e ste neko lahko izbirali

Ob Mahovniki cesti 3, 1330 Koevje, tel.: +386 1 89 54 042

je petje. Tudi to bogati prazen

Sami smo odgovorni za to,

an si samo sam sebi, samo ti

15. maj - svetovni dan podnebnih sprememb

kjer izstopajo predvsem metan in duikovi

za normalno ivljenje loveka, rastlin in ivali

Potek sanacije gozdov, pokodovanih v februarskem ledolomu, in nadaljnji ukrepi za

Od katastrofalnega leda, v katerem je bila

Individualne odlobe za izvedbo sanitarne

RIBNIKO SODRAKI UTRIP / noviutrip@novi-utrip.eu / maj 2014

2014 pod sloganom: Skupaj za gozd. Osrednja

Zavod za gozdove Slovenije ponuja pomo lastnikom gozdov,

Strokovna pomo obsega:

O novih idolih ob prazniku dela

e vsaj malo spremljate nove informacijske

Zdaj e pokojni Steven Paul Jobs, ameriki

Verjetno v veini del, ki ga kujejo v zvezde,

Sredi sedemdesetih let prejnjega stoletja

e si je takrat Jobs postregel kar s klasino

Toda ljudje njegove bae so si z bannitvom in globalizacijo ustvarili razmere, v

maj 2014 / noviutrip@novi-utrip.eu / RIBNIKO SODRAKI UTRIP

Marijan Cvitak: Ko sem priel k Novi tifti, mi je nekaj manjkalo

jezo, kadar jo je zaradi esa razsrdil

RIBNIKO SODRAKI UTRIP / noviutrip@novi-utrip.eu / maj 2014

mljika posest in pa stalnost kraja, kar pomeni,

kakor ste e povedali, tudi prostor kulturnega

o prebivalko vasi izvedeli tudi kaj takega, kar

maj 2014 / noviutrip@novi-utrip.eu / RIBNIKO SODRAKI UTRIP

Biodiverziteta prilonost za Koevsko, prilonost za vas!

Drutvo Koevarjev staroselcev e vrsto let na

anja in nazore. Lahko trdimo,

RIBNIKO SODRAKI UTRIP / noviutrip@novi-utrip.eu / maj 2014

Kako dobro izkoristiti to naravno bogastvo? K srei, kot smo

GSM: 041 819 144 NAROANJE

Pri naroilu progresivnih stekel,

Anita Osvald s.p.

Vrata za varen, topel in urejen dom

M-vodoravni motiv, povrina

ELSTAR Starc Matja s.p.

Gorica vas 85a | 1310 RIBNICA

BELMAN D.0.0., GORENJE 62, STARA CERKEV

TOPLOTNO IZOLACIJSKE FASADE

RIBNIKO SODRAKI UTRIP / noviutrip@novi-utrip.eu / maj 2014

vas zanimajo kulturni dogodki?

Odgovore lahko poiete v oddaji Svet pred domaim pragom

Fiol (Phaseolus vulgaris)

TURKI ALI LAKI FIOL

Nizek fiol za stroje in zrnje - pijemontski

V naih asih je mir v

maj 2014 / noviutrip@novi-utrip.eu / RIBNIKO SODRAKI UTRIP

Kultura in arhitektura vhoda

Vhod v hio je kot naslovnica knjige. Je

Za vhod so sredstva vedno rezervirana

e osvojili, kar je lepo in prav. Zato ni ve

Skromno, a prijazno in skrbno

Dovolj en grmiek in malo prostora

Vhod pove, kdo smo

Za dva koraka manj do smetnjaka se odpovemo majhni zelenici, ki bi nas prijazno

Krompirjevi ganci (Eareppflgantsn)

Jedi, kakrna je bila pobolica ali filanje, ki