Nadzorni svet in njegove glavne pristojnosti po ZGD-1

V skladu z 281. lenom ZGD-1 je glavna funkcija nadzornega sveta, da nadzoruje vodenje poslov
drube. Nadzorni svet lahko pregleduje in preverja knjige in dokumentacijo drube, njeno blagajno,
shranjene vrednostne papirje in zaloge blaga ter druge stvari. Nadzorni svet lahko od uprave zahteva
kakrnekoli informacije, potrebne za izvajanje nadzora. e statut drube tako doloa, lahko te
informacije zahteva tudi vsak posamezen lan nadzornega sveta, uprava pa polje zahtevane
informacije nadzornemu svetu kot organu.
Nadzorni svet lahko sklie skupino. Nadzorni svet da skupini predlog za imenovanje revizorja, ki
mora temeljiti na predlogu revizijske komisije, e je le ta ustanovljena. Vodenje poslov se ne more
prenesti na nadzorni svet. Statut ali nadzorni svet lahko doloi, da se smejo posamezne vrste poslov
opravljati le z njegovim soglasjem. e nadzorni svet zavrne soglasje, lahko uprava zahteva, do o soglasju
odloi skupina. Za sklep, s katerim skupina da soglasje, je potrebna veina najmanj treh etrtin
oddanih glasov. V skladu z 282. lenom ZGD-1 mora nadzorni svet preveriti sestavljeno letno poroilo
in predlog za uporabo bilannega dobika, ki ju je predloila uprava. Vsak lan nadzornega sveta
oziroma revizijske komisije ima pravico pregledati in preveriti vse podlage za letno poroilo, ki mu jih
je potrebno na njegovo zahtevo predloiti, e nadzorni svet ne odloi drugae. Nadzorni svet mora o
ugotovitvah preveritve iz prejnjega odstavka sestaviti pisno poroilo za skupino. V poroilu mora
navesti, kako in v kaknem obsegu je preverjal vodenje drube med poslovnim letom. e je k letnemu
poroilu priloeno tudi revizorjevo poroilo, mora nadzorni svet v svojem poroilu zavzeti stalie do
njega. Na koncu poroila mora nadzorni svet navesti, ali ima po konni preveritvi k letnemu poroilu
kakne pripombe in ali letno poroilo potrjuje. e nadzorni svet potrdi letno poroilo, je sprejeto.
Nadzorni svet mora v enem mescu od predloitve sestavljenega letnega poroila svoje poroilo izroiti
upravi, sicer mora uprava nadzornemu svetu nemudoma postaviti dodaten rok, ki ne sme biti dalji od
enega meseca. e nadzorni svet tudi v dodatnem roku ne izroi poroila, se teje, da ga ni potrdil. V
skladu z 279. lenom ZGD-1 lahko nadzorni svet imenuje eno ali ve komisij, na primer revizijsko
komisijo, komisijo za imenovanje in komisijo za prejemke, ki pripravljajo predloge sklepov nadzornega
sveta, skrbijo za njihovo uresniitev in opravljajo druge strokovne naloge. V drubi, s katere
vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu, mora nadzorni svet oblikovati revizijsko komisijo.
Komisija ne more odloati o vpraanjih, ki so v pristojnosti nadzornega sveta. e nadzorni svet imenuje
revizijsko komisijo, mora biti vsaj en lan komisije neodvisen strokovnjak in usposobljen za
raunovodstvo ali revizijo. Ostali lani revizijske komisije so lahko le lani nadzornega sveta.
Naloge revizijske komisije so:
Spremljanje postopka raunovodskega poroanja,
Spremljanje uinkovitosti notranje kontrole v drubi, notranje revizije, e obstaja, in
sistemov za obvladovanje tveganja,
Spremljanje obvezne revizije letnih in konsolidiranih raunovodskih izkazov,
Pregledovanje in spremljanje neodvisnosti revizorja za letno poroilo drube, zlasti
zagotavljanja dodatnih nerevizijskih storitev,
Predlaganje nadzornemu svetu imenovanje kandidata za revizorja letnega poroila
drube,
Nadzorovanje neoporenosti finannih informacij, ki jih daje druba,
Ocenjevanje sestavljanja letnega poroila, vkljuno z oblikovanjem predloga za
nadzorni svet,
Sodelovanje pri doloitvi pomembnejih podroij revidiranja,
Sodelovanje pri pripravi pogodbe med revizorjem in drubo,
Opravljanje drugih nalog, doloenih s statutom ali sklepom nadzornega sveta, in - Sodelovanje
z revizorjem pri opravljanju revizije letnega poroila drube, e zlasti z medsebojnim
obveanjem o glavnih zadevah v zvezi z revizijo.
Pri delu revizijskih komisij priporoamo uporabo priporoil za revizijske komisije, ki jih je izdalo
Zdruenje nadzornikov Slovenije in ki so na voljo na njihovi spletni strani. V skladu z 272. lenom ZGD-
1 mora uprava vsaj enkrat v etrtletju poroati nadzornemu svetu o nartovani poslovni politiki in
drugih naelnih vpraanjih poslovanja, donosnosti drube, e posebej donosnosti lastnega kapitala,
poteku poslov, e posebej prometu in finannem stanju drube in poslih, ki lahko pomembno vplivajo
na donosnost ali plailno sposobnost drube. Nadzorni svet lahko zahteva poroilo tudi o drugih
vpraanjih. Uprava mora obveati nadzorni svet o vpraanjih, ki se nanaajo na poslovanje drube in
z njo povezanih drub. Nadzorni svet lahko od uprave kadarkoli zahteva poroilo o vpraanjih, ki so
povezana s poslovanjem drube in pomembneje vplivajo na poloaj drube ali je zanje razumno
priakovati, da bodo pomembneje vplivale nanje. Nadzorni sveti drub s kapitalskimi nalobami drave
v skladu s Kodeksom upravljanja drub s kapitalskimi nalobami drave:
Kodeks upravljanja kapitalskih nalob Republike Slovenije (v nadaljevanju: Kodeks), ki ga je sprejel SOD
med drugim vsebuje tudi priporoena naela, postopke in merila za ravnanje lanov organov nadzora
drub s kapitalskimi nalobami drave. Ker Kodeks povzema dobre prakse korporativnega upravljanja,
si SOD prizadeva, da bodo tudi drube sprejele Kodeks tako, kot doloa veljavna zakonodaja. V skladu
s 67. toko Kodeksa morajo imeti nadzorni sveti drub s kapitalskimi nalobami drave potrebna
pooblastila in kompetence ter biti objektivni in samostojni pri izvajanju funkcije nadzora nad upravo in
poslovanjem drube. Svoje naloge so dolni opravljati poteno in odgovorno.
Nadzorni svet je dolan izvajati svojo funkcijo nadzora nad poslovanjem drube v skladu z zakoni in
ustanovitvenimi akti drube. V stratekih kapitalskih nalobah je nadzorni svet dolan spremljati in
nadzorovati tudi izvajanje stratekih ciljev drub. Nadzorni svet ima pooblastilo za imenovanje in
razreitev lanov in predsednika uprave po lastni presoji skladno z interesi drube. Nadzorni sveti drub
s kapitalskimi nalobami drave, ki po ZGD-1 izpolnjujejo kriterije za velike drube, naj imenujejo
revizijsko komisijo ter po potrebi druge komisije. Revizijska komisija naj ima pristojnosti skladne z ZGD-
1 ter Kodeksom upravljanja javnih delnikih drub. e je imenovana kadrovska komisija, naj ta nadzorni
svet podpira pri imenovanju, nagrajevanju ter odpoklicu lanov uprav. lan kadrovske komisije naj bo
najmanj en zunanji strokovnjak.
Pri imenovanju lanov uprave lani nadzornega sveta nosijo polno odgovornost za strokovnost in
skrbnost odloitve, pri emer niso in ne morejo biti vezani na navodila kogarkoli, niti SOD, kar velja tudi
za drube z omejeno odgovornostjo s kapitalsko nalobo, kjer je ustanovljen nadzorni svet. V skladu s
priporoilom Kodeksa naj bi nadzorni sveti vsako leto opravili postopek vrednotenja uinkovitosti dela
nadzornega sveta. Nadzorni svet v okviru postopka vrednotenja uinkovitosti dela oceni svojo sestavo,
poslovanje, potencialna nasprotja interesov posameznih lanov ter delovanje posameznih lanov in
nadzornega sveta kot celote in tudi sodelovanje z upravo drube.
Postopek vrednotenja uinkovitosti dela nadzornega sveta se izvede skladno s priporoili dobre prakse
na tem podroju in pri njem se po potrebi uporabi storitve zunanjega strokovnjaka. O izvedbi in poteku
postopka vrednotenja uinkovitosti dela nadzornih svetov se informirajo tudi delniarji. Nadzorni svet
na podlagi rezultatov postopkov ocenjevanja oblikuje akcijski nart za izboljanje svojega delovanja,
pravoasno sprejme ustrezne nadaljnje ukrepe in ugotovitve ocenjevanja upoteva pri delovanju in
oblikovanju predlogov za skupino. Za vrednotenje uinkovitosti dela nadzornega sveta priporoamo
prironik za vrednotenje uinkovitosti nadzornih svetov, kot ga je izdalo Zdruenje nadzornikov
Slovenije, katerega tekst je na voljo na njihovi spletni strani.
Naloge in odgovornost lanov nadzornega sveta:
lani nadzornega sveta morajo ravnati s skrbnostjo vestnih in potenih gospodarstvenikov ter izkljuno
v korist drube. Pri tem so dolni upotevati priporoila dobrih praks in kodeksov, ki so jih drube
sprejele. Dolnost skrbnega ravnanja vkljuuje dolnost osebnega sodelovanja v delu nadzornega
sveta, skrb za pravilno in pravoasno delovanje nadzornega sveta, dolnost zahtevati ustrezna poroila
od uprave in se z njimi seznaniti, oceniti primernost kandidatov za lane uprave in spremljati delo
uprave in opozarjati na morebitne nepravilnosti. V koncernskih drubah so lani nadzornega sveta
obvladujoe drube odgovorni tudi za nadzor nad upravo obvladujoe drube, ki posredno vpliva tudi
na vodenje odvisne drube. Nadzor nadzornega sveta obvladujoe drube se glede zakonitosti in
gospodarnosti poslovanja ter glede skladnosti poslovanja s sprejeto poslovno politiko koncerna nanaa
na celoten sistem povezanih drub, ki se odraa v delovanju obvladujoe drube. Nadzorni svet si mora
v navedenem smislu pridobiti poleg informacij o drubi e ustrezne informacije o poslovanju z njo
povezanih drub.
V skladu z 263. lenom ZGD-1 morajo lani nadzornega sveta pri opravljanju svojih nalog ravnati v
dobro drube s skrbnostjo vestnega in potenega gospodarstvenika in varovati poslovne skrivnosti
drube. lani nadzornega sveta so solidarno odgovorni drubi za kodo, ki je nastala kot posledica
kritve njihovih nalog, razen e dokaejo, da so poteno in vestno izpolnjevali svoje dolnosti.
V skladu z Zakonom o finannem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju
(ZFPPIPP) mora nadzorni svet pri izvajanju svojih pristojnosti in odgovornosti za opravljanje nadzora
nad vodenjem poslov drube redno preverjati ali je druba kratkorono in dolgorono plailno
sposobna in ali poslovodstvo ravna v skladu s pravili 2. poglavja navedenega zakona, ki ureja finanno
poslovanje drub. lani nadzornega sveta so drubi solidarno odgovorni za kodo, ki jo je imela zaradi
kritve njihovih obveznosti. lani nadzornega sveta so prosti odkodninske odgovornosti, e dokaejo,
da so pri izpolnjevanju svojih obveznosti ravnali s profesionalno skrbnostjo poslovno finanne stroke
in stroke upravljanja podjetij.
lani nadzornega sveta morajo v sklopu njihovega delovanja v nadzornem svetu e posebej skrbno
nadzirati, ali poslovodstvo zagotavlja redno izvajanje ukrepov upravljanja likvidnostnih tveganj,
kapitalske ustreznosti in druge ukrepe upravljanja tveganj, ki so po pravilih poslovno finanne stroke
potrebni in primerni glede na vrsto in obseg poslov, ki jih druba opravlja. Pri tem lahko poleg pravil
ZFPPIPP smiselno uporabljajo tudi pravila in postopke upravljanja s tveganji, kot jih je sprejel Svet
Banke Slovenije za banke in hranilnice in so bila objavljena v Ur. l. RS, t. 135/06, 28/07, 104/07 in
85/10.
Nadzorni svet ima pomembno in odgovorno vlogo v postopkih, ki se vodijo v drubi zaradi nastopa
insolventnosti drube. V teh primerih je dolan dosledno upotevati dolobe ZFPPIPP, pri emer pa je
ena od njegovih kljunih nalog, da poda mnenje o poroilu poslovodstva o ukrepih finannega
prestrukturiranja drube. Navedeno mnenje mora vkljuevati presojo nadzornega sveta ali je druba
insolventna in o potrebnosti in ustreznosti predlaganih ukrepov. V primerih, doloenih v 43. lenu
ZFPPIPP so lani nadzornega sveta odgovorni upnikom za kodo, ki so jo le ti imeli, ker v steajnem
postopku niso dosegli polnega plaila, e je bil nad drubo zaet steajni postopek in e obstaja eden
od pogojev, navedenih v 43. lenu ZFPPIPP. lani nadzornega sveta morajo biti neodvisni in samostojni
pri svojem delu. lani nadzornega sveta morajo ves as paziti, ali izpolnjujejo pogoje za lanstvo v
nadzornem svetu, ki jih doloa ZGD-1 v 255. in 273. lenu.
lan nadzornega sveta je lahko vsaka poslovno sposobna fizina oseba, razen oseba, ki:
je e lan drugega organa vodenja ali nadzora te drube;
je bila pravnomono obsojena zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, zoper delovno
razmerje in socialno varnost, zoper pravni promet, zoper premoenje, zoper okolje, prostor in
naravne dobrine. Ta oseba ne sme biti lan nadzornega sveta pet let od pravnomonosti sodbe in
dve leti po prestani kazni zapora;
ji je bil izreen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica, in sicer dokler traja prepoved;
je bil kot lan organa vodenja ali nadzora drube, nad katero je bil zaet steajni postopek,
pravnomono obsojena na plailo odkodnine upnikom v skladu z dolobami zakona, ki ureja
finanno poslovanje podjetij, o odkodninski odgovornosti, in sicer e dve leti po pravnomonosti
sodbe.
lan nadzornega sveta prav tako ne more biti:
o lan uprave ali upravnega odbora od drube odvisne drube;
o Prokurist ali pooblaenec te drube;
o lan uprave druge kapitalske drube, v katere nadzornem svetu je lan uprave te drube;
o Oseba, ki je lan nadzornega sveta ali upravnega odbora e v treh drubah;
o Oseba, ki ne izpolnjuje pogojev, ki jih doloa statut. e lan nadzornega sveta ne izpolnjuje ve
zakonskih pogojev, oziroma iz drugih razlogov ne more ve neodvisno in samostojno opravljati
svoje funkcije, je dolan to nemudoma sporoiti in odstopiti z mesta lana nadzornega sveta.
Dolnost vsakega lana nadzornega sveta je, da se nenehno izobrauje, saj lahko le s kvalitetnim
strokovnim znanjem tudi kvalitetno izpolnjuje svoje naloge. Pri tem elimo e posebej opozoriti na
programe izobraevanja, ki jih brezplano za nadzornike dravnih drub organizira Slovenska
odkodninska druba, d. d.
lan organa vodenja ali nadzora, prokurist in izvrni direktor delnike drube ter poslovodja, lan
nadzornega sveta in prokurist drube z omejeno odgovornostjo se morajo v skladu s 1. odst. 38. lena
Zakona o gospodarskih drubah (ZGD-1) izogibati kakrnemukoli nasprotju njegovih interesov ali
dolnosti z interesi ali dolnostmi drube, ki jo vodi ali nadzira. Nasprotje interesov osebe iz prvega
odstavka omenjenega lena obstaja, kadar je nepristransko in objektivno opravljanje nalog ali
odloanje v okviru izvajanja funkcije ogroeno zaradi vkljuevanja osebnega ekonomskega interesa,
interesa druinskih lanov ali zaradi posebne naklonjenosti ali kakrnih koli drugih interesov povezanih
z drugo fizino ali pravno osebo. Zakonodajalec je z 4., 5. in 6. odst. 38.a lena ZGD-1 elel zagotoviti
preglednost pri sklepanju pravnih poslov, pri katerih obstaja tveganje sledenja lastnim ekonomskim
interesom. Urejen je tudi odkodninski vidik, saj morebitna skupinska odloitev o soglasju za
sklenitev pravnega posla ne izkljuuje odkodninske odgovornosti poslovodje.
Tudi doloba 41. lena ZGD-1 ureja enega od vidikov dolnosti zvestobe drubi, in sicer prepoved
konkurence za direktorje, kar pomeni, da ne smejo sodelovati niti kot lani organov niti kot drubeniki,
poslovodje ali komplementarji pa tudi ne kot delavci v katerikoli drubi ali kot podjetniki, e gre za
drubo, ki je ali bi lahko bila v konkurennem razmerju z dejavnostjo prve drube. ZGD-1 v 271. lenu
doloa prepoved opravljanja pridobitne dejavnosti brez soglasja nadzornega sveta za lane uprave
delnike drube. V primeru kritve prepovedi konkurence je predvidena odkodninska sankcija. Druba
pa lahko od krilca zahteva tudi, da ji prepusti posle, sklenjene na svoj raun, kot posle sklenjene za
raun drube ali da nanjo prenese koristi iz poslov, sklenjenih za svoj raun, ali da drubi odstopi svojo
pravico do odkodnine.