SlfNINA PLAANA V GQTOVINl OKTOBER 1931^

\ RHIT
52326
ARHITEKTURA
mesena revija za stavbno, likovno in uporabno umetnost - Naronina
letno 120 Din. - Uprava: LJubljana, Kopitarjeva ulica It. {. - Izdaja
konzorc ij Arhitekture (Ing. arch. Dragotin Fatur). Za urednitvo
odgovoren dr. Rajko Loiar. Grafi no delo Jugoslovanske tiskarne
v LJubljani (K. e).
ARHITEKTURA
mjesena revija za gradevinsku, likovnu I uporabnu umjetnost. Pretplata
godlinj e 120 Din. - Uprava: Ljubljana, Kopitarjeva ulica - Izdaje
konzorc ij Arhitekture (Ing. arch. Dragotin Fatur). - Za uredniitvo
odgovara dr. Rajko Loiar. - Grafl ki radovl: Jugoslovanska tiskarna
u Ljubljani (K. e).
ARHITEKTURA
Zeitschrift (Ur Baukunst, bildende und angewandte Kunst. Erscheint monatlich.
Bezugsprels jVhrlic h 120 Dinar. - Administration: Ljubljana, Kopi-
tarjeva ulica 6. - Herausgegeben vom Konsortium Arhitektura
(ing. arch. Dragotin Fatur). FUr die Redaktion verantwortllc h: Dr.
Rajko Loiar. - Graphi sc he Aussta ttung: Jugoslovanska tiskarna,
Ljubljana (K. e).
ARHITEKTURA
Revue mensuelie de I'architecture et de I'art. - Prix de I'abonnement
annuel 120 Din. - Administration: Ljubljana, Kopitarjeva 6. - Publlte
par 1'assoc iation Arhitektura (ing. arch. Dragotin Fatur). - Pour la
redac tion responsable: Dr. Rajko Loiar. - Travail graphique:
Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana (K. e).
ran
Centralno, kopelno in kuhinjsko kurjavo v tedilniku
V a m k o n s t r u i r a i n m o n t i r a s s v o j i m v z i d a n i m k o t l o m v v s a k e m n o r m a l n e m t e d i l n i k u t v r d k a
J U G O - R A D I A T O R
T e l e f o n I nt . 3 4 - 8 2 L a s t n i k F R I D E R I K H E R T L E , L j u b l j a n a K o l o d v o r s k a Ul .18
V dananjem tekem asu, ko ne vemo, kje bi e tedili, se najmanj misli na to, da se
prav s kurjavo zelo veliko potrati in nam uhajajo dnevno tisoi kal ori j skozi dimnik.
Na podstavi 25 letne prakse in izkunje naega imetnika gospoda Fri deri ka Hertleja
smo konstruirali kotel za vzidek, s katerim se lahko tiri do pet normalnih sob obenem
kuri. Ta vzidani kotel se more v vsakem normalnem tedilniku nevidno namestiti in se s tem
oblika tedilnika popolnoma ni ne izpremeni.
Obenem s kurjavo kopeli se tudi segreje voda zanjo oziroma voda za pranje in
eventualno za umivalnike.
V zimskih mesecih, ko se kuri stanovanje, Vas ne stane kuhanje obedov ni . V
poletnih mesecih Vas pa zopet voda za kopanje in umivanje n i ne stane.
tedilnik je opremljen s poletno, prehodno in zimsko reetko.
Prvi dve reetki se lahko snameta, poslednja je s kotlom trdno spojena in obstoji iz
votlih reetnic, ki se ohlajajo z vodo in slui sprio tega vsaka reetnica kot kurilna ploskev.
Pri dananjem tedljivem nainu zidave, ko se navadno vsaka vila po nadstropjih
oddaja v najem, je to najbolji nain kurjenja. Nekoliko viji nabavni stroki kakor za kurjavo
s pemi so neznatni in velika korist je v tem, da imate v vsem stanovanju eno samo skupno
kurie. Vsak stavbnik bo brez nadal jnjega razumel, da je obratovanje z enim samim
kuriem nasproti kurjavi s pemi zelo varljivo, ter se s tem prihrani tudi zidanje ve
dimnikov.
Manje gostilne, kjer rabijo ves dan ogenj v tedilniku, dobe s to napravo dnevno
ve kopeli, ki vse leto ne stanejo niti dinarja in se pozimi lahko nekaj tujskih sob s tem kuri,
tako da si more na ta cenen nain vsaka majhna gostilna nabaviti majhno centralno kurjavo.
Montirali smo e ve takih naprav in Vam jih na eljo rade volje demonstriramo, prav
tako smo Vam vsak as s priporoili na razpolago.
Vel i ke koristi teh naprav obstoje v tem:
1. da si ni treba ubijati glave, kam bi postavili kotel za centralno kurjavo, ker pri
dananjem nainu zidave prav za take stvari manjka prostora;
2. da se na preprost in cenen nain obratuje, ker se vse oskrbuje z enim samim kuri-
em; da se zida samo en dimnik.
3. da kuham pozimi zastonj in se koplje ni poleti zastonj.
V sluaju potrebe se z zaupanjem obrni te na nas in Vam bomo vsak as postregli s
projekti in z izvritvijo.
Po d j e t | e z a c e n t r a l n e k u r j a v e v s e h s i -
s t e m o v , p r i p r a v z a t o p l o v o d o , n a p r a v
z a o s k r b o v o d e I n r p a l k , k o p e l i , k u h i n j ,
p a r n i h p r a l n i c I n p a r n i h s u i l n i c ]
J U G O - R A D I A T O R
L a s t n i k Fr i d e r i k He r t l e
L J U B L J A N A
K o l o d v o r s k a u l i c a 18 - T e l e f o n 3 4 - 8 2
l i C 32
VSE VI SOKE ZGRADBE - ELEZOBETON
SOLI DNO - NAJ CENEJ E
LJUBLJANA, TRAKA CESTA 2. - TELEFON 2881
PRVA SIOVENSKA ZIDARSKA ZADRUGA
SOI J lOn I Bauer Fabrika velakog kamena i cementne robe
_ Osnovana 1865 god.
Novi Sad Fiujaia Beograd
Telefon: Kancelarifa 23-16 ** Fabrika 22-05 (Klanica) Vrtina voda 3 - Telefon 51-68
I z r a d u j e i d r i slalno na siouariiu.
Stepenice i balustrade od vetakog kamena - Teracomo3aik-pioe i cementne ploice za patosanje - Betonske
cevi - Ksilolit patos - Beton ke ploe 3a pregradne zidove - Keramine ploice 31 odlaganje - Keramine ploice
za patosanfe - Heraklit" gradevinske p l o e - Celoteks" ploe - Kalieve pei eke i domae - Stednjake
Kizelgur kompo3iciju 3a i^oliranje cevi - Bandae od jorgantina za kizelgur kompoziciju - Pampurne i^olir ploe
sa asfaltom - Pampurne emulgit- i asfalt olje za izoliranje cevi - Beli cement.
PLUTA (Korkholz) prirodna i (Presskork) vetaka u
komadima i ploama - MLEVENA PLUTA (Korksc hrott,-
gries,-mehl) - IZOLACIJ E OD PLUTE (Kork, Korkstein-
platten, Korksteinrohre, Ziegel) - SVE TEHNIKE 1
DRUGE IZRADE OD PLUTE: kao parket od plute itd.
FABRIKA ZAPUAA
A r s e . I L I C A , B e o g r a d
NJ EGOEVA UL. 67 - TELEFON 3-88
J . M. GAEA
O V L A E N I G R A D I T E L J ( P R E D U Z I M A )
B E O G R A D , K o s o v s k a 51/ 11
Tel efon 55-40.
I z v od i sv e v r st e g r ad j ev i n s k i h r ad o v a.
I zveo: kafanu Boem, ugao Knez Mi teti ne i Ceti njske
ul i ce, unutrnnje meri nerne radove Dravne Arhi ve,
zgradn D. Leovca, Poenkareova >4 i sada izvodi Astro-
nomsku Oservatori ju Uni versi l eta n Laudavnom ancu.
TKI 1 NI ki BI RO ZA CENTRALNO
GREJ ANJ E I SANITETSKU TEHNIKU
MILOA
P. RADOJLOVIA
I N E N J E R A
BEOGRA D
J U G O V I A U L I C A B R 2 - T E L E F O N 474
S n i m a n j e a r h i t e k t u r a ,
p l a n o v a , k a o i s v e o s t a l e
f o t o g r a f s k e r a d o v e
v r i s t r u n o i p r v o k l a s n o
F o t o - a t e l i e r
V l a d a B e n i , B e o g r a d
P o e n k a r e o v a u l . 3 2
T e l e f o n 5 0 - 0 6
F A B RI K A GL I E J OSI POV I A - B E O G R A D
Dua nova ulic a br. 51 Tel efon 6- 30
I z r a d j u j e n a j e f t i n i j e i n a j s o l i d n i j e :
Sve vrst e o g ra d a : imanja, dvorita, tenis-igralita, kancelarija itd. - P l e t i va od ice gvozdene za
sortiranje peska, ljunka, kamena i ugla, za zatitu staklenih krovova itd. - Pla tna od me t a l ni h
ic a : za mlinove, za razna sita za domae i industrijske potrebe, za sunice kukuruza, ljiva i hmelja,
za zatitu protiv komaraca itd. - P l a t no - RA BI C za zidanje u cementu i gipsu. - i c u b o d I j i k a v u. -
Kre ve t e g vo zd e ne i me si ng a ne i sve druge mogue izrade od gvoda i ice. - Sva ri va nj e
e l e kt ri ni m i a ut o g e nski m putem svih mainskih delova pod garancijom.
Spec ijalna radionica za umnoavanje planova
J UG Bogdanova br. 26. Telefon 57-48 - Beograd
Kopira planove svih vrsta u najkraem vremenu. - Cene
prema vrsti hartije i koli ini m", od Din 16'- do 100'- po 1 m
2
.
Vel i k o st ovar i t e Teiet on ^
Najboljih boja za masna i posna malanja
Najboljih lakova i tirnisa
Specijalnih boja za veta ki kamen i fasade
Materijala za bojanje, gla enje i poliranje
kamena
Materijala za sva umetnika malanja
Cene na jpovoljnije
NEDELJ KO K. SAVI, BEOGRAD, Kolareva br. 3
EL EK TRO- I N STA L A TERSK A RA DNJ A
T E H N I K A B R A N K A M I H A I L O V I A
VL A J K OVI EVA 4 BEOGRAD TEL EFON 23-91
I z r a d j u j e : El ektri ne central e vi soko^ i ni skog napona.
K uevne i nstal aci je, osvetl jeni a, zvona, tel efone i groni obrane.
Vri projekte i sti h. I ma na si ovari tu el ektri ni h motora, si jal i ca
i svet; el ektro-i nstal ac. muteri jul a. I/ .rada struna. Cene sol i dne.
Vel i k o st ovar i t e Teiet on ^
Najboljih boja za masna i posna malanja
Najboljih lakova i tirnisa
Specijalnih boja za veta ki kamen i fasade
Materijala za bojanje, gla enje i poliranje
kamena
Materijala za sva umetnika malanja
Cene na jpovoljnije
NEDELJ KO K. SAVI, BEOGRAD, Kolareva br. 3
PETER I T N I K
S P L O N O K L E P A R S T V O
I NSTALACI J A STRELOVODOV
LJ UBLJ ANA / AMBRO EV TRC 9 / TEL* ?146
Na j s t a r e j a k l e p a r s k a d e l a v n i c a
J A K O B F L I G L D E D I I
P OP RE J J A K OB F L I G L
L J U B L J A N A
Ri mska c esta 2 - Gregor i eva ulica 5
Stavbni krovec , galanterijski in
umetni klepar. Intalac ija vodo-
vodov, modernih kopalnic , stra-
ni in drugih sanitarnih naprav.
Napeljave strelovodov. Postreba
to na in solidna. Cene 'zmerne.
TERRAZZO
F R A N C I E R B E C
6 L I N C E I X * T * 2 1 V I * L J U B L J A N A
GRA DBENO PODJ ETJ E IN TEHNI NA PI SA RNA
M I R O S L A V Z U P A N * L J U B L J A N A
Z
t a
CQ
>
<
H
TEL EFON T. 2103 C/ 5
BETON , EL EZOBETON SK E
VODN E ZGRA DBE,
A RH I TEK TURA
TER V SA K OV RSTN E
VI SOK E VGRA DBF. I TD.
SPREJ EMA N J E
V STROK OV N O I ZVRI TEV
VSEH N A RTOV
STA VBN E STROK E
TEHNI NA MNENJ A
ZA STOPSTVO STRA N K
V TEHNI NI H ZA DEVA H
J . HLEBS DRUBA Z O. Z. o O
L J UBL J A NA sv. PETRA C. 33
a *

Sj ui
2 a
N A J M O D E R N E J I A P A R A T I
D E L O S T R O K O V N J A K O
S O L I D N O - C E N E K O N K U -
R E N N E
N A J M O D E R N E J I V Z O R C I
Svaki arhitekt,
graditelj ili
gradjevni poduzetnik
p r i j e s t v a r a n j a k o n a n e o d -
l u k e , k o j e m e v r s t o m b u k e
o b u k a t i f a s a d u , t r e b a d a z a -
t r a i u z o r k e
s uhe buke
TERRABONA

k o j a s e p r o i z v o d i u s v i m e l j e -
n i m n i j a n s a m a , b o j a i z p r v o -
r a z r e d n o g m a t e r i j a l a u n a o j
n o v o i n a j m o d e r n i j e u r e d j e n o j
t v o r n i c i u S a m o b o r u .
SAMOBORKA D. D.
Z A G R E B , S A M O B O R S K A C .
T e l e f o n i n t e r u r b a n b r o j 5 9 9 3
R O L E T E
Drvene Esslingen
eli ne
Detektiv
tora
a lusije
Drvonitke
Trska ne
Gra di
Najve a i na jsta rija
tvornic a ove vrsti u
- - - J ugosla viji. - - -
Osnovana 1889. god.
S T OL A RI J U
G ra djevnu i umjetnu
B RA V A RI J U
D o b i t i e t e
n a j b o l j e , n a j b r e i n a j j e f t i n i j e k o d
G. Skrbi, nasljednici
Braa Vidakovi
P r v a j u g o s l a v e n s k a t v o r n i c a r o l e t a ,
d r v e n e i e l j e z n e r o b e
Z A G R E B
Sa jmina ulic a 34 Telef. inter. 34-92
NAJ VEA TVORNI CA SVI H VRSTA
ROLETA
P R V A 1 N A J M O D E R N I J A U K RA L J EVI N I J UGOSL A VI J I
ODL I K OVA NA GRA ND PRI XOMc, ZLATNOM MEDA L J OM
I DI PL OMOM NA SVJ ETSI UM I ZLOBAMA U
L1EGE-U (Bel gi j a 1928), PARI ZU
(1928) I NI C1 (1929)
MI RKO BENI
ZAGREB
T V O R N I C A : K I J A N OV A UL . 19 i 2. T E L E F . 3514
BRZOJ A VI : K A PA K ZA GREB
TVORNICA
Cel i ni h rol eta, rol oa, j ekl eni h rol eta, Stnhl -
l ol l bnl ken. drveni h rol eta, l eseni h rol eta,
I l ol zrol l hal ken, Lsl i ng, Roal eaux. kockasti h
rol eta, system tora, prozi rni h rol eta, pl at-
neni h rol eta, Gradel Rol eten, FL OS I tO-
L ETEN, Wol kenpl achen, karosti l i reetka,
oeherjri ter System Eostwi k, sunani l i zastora
na peru ili na stroj, Sonnenpl ncl i en mi t
Federmechani smus oder mi t Maschi nenan-
tri eb, Pl acl i enzel te, C E R H E R U S patent
brave proti v proval e.
Tvor ni ca j e ur edj ena naj moder ni j e, sa \ l asti t i m
pogonom i vl asti tom el ekt r i nom i l om / P r euzi ma
svaku naj vecu nar udbu i svr ava j e u na.i k r ae
v r i j eme / Za pr vokl asni mat er i j a! i naj sol i dni j u
i zr adbu se j ami !
PI LOT D. D.
ZA GRADJEVNU INDUSTRIJU
ZAGREB
Radni ka cesta 22 T el ef . 26-01 i 22-67
1 z v a d j a s p ec i j a l n o : I ZOL A C I ON E RA D N J E SA
A SP H A L T OI D OM , i zol aci j e hor i zontal ne i ver ti -
kal ne, proti vl ai te i zol i r anj e pl osni h kr ovova i
ter asa / I ZOL I RA N J E C E L O T E X O M proti vl ai ,
i zol i r anj e proti ui nci ma temper atur e, topl i ne, hl ad-
noe, zvuka te vl ani h sti j ena / I z vadj a: P OD OV E
O D E L I N O G BE T ON A , E U BOE OL I T H PO-
D O V E i t. d. t e d o b a v l j a : P E I GL I N EN E, vl a-
sti ti pr oi zvod / T E D N J A C I , vl asti ti proi zvod /
K E RA M I T N E P L O E , za obl aganj e zi dova i podova
/ A M OT - opek a i br ano / N A RA V N I K R I L J E V A C
/ SA L ON I T asbest cementni kr i l j evac / K ROV N A
L J E P E N K A dr vocement / GI P S- P L O E I GI P S /
E ST RI H SA D RA za podl oge / I ZRA DA E L I N OG
BE I ON A za po cl ove / V A P N O, T RST I N A / OP E K A -
C R I J E P - C L M E N T i ostal i gr adj evni mater i j al .
L J U B L J A N S K A M E S T N A P L I N A R N A
I V A N B A H O V E C
G A L A N T E R I J A
K A R T O N D R U B A
RUDOLF GEYER
STA VBNO, UMETNO
IN K ON STRUK CI J SK O
KLJ UAVNI ARSTVO
LJ UBLJ ANA
VOSNJ A KOVA UL. 10 / TEL . 3291
I z vr uj e st opmke, bal k onsk e, gr obne i n vr t ne
ogr aj e od naj pr epr ost ej e do umet ni k e i zde-
l ave / Pol aste i n r avne stopni ce / k ar j ast a
omr e j a i z spec. U- el . / Sol nne zastor e / e-
l ezne k onst r uk ci j e vseh vr st / St ek l ene str ehe
z ost ek l j enj em z i l om al i br ez i l a / V sako-
vr stne cv et l i nj ak e za v r t nar j e / St al na zal oga
vseh vr st tedi l ni kov, pr i z nano sol i dno del o.
A v t o g e n i n o v a r j e n j e v s eh v r s t k o v i n .
(0
C
tO
s
.Q
J
I
C e l u l o i d n i i t n i k i
z a v r a t a i n c e l u l o i d v p l o a h v
r a z n i h b a r v a h i n d e b e l i n a h P a p i r
R a z g l e d n i c e / A g e n t u r a / K o m i s i j a
G E O D E T S K A I G R A D J E V IN S K A
A K A D E M I J A
A L B E R T P E L E T I
Profesor AND0N0VIC
BE O GR A D - Brankova 23
Tel . 16- 36
Sprema geodete, geometre
(zemIj omere), p o r e z ni k e,
gradjevinare (preduzim.),
E L J E Z N I K E
GRA B J E V I N A R E
(vie nadzornike pruga,
tehni ke i novi uke po
sperijalnom prodni 111 u).
njihove pomonike i teh-
nike crtae. Nastava traj e
dve i jednu kolsku goilinn
za crtae. kolarioa 330U
dinara prvi i 3000 drugi
seinestar. Zimska kotska
godina poinje 15. oktobra
a letnja 15. maj a. Isjiiti
poinjii 21. oktobra, llpis
otvoren. Pri prem ni i
dopunski knrzeviotvoreni.
S va
oba vesten ja
kao i
besplatnu
uredi m
daje
ili alje
D I R E K CI J A
BE O G R A D
Brankova
ul. 23.
S O B N O S L I K A RS T V O
TJ

D)
O
a
>
(0
C
o
o
N
>
<D
C
>0
C
d)
t_
3
jC
C
o
X
a)
c
<1)
O
L J U B L J A N A
E M O N S K A C. T . 2 5
M E S T N I S T A V B E N I K
MAVRI C A N T ON
L J U B L J A N A
TEHNI NA PI SA RNA - DUNA J SKA C ESTA TEV . 38
(N
00
00
CO
Izvruj e na rte in prora une Ski c e iz-
deluje neobvezno in brezpla no. To ne
JU informac ije ob vsaki uri.
(D
Gradbeni materijal iz lastne gramozni c e
' v Linhartovi ulici dobavlja po n a j n i j i
ceni, prav tako tudi humus ( rno prst) za
vrtove z do vo zo m in brez dovoza.
00
>J tevilni domovi v Ljubljani in na deeli
pri ajo o vztraj nem, sol i dnem in stro-
kovnj ako dovrenem delu. Poskusi te
O tudi Vi, ne bo Va m al.
l l m j e l n a i g r a d j e v n a b r a v a r i j a
DRAGUTI N HAMEE
Ncdul i eva ul. 25 Z A GREB Tel cl on br. 42-62
Preporu a se za izradjivanje
svih u in l i ruLu zasjec aju ih
radnja. - Spec ialna, izradba
elj eznih konstrukc ija, por-
tala i krovova.
EL EK T ROUDRUGAK . D.
Z A GREB
MARGARETSKA ULICA 1 TELEFON BRO) 59:91
Izvadja elektri ne in telefonske
c entrale i svakovrsne elektri ne
uredjaje za slabu i J aku struj u
Prodaj a elektri nog materijala
te skladite svakovrsnih lustera
MO D E RN I E E E k TR I N I U U E D J A J I !
Pr o d u k t i v n a z a d r u g a
l j u b l j a n s k i h m i z a r j e v
r. z. z o. z.
Pohitveno, stavbno in
portalno mizarstvo. -
Najmoderneje mizar-
sko podjetje na elek-
tri ni obrat. Za solidno
delo se jam i. - - -
T o v a r n a n a Gl i n c a h p r i L j u b l j a n i
Najblija tramvajska
postaja MILARNA. -
Tel el on tev. 2410.
Potni ekovni ra un
tev. 13.997. - - -
J S
A V C A R
GRA DBEN O P ODJ ET J E
T E H N I N A P I SA RN A
LJ UBLJ ANA
T E H N I N A PI SA RN A :
BREG T. 8 / TEL . 22Sr
K OMERCI J EL N A PI SA RNA : DOL EN J SK A CESTA 26 / TEL . >14S
I N. FRAN
Material" Ljubljana
n
Dunajska cesta 36
Brzojavke: MATERIAL / Telefon t. 27-16
Dovoljujemo si Vas opozoriti, da imamo stalno veliko zalogo
STAVBNEG A MATERIALA
najboljih tovarn po konkurennih cenah na zalogi / Dobavljamo
v vsaki mnoini: Streno opeko / Heraklitne ploe / Kameni-
naste cevi / Lepenko / Mavec / Lesni cement / Izolacijo proti
vlagi / Ploice za oblaganje zidov in tedilnikov / Ploe za
oblaganje tal itd. / Nadalje Vam sporoamo, da izvrujemo
sami z lastnimi kvalificiranimi delavci: Oblogo sten z belimi
emajliranimi ploicami v kuhinjah, kopalnicah,' strojnicah itd-
ZAHTEVAJ TE CENIKE / CENE KONKU-
RENNE / SAMO PRVOVRSTNO DELO
Polagamo: Ksilolitni tlak / Keramitne tlake / Parkete iz plutovine
INENJ ERI KAISER I EGA
G R A D J E V N O D. D.
U Z A G R E B U
Gaj eva ul. broj 4 II.
T e l e f o n b r o j 6 5 - 0 5
Daje upute, osniva i preuzima u isgradnju svakovrsne
stambenc, poslovne i industrtjalne ograde/ napose spe-
ci jal ne armi ranobetonske stropove sa ravnom dolnjom
plohom, kao i cesto-, mosto- i v o d o g r a d ev i n e.
A. MI H OK OV I
Gradevna i umjetna stol ari ja na motorni pogon
Osnovano god. 1890
Speci jal na i zradba pr ozor a na
posmik sistema I D E A L
(Schi ebef enster )
Z A G R E B , I LI C A B R O J 6 7 .
T E L E F O N 5 2 - 7 2 , 3 1 -6 9
V f A V MI ZARSK O STROKO SPADA-
J OA DELA, POSEBNO PA STAVBNA.
I ZVRUJ E NAJ SOLI DNEJ E I N POCENI
TVRDKA
U AHAI
SPLONO
STROJ NO
MI ZARSTVO
LJ UBLJ ANA
PR1VOZ tO
CPRULE)
T EL * 2 7 - 0 8
M OD E R N O U REJ EN E DEL A V NI CE
S STROJ I NA ELEKTRI EN P 0 6 0 N I N
VELI K A Z A L 0 6 A SUHE6A LESA V A M
J A MI J O Z A DOB ER I N SOL I DEN
I ZDELEK
Kalmus &
Ogorelec
*
Tovar na gl i nasti h pei ,
tedi l ni kov,zal oga ke-
r ami tni h pl o za tl ak,
pl o za o b l ag an j e
sten, cevi i z kameni ne
za str ani a, kanal i -
zaci j e, r a d eb u r k e
speci j al ne pekovske
pl oe M i t scher l i ng,
Samo t n a ognj atr dna
opeka, samotna moka
Ljubljana
/
<p
v
<f
<S>
S "

V
CESKOMORAVSKA
I
KOLBEN-DANEK
A. D. PRAG
IZRADJUJE:
Parne maine, lokomobile, parne i vodene trubine, Diesel motore,
kotlove, pumpe, strujomere, elektromotore, elektrine centrale,
elektrine maine, automobile, parne i elektrine lokomotive,
tramvaje, parne val jke, traktore, strugare, silose, mlinove, pivare,
olane, eerane, fabrike spiritusa i t. d.
S t o v a r i t e :
Beograd: Wilsonov trg l i t
Tel efon: 47-63 Adresa brzojava
Autopraga Beograd:
lnenjerska kancelarija:
Beograd: Deligradska u. 21
Tel efon: 54-72 Adresa brzojava:
eskomoravska Beograd
Na stovaritu u Beogradu ima:
Avtomobile PRAGA osobne
PI KOLO 5/ 18 HP 4 ci l i ndera,
ALFA 9/ 32 HP 6 ci l i ndera,
MI NjON 13/ 45 I I P 6 cilindera,
GRAND 17/ 60 HP 8 cilindera,
Teretne:
AN 30 HP nosivost 1.500 kg,
L 10 HP nosivost 3.000 kg,
N 55 HP nosivost 56.000 kg,
I zradjuje avtobuse:
AN 30 HP sa 14 sedita,
NO 55 HP sa 36 sedita,
Motocikle :
BD 15 HP
Elektromotore . K. D.
od 0"5 do 15 HP
I nstal aci oni materi jal , el ektri ne pe-
gle, koliere, i stae praine, armature,
l ustere, aparate za visoki i ni ski napon,
preki dae i t. d.
Komerni materi j al :
Kade za kupati l a, ukrasne umetni ke
predmete od liva.
Na zahtev izporuu jemo :
Automobi l e za prenos fekal i ja, auto-
tankove za benzin, naftu, petrol i dr.
autotankove za pol i vanje i pranje ulica
i trcal jke za poar, sanitetska kol a,
automobi l i zi rane mlinove, traktore za
pol jopri vredu i puzavce.
Zahtevajte detaljne ponude!
E RM A N o
A RH A R
mi zarstvo in zal oga pohi t v a v t. Vidu nad
Ljubljano, prevzemata v sol i dno i zvri tev po
konkurenni h cenah opreme stanovanj, pisarn,
prodajal n, hotel ov itd. po lastnih in predl oeni h
narti h. / Najmoderneje urejen obrat! / Na ti soe
pri znanj! / Lastni i l ustr i r ani al bumi za l astno
ceno na r az pol ago. / I I I I I I I I I I I I
Veste li, da dobite najbolji
STAVBENI MATERI J AL
edinole pri tvrdki
J OS. CI HL A R, L J UBL J A N A
Tvornica cementnih izdelkov,
umetnega kamna in terrazzo
materijala. / Najveja zaloga
Ia betonski h cevi znamke
VULKAN kakor Ia ekih
kameninastih cevi ter drugih
izdelkov. / Zastopnik belega
anglekega Portland-cementa
f
SNOWCRETE. / Izvrujejo
se vsa umetna kamnoseka
dela za stavbe, cerkve i. t. d.
Podjetje ustanovljeno leta 1910. Telefon t. 27-35.
T v o r n l c e o p e k e i n p e i
F. P. Vidic Komp.
Anton Kovai
L j u b l j a n a
Preernova ul i ca 3
O
Se p r i p or oaj o z a d o b a v o r az n e-
ga s t av b n eg a maf er i f al a, i n si cer :
Prvovrstni zarezan strenik,
z i dak e, a mo l n o o p e k o , k ameni -
nasl e cev i , P or t l and- cement i l d.
P r vovr st ne gl i naste pei
r a z n i h mo d e r n i h o b l i k i n b a r v .
t ed i l n i k e, o b l o e n e
z d omai mi p en i cami i n ek i mi
emaj l . pl oi cami . Obl o i l ev sf en v
k opal ni cah, k uhi nj ah, mes n i c ah i l d.
Najbol ja in tona postreba.
M IZ A R S K A T V O R N IM
L jubljana V IL
Celovka cesta 121
Telefon tev. 2372
Izvruje vsa st avbna del a kakor tudi speci j al na
sni una okna, i z l o b e n a o k n a , stopni ee, lam-
bari je t er opreme t rgovs ki h i n drugi l i l okal ov
A. VERBAJ S
m
<iii 'Hi
LJUBLJANA
Brzojavke: VERBAJ S LJ UBLJ ANA
Telefon 2867
ekovni raun 11.355
GOSPOSVETSKA CESTA 10
Tova rni ka zaloga elektrotehni nega instalac ijskega
ma t e ri j a l a za ibki in moni tok, strojev, vsakovrstnih
aparatov, instrumentov, kuhalnikov, iikalnikov, telefonov,
elektr. zvonc ev, svetil (lestenc ev, namiznih svetiljk) itd.
Ra d i o a p a ra t o v, detektorjev in vseh sestavnih delov.
Prevzema v i zvri tev tono, ceno in strokovnjako
NARTI IN PRORAUNI NA vsakovrstne instalac ije, kompletne telefonske naprave in
ZAHTEVO NAJ NIJ E CENE! sploh vsa v to stroko spadajoa popravila in montiranja.
AVGUST AGNOLA - LJ UBLJ ANA
Zaloga stekla in porcelana,
ogl egal , i p in okvi rov.
Posebni oddelek za stavb-
no in umetno steklarstvo.
Stal na zal oga vseli vrst
navadnega, sol i nkega,
specialnega, ogl edal nega,
ka te d r a 1 n eg a, or 11 ament-
nega, robastega in inega
stekla.
Ogledala in ipe za izlobe
in pohitvo v vseh veliko-
stih in izdelavah.
Zaloga LUXFER steklenih
betonskih plo in prizem.
Slekleni zidaki in streniki.
Dunajska cesta 10
Telefon tevilka 2478
Stuermanova premina okna, dravni
nemki in mnogi inozemski patenti.
P osebno se priporoajo za hotele, re-
stavracije, vi| e> ole, sanatorije i. t. d.
Premakljiva dela, obojestransko v ko-
vinastih l enski h tra ni c a h tekoa,
dajeta sigurnost: pol nega za pa ha ,
lahkega teka brez trenja, ker se les
in barva ne dotikata, p o p o l n e g a
hi gi j e nske ga zra enj a in lahkega
premikanja, i e nj a b re z v sa k e
nevarnosti, ker se dasta oba dela na
znotraj odpreti. Izdeluje specialna
s t a v b n a m i z a r s k a t v o r n i c a
M. Gogala - Bl ed I .
Tel el on 52-
LOVRO PICMAN
C E N T R A L N E
K U R J A V E
V O D O V O D I
S A N I T A R N E
N A P R A V E
K OP A L I A
O P R E M A
S A N A T OR I J E V
I N B OL N I C
I Z V R E V A N J E
P R O J E K T O V
P OS L OV N I P R O S T O R I :
L J U B L J A N A , I L I RSK A UL. 15
T E L F O N 2 9 - 1 1
UVODNE BESEDE
Mesena revija Arhitektura je nastala na podlagi dolgotrajnega pripravljalnega
dela borbenih arhitektov iz Beograda, Zagreba in Ljubljane. Revija ima namen, zdruiti
sodobne arhitekte J ugosla vije in usmeriti njih delo k enotnemu c ilju, in v primeru, da
danes kdo e s skepso opazuje ustvarjajo e delo ter se plaen zateka k udejstvovanju
preteklih stoletij, se bo po kratki dobi smotrenega dela in po opazovanju razvoja jugo-
slovanske arhitekture uvrstil med vnete borce za njen napredek.
Revija ima dalje namen, stvoriti ozko vez med obrtniki, proizvajalc i stavbnih gradiv
ter arhitekti-projektanti, da pridejo v sodobnem stavbnem udejstvovanju poleg kvali-
tetnega dela do polnega izraza vse ostale pridobitve moderne tehnike. Ako bode
stvorjena izrazita enota med industrijo, obrtjo in duevno silo arhitekta, si bodo mogli
stavbni gospodarji s sorazmerno majhnimi sredstvi pridobiti esteti no u inkujo e, pre-
cutene in i v zunanj ini i v notranj ini detajlno predelane gradnje.
Konni in glavni c ilj pa je reviji Arhitektura, kakor tudi vsem, ki streme po na-
predku in razmahu arhitekture v J ugosla viji, tesna zdruitev vseh ra zpololjivih duev-
nih in gmotnih sredstev v nedeljivo enoto, ki edina more ustvariti predpogoje za nastoj
velike sodobne stavbarske kulture pri nas.
Revija Arhitektura, kot popoln izraz sodobnega stavbnega udejstvovanja v J ugo-
sla viji tako s strani arhitekta kakor obrtnika, proizvajalc a stavbnih gradiv in privatnika-
naro nika, bo pestra kakor je pester krog sodelavc ev. Pestra vsebina revije bo v danem
okviru urejevana v neprisiljenem redu, ki ga zahteva dananja bena doba. Vrstni red
e ni dolo en in ni sesta vljen nikak okostenel program, temve naj predstavlja revija
ivljenje in hotenje v stavbnem udejstvovanju in pojmovanju.
Kljub dolgotrajnemu pripravljalnemu delu do danes J ugoslavija e nima normi-
ranega stavbarstva in hoe revija prispevati tudi k napredku v tem zmislu.
Namen revije je torej, usmeriti pestro sliko stavbarstva sodobne J ugoslavije v
premo rto enotnosti dela in izraza.
2
1
1. Ulaz vile P. Zagreb
Arch. M. Vidakovi, Zagreb
2. Pogled sa ulice Arch. M. Vidakovi, Zagreb
3. Tlocrt vile P., Zagreb
Arch. M. Vidakovi, Zagreb
2*
3
4. Pogled sa vrtne strane Arch. M. Vidakovi, Zagreb
MOMI MHi
5. Hali vile P. Zagreb Arch. M. Vidakovi, Zagreb
Ing. arch. Herman Hus, Ljubljana 6. Pogled s ceste
ATELJ E KIPARJ A LOJ ZETA DOLINARJ A
V BEOGRADU
Kipar Dolinar iz Ljubljane si gradi v
Beogradu, kjer ima izvriti veja dela,
lasten dom. Stavbi e je majhno, lei v
profesorski koloniji in komaj 400- m ve-
liko zato je bila najtesneja zdruitev
stavbe z vrtom nujno potrebna. Atelje in
vrt sta vezana preko majhnega salona in
altane v eno celoto. Tam bodo razstav-
ljena v udolbinah in na podstavkih, za-
miljenih v ograjenem zidu, umetnikova
dela v kamnu in bronu, in sic er tako, da
bodo tudi s ceste vidna. Vrt bo vseskozi
zelena trata z lepoti nim grmi evjem in z
nekaj drevja, edina pot, namenjena ogle-
du umetnin, bo tlakovana s kamenitimi
ploami.
Pod ateljejem je prostor za odlivanje,
zvezan s prvim potom velikega dvigala. V
prvem nadstropju je stanovanje umetnika,
obstoje e iz treh sob in vseh pritiklin.
Zunanjost stavbe je zamiljena v kam-
nu ter v deloma umetnem, deloma ple-
menitem ometu. Poivljala jo bo plastika,
ki jo bo izvril mojster Dolinar posebej v
ta namen.
7. Talni nart pritlija z vrtom
PRI TLI JE IN Vt t T
Ing. arch. Omahen J anko.
NOVA POTA V SODOBNI ARHITEKTURI
Na vpraanje, kje se za enja nova arhitektura, je le C orbussier odgovoril kjer
se neha stanovanjski stroj.
Do stanovanjskega stroja smo prili s skra jno rac ijonalizac ijo in z izrabo vseh
mogo ih tehnikih pridobitev v soc ijalno izravnavo lovetva. Ustva rjen je bil s tem tip
dananjega stanovanja, ki se loi edinole v formatu svojega namena komforta. Prva
etapa je s tem zaklju ena, od tu za vije pot v novo smer, da se izpelje polovi no v
popolno in da se ustvari iz stanovanjskega stroja prehod v pravo sodobno arhitekturo.
Za dosego stanovanjskega stroja oziroma temelja bodo emu razvoju je bila merodajna
v prvi vrsti le gola materialna plat lovekega ivljenja . Preve problemov se je na-
kopi ilo e ob prvem koraku, da bi bilo mogoe misliti e na kaj drugega. Ves nadaljnji
razvoj pa nam je zael kazati polagoma istega loveka e od druge strani in Izkazalo
se je, da bo prav temu bodo emu loveku povzro al neko sport telesne potrebe
gibanja, ki pa imajo obenem vpliv tudi na ve jo duevno razgibanost.
Naravno, da doivlja po vsem tem skrajna rac ionalnost svoj polom in revizija
v tem smislu je le logi na posledic a razvoja. Na jasnem si moramo namre biti, da
prejnje naziranje ni v skladu s premikanjem in gibanjem. Za posledic o bi imelo loveka,
ki preivlja doma svoje ivljenje sede, ki gibanje, torej svoje ivljenje v tem smislu
reduc ira na ni lo. To dejstvo nam ustvarja nov pojem talnega narta in prepri anje,
da je mnenje na jkra je poti napano. Prihajamo s tem do tajnosti vseh popolnih pro-
storov, v katerih prebiva lovek, do neke relac ije med prostorom in duevnim lovekom
do prave sodobne arhitekture.
Ta nova pot je dinamika.
V prostoru samem bo razgibanost, ker jo zahteva notranji nagon delavnosti In udej-
stvovanje loveka. S to razgibanostjo pa gre vzporedno ritem. ivljenje samo je namre
gibanje. Prav to je pa podlaga in jamstvo, da se bo dinamika ra zirila na vse prostore,
na stanovanje in stavbo, v prostorno gibanje. Spro en bo duh arhitekta, pa tudi duh
stanovalc a, zakaj lovekova okolic a se bo spreminjala in z njo ves poloaj. Spreminjale
se bodo proporc ije, mere svetlobe in temine. Sobe bodo lahko svetle ali temne,
prostorne, tesne, mrzle, gorke, zaprte, odprte itd. Spreminja lo se bo stanovanje, spre-
minjal se bo talni nart. Okosteneli nain zidave bo izpodrinjen, vse bo lahko, gib-
ljivo, nadomestljivo. Vsa tehnika bo pomagala loveku pri zgradbi novega doma in
steklo, kovina in les niso ve v sodobnem stavbarstvu nikaka utopija.
V takih stavbah lovek ne bo ve loen od narave. Sam kot osebnost bo priel
prvi povsem do izraza. Vse potrebe svojega ivljenja bo kril s spremembami, a kar
je najzanimiveje, tudi vse potrebe v pomladi, poletju, jeseni in zimi. V svojem
domu bo lovek reiser.
Vsem materialnim dobrinam se bodo torej pridruile e vse duevne dobrine in
zahteve in iz stanovanjskega stroja bomo zajadrali v povsem novo nalogo, ki odpira
arhitektu in lovetvu prelepe perspektive.
Ni pisan ta lanek z ozirom na nae razmere, ker smo zaenkrat le e opazovalc i
mogonega razvoja. A e hoemo postati neko vredni lani in soodlo ujo i faktorji
v razvoju, potem moramo ubrati tole pot:
Z iskanjem dananjih, dosegljivih lepot pomagati izrazu dananje dobe do uspeha
in s tem obenem dokumentirati na obstoj. Prvo bodi naa sveta dolnost, drugo naa
pravica, zakdj na jasnem si moramo biti, da poraja pravega sodobnega arhitekta
edino naloga sedanjih dni.
8. Vrt ravnatelja ing. Prelovka Prof. arch. Doe Plenik
13. Talni nart pritlija 14. Talni nart I. nadstropja
12. Vila arch. Vlad. ubica Arch. Vladimir ubic
16. Terasa z bazenom na vrtu vile arch. V. ubica Arch. Vladimir ubic
ENODRUINSKA VILA ARHITEKTA VLADIMIRJ A
UBIC A
Vila vsebuje v pritli ju veliko dnevno sobo,
jedilnic o, kuhinjo, pripravo, shrambo, strani e
ter glavni vhod. V I. nadstropju sta dve spalnic i,
delovna soba, garderoba in kopalnic a. V kleti
so soba za slukinjo, garaa, klet, pralnic a ter
dve veliki sobi, ki nadome ata podstreje.
Projekt vile se je oziral na na jtesnejo
zvezo pritli ja z vrtom, tako da tvorita poleti
velika dnevna soba in jedilnic a z vrtom eno
c eloto. Preko terase je dostop na vrt. Pred stop-
ni em terase se nahaja 6X5 m velik kopalni
bazen, ki lei v osi dnevne sobe. Vrt je kompo-
niran v preprostih linijah, posejan z angleko
travo in zasajen z drevjem in c vetlic ami. Glavna
arhitektura vile je obrnjena k vrtu, ker tvori te-
rasa s stebri integralen dekor c ele stavbe. Tudi
vila je zidana v preprostih linijah. Stropi in
streha so elezobetonski.
17. Vrt vile arch. V. ubica
18. Vrt vile arch. V. ubica Arch. Vladimir ubic
22. Mirovinski zavod v Ljubljani Perspektiva
Arch. S. Plani, Zagreb
r . , t u , d , .
" L

-
. . . . . .
a
r . , t u , d , .
__
r
'Kan
mmm^ -a-
c
"i
" J ^
t * t
i
" ' i . , i
r
'Kan
mmm^ -a- tj j ^ ^ ,6e
"i
" J ^
- t
23. Tlocrt prizemlja
Arch. S. Plani, Zagreb
\
24. Konkurs za gimnaziju sa internatom u Novom Sadu
Nagradjen rad
In
Dr. techn. arch. J an Dubovy
25. Tlocrt zgrade za uione
i
raCMKt-EIKlJA
MMf f l i L i nf f i
cxtH q
i i
26. Glavni izgled Dr. techn. arch. Dan Dubovy
Ing. arch. Stanko Rohrman
27. Projekt gledalike stavbe v Novem Sadu Talni nart
28. Projekt gledalike stavbe v Novem Sadu Perspektiva Ing. arch. Stanko Rohrman
isJSmBHHMii
29. Portal z ograjo ob Cekinovem gradu Ing. arch. Vlado Mui, Ljubljana
3
17
3o. Gradnja palae Prager" u Zagrebu Perspektiva Arch. V. terk, Zagreb
DRhDMDFH
PRhGEH'
J H r r - a
Obi : =
i <:
... . . ..
D C
x o- n n o u d d
31. Tlocrt prizemlja
H"
; r
i ^
^l U - ll: r oi l
O / 1
C?
i J = i
- . T ^T
, 1 , ,
32. Tlocrt kata
33. Izgled
Arch. Iso Reiss, Sarajevo
Stanbena zgrada u Sarajevu
34. Perspektiva
35. Tlocrt
3* 19
36. Tlocrt
38. Konkurzna skica za Kolumbusovu kulu u San Domingu Arch. M. Zlokovi, Beograd
39. Konkurzna skica za Kolumbusovu kuiu u San Domingu
Perspektivni izgled
Arch. M. Zlokovi, Beograd
41. Tlocrt katova
40. Skica za oblakoder v Beogradu - izgled Ing. arch. Branislav Koji
42. Pogled na cerkveni okraj na J esenicah
Ing. arch. Fatur - Kos - Platner, Ljubljana
REGULACIJ A CERKVENEGA OKRAJ A NA J ESENICAH
Novi dozidek upne cerkve na J esenicah je zahteval tudi arhitektonsko ureditev
vse blinje okolice. Projektant si je zamislil pred glavnim vhodom v cerkev majhen, ob-
zidan, deloma zasajen in tlakovan trg tako, da pride glavna fasada s stopnicami do
popolne veljave. Prej strma cesta na Gornjo Muravo, ki je vodila preko novega trga, je
speljana s polonim padcem v krogu okoli cerkve tako, da vodi mimo stranskih vhodov ter
preko junega dela trga v svoj stari tir Cerkvene ceste. Za prezbiterijem se ta cesta
odcepi ter vodi po poboju hriba v smeri k novi carinarnici in s tem omogoi krajo
zvezo vozov do cerkve in njenega okolia. Promet pecev posreduje s ceste Ljubljana
Kranjska gora novo stopnie, projektirano na istem mestu kjer se je nahajalo staro.
Na gornjem podestu se odloi leva smer po poloni rampi do vhoda na trg oziroma
k novo projektiranemu stopniu, ki vodi na teraso in Gornjo Muravo. Desna smer pa
kraja pot s stopniem ob starem obzidju k stranskemu vhodu v cerkev.
Na severni strani trga so miljene arkade s teraso z novimi poslopji in vrtii.
toW
43. Situacija cerkvenega okraja na J esenicah Ing. arch. Fatur-Kos-Platner, Ljubljana
44. Vila na Topiderskom brdu
Arch. Petar i Branko Krsti, Beograd
45. Dom Udruenja Ininjera i Arhitekata u Beogradu
Otkupl jeni proj ekt na konkurzu za Dom U. I. A.
Arch. Duan Babic, Beograd
2elja loveka po lastnem domu ni danes
ve stvar posameznika, marve nastaja iz nje
soc ialna potreba. Oblikovanje sodobnega doma
dolo ajo potrebe, gospodarsko stanje in nain
ivljenja prebivalstva. Stanovanjsko vpraanje
postaja od dne do dne vaneji kulturni pro-
blem. Mala stanovanja, ki sedaj nastajajo, so
le zaasna reitev; edina pravilna oblika stano-
vanja je majhna hiica z vrtom. Na namen v tej
knjiic i je, podati nekaj primerov iz sodobne
stanovanjske kulture, ki naj sluijo itatelju v
pojasnilo problema in v pobudo.
Iz knjige: Arh. J. Mesar in arh. 3. Spin i ,
Stanovanje (slika desno). Ljubljana, J ugoslo-
vanska knjigarna, 1931.
46. Dnevna soba
Arch. Ivo Spini, Ljubljana
Oglejmo si prejnje primere tlorisov.
Na njih vidimo, da so izpu eni vsi nepo-
trebni prostori. Nikjer niso predvideni sa-
loni ali sprejemnic e, namesto njih opaamo
le velik prebivalni dnevni prostor. Ta je
vedno tolik, da ga moremo opremiti z vso
potrebno opremo, pa vendar ostane e
dovolj prostora za prosto in neovirano kre-
tanje. Ta prostor je namenjen dnevnemu
ivljenju in nam slui za vse prostore, ki
smo jih izlo ili. Ako v tem prostoru ne po-
stavimo jedilne mize, kar je v mnogih slu-
ajih mnogo bolje, priklju imo temu pro-
storu manji prostor, ki je v njem kraj za
jedilno mizo. Tega prostora (jedilnic e) ne
zagradimo proti prebivalnemu prostoru z
zidom, marve s premi no stekleno steno,
to je z velikimi zasteklenimi vrati. Ako se
pokae potreba, da poveamo enega iz-
med navedenih prostorov, zadostuje, da
odpremo vrata in nastane velik skupen
prostor. S pomo jo takih sten pove ujemo
svobodno prostore v notranjosti, kakor tudi
zdruimo vrt ali teraso z naim prebivalnim
prostorom v eno samo celoto. Ta nain nam
omogoa zdruitev ve jega tevila v enega
in obratno, ustvaritev ve jega tevila pro-
storov iz enega samega.
Iz knjige: Arh. J. Mesar in arh. J. Spin-
i, Stanovanje. Ljubljana, J ugoslovanska
knjigarna, 1931.
47. Dnevna soba
m * * ,
51. Knjina omara Ing. arch. Gustav Ogrin, Ljubljana
52. Doza Dana Pajni, Ljubljana
53. Interieur Arch. Z. Neumann, Zagreb
54. Interieur Arch. Z. Neumann, Zagreb
HMJM.
55. Interieur
Arch. Z. Neumann, Zagreb
Ing. arch. Rado Kregar
NART ZA REGULACIJ O NOVEGA MESTA
Mestni pomerij Novega mesta obsega obiren kompleks, katerega jedro tvori
Novo mesto, leee na polotoku, ki ga obdaja reka Krka, dalje prej samostojno Kandijo,
kolodvor in okolico postaje Novo mesto, postajo Kandija ter njeno okolico.
Novo mesto vsebuje danes tri samostojne enote, ki se neodvisno razvijajo in irijo.
Te enote so: postaja Novo mesto z okolico, ki tvori s skladii lesa nekak industrijski
center, dalje Novo mesto samo ali stari del mesta z obinsko hio, glavnim trgom, kapi-
tljem itd., in konno tretji del onstran Krke, Kandija z okolico. Te tri enote loijo hribi
s strmimi poboji in globoko leea struga Krke. Za premostitev terenskih zaprek so se
morale zgraditi obsene tehnine naprave (mostovi, predor, oporno zidovje itd.). Te
enote se bodo v doglednem asu poveale in strnile v eno celoto in iz tega razloga
je vano, da sta tono zartana smer in obseg razvoja z ozirom na enotno notranjo
organizacijo mesta, to je prometa, kanalizacije, elektrifikacije, industrije, trgovine itd.,
kakor tudi z ozirom na estetino lice celokupnega mesta. Prometne ile in terenske pri-
like same v veliki meri doloajo smer razvoja, lego okrajev, vrsto stavbnega sistema itd.
V danem sluaju je lega za industrijske zgradbe, skladia i. dr. mona v glavnem
ob obeh kolodvorih Novo mesto in Kandija z odprtim stavbnim sistemom. Monost
ve jega razvoja ima Kandija s kolodvorom zaradi ravnejega terena in ve je bliine
glavnega dela mesta. J edro celega mesta tvori stari del mesta z trgovinami, uradi,
olami, c erkvami in stanovanjskimi hiami v deloma strnjenem, deloma odprtem stavb-
nem sistemu. Severni del okolic e jedra pa je primeren v prvi vrsti za uradnike kolonije.
Strnjeni sistem obsega tudi ob mostu lee i del Kandije in je enako prikladen za trgov-
ske in stanovanjske hie. J uni del pa ima izborno lego za enostanovanjske vile in hie
s predvrti, dalje za kmetije in druga posestva. Ob potoku je primeren teren za age
in mline na vodni pogon.
Za regulac ijo cest so v prvi vrsti merodajne e obstoje e, katere bo glede na
avtomobilski promet po monosti izravnati tako v smeri kot napetosti. V danem slu aju
ostane glavna cesta kot je, le da se izravna pri kolodvoru in narede pra vilneji loki
od predora do pote. Ta del ima dobiti obojestra nski drevored, doim bi drugi del
imel drevje zasajeno le na eni strani; oporno zidovje ob eleznic i onemogoa zasa-
ditev drevja tudi na tej strani. Ta cesta bo imela do trga pred poto zadostno irino.
Nevarna pa je oina od tega do glavnega trga, dalje oina na obeh straneh mostu.
Najnevarneje mesto v avtomobilskem prometu tvori toka, kjer prehaja cesta v trg in
nastane kot 90". Z ozirom na nevarnost se mora smer vozovnega prometa lo iti na ta
nain, da se ra ziri s trgom paralelno tekoa cesta in bi la smer vonje po trgu navzdol
proti mostu, po ulic i navzgor in bi prihajali vozovi na glavno c esto na trgu Sv. Katarine.
Stara cesta, ki vodi preko Marofa, bi se nekoliko zregulirala, zasadila z drevoredom,
ki bi prehajal mestoma v gozd in bi tako postala idealno sprehajali e s krasnimi po-
gledi na mesto in reko. Tudi cesta pri St. Petru bi ostala le z malenkostnimi korekturami
linije in vzpona. Prostor med e obstoje imi cestami bi se razdelil z mreo kolikor mo-
goe ravnih cest. Za ta del, to je od kolodvora Novo mesto do starega dela, se doloa
odprti stavbni sistem s predvrtovi.
Regulac ija starega dela mesta (jedra) ne ustvarja bistvenih sprememb. Ulic e osta-
nejo v glavnem iste in bi se le izravnale rte, odstranile oine in druge nepravilnosti.
Vana je v tem slu aju regulac ija trgov in parkov, tako n. pr. Kapiteljskega trga pred
poto, pred sodi em, trga Sv. Katarine, glavnega trga, Florjanskega trga, obeh mostovnih
glav, parka na starem pokopali u, prostora za kopali e, stadiona in promenad ob Krki.
Veliko vanost imajo v regulac iji javni nasadi, parki, drevoredi, otroka igri a,
etali a itd. Tudi v tem oziru bo pri regulac iji Novega mesta mono v polni meri
zadostiti higijenskim in estetskim zahtevam. S preloitvijo pokopali a je dana monost,
spremeniti staro pokopali e v sennat park, ki bo segal do Krke, obdajal kopali e in
Stadion ter se nadaljeval kot drevored na promenadi ob Krki do drugega jeza. Strmo
obreje bi se zasadilo z drevjem tako, da bi bil ves polotok obdan s pasom zelenja in
krasno promenado. Enako tudi bregovi na ka ndijskl strani.
Stavbni sistem starega dela je v preteni ve ini strnjen, le na zahodni strani, kjer
lei bolnic a, prehaja v odprtega s predvrtovi in tvori tako prehod v park. Ta del mesta
je z ozirom na soln no lego in istoto zraka prikladen za zgradbo hiralnic e in sirotinic e,
zlasti, ker sta v neposredni bliini tudi ka piteljska c erkev in bolnic a.
Poglavitne vanosti pa je regulac ija kapitlja, ki dominira nad mestom in tvori
najkarakteristi neji element in to po svoji legi in slikoviti obliki.
Za regulac ijo Kandije sta dolo ena oba sistema, to je strnjeni in odprti s predvrtovi.
Strnjeni sistem obsega le bloke ob mostovni glavi, doim so vsi ostali v odprtem sistemu.
Najteja je regulac ija obreja. Regulac ija cest se prav tako opira na dananje ceste, in
sic er na one, ki vodijo proti Metliki, proti St. J erneju, proti Toplic am in proti Smihelu.
Bregovi potoka ostanejo pora eni z drevjem in bodo tvorili vez z odda ljenejimi
gozdovi. Ker je lega nove klavnic e e dolo ena, se mora prenesti tudi sejmi e in bi
v tem slu aju lealo severno od klavnic e.
K zazidavi novih blokov, t. j. v podro ju Kandije, vzhodno od glavnega kolodvora
odn. severno od gimnazije, v odprtem stavbnem sistemu, je pripomniti, da se regulac ija
ozira na stara pota. Poleg obstoje ih komunikac ij preko reke Krke so projektira ni mo-
stovi za kra jo zvezo mesta s ka ndijskim kolodvorom v bliini eleznikega mostu,
severni del mostu pa vee novi most z Ragovimi logi.
56. Regulacija Novega mesta Ing. arch Rado Kregar
A R H I I E K I U K A
M E SE N A R E V I J A
HERAKLI TH
S M O T R A
I Z D A N O PO H E R A K L I T H TVOR N I C I R A D E N T H E I N
2 G O D I S T E O K T O B A R 1 9 3 2
b R O 3 2
Nova kal ori na central a tvorni ce u Dugoj resi
Svi krovovi su izolovani Heraklith pl oi ama / Foto: FirSt, Zagreb
Heraklit h u indust rijskom gradit eljst vu Nj egova uporabi vost za svrhe i zol aci j e
U broju 1. drugog godi ta Herakl i th smotre ukazal i
smo na prednosti Herakl i th-pl oe kao moderne grad-
i evne tekovi ne. U ovome bi smo broju naroi to htjel i
da skrenemo panju na i zol aci ona svoj stva Herakl i tha.
Materi jal i koji su u gradjevi narstvu kroz stol jea
takorei suvereno vl adal i bili su kamen, opeka, drvo
i el jezo. Od novi ji h materi jal a beton je gotovo jedi ni
koji je stekao sa pri janji ma punu ravnopravnost.
Ako baci mo pogl ed unatrag opazi emo tendenci ju da
se sa novi m materi jal i ma hoe u gradjevi narstvu u
prvome redu da posti gne jefti ni je gradjenje. Nastojanje
da se posti gnu manji trokovi gradnje ide onamo, da
se na jednoj strani di menzi je zi dova i stropova
saobrazc stvarnom optereenju i vrstol , a na drugoj
pak strani da se uope mjesto suvi e gl omazni h masa
u zi dovi ma kao i zol ator stavi zrani prostor. Za svaki
novi materi jal odl uno je dakl e dvoj e: stabi l i tet i
topl i nska i zol aci ja.
U masi vnom zi dju posti zava se oboje, ali je stvarna
i njeni ca da su, to se stabi l i teta ti e, nai masi vni
zi dovi dal eko prejako di menzi oni ranj. U tome pogl edu
za nae je gradjenje ci gl om bi l a od veeg uti caja
tradi ci ja nego li stvarna potreba, emu neka kao dokaz
posl ue svi oni masi vni zi dovi , to ih susreemo u
stari m gradjevi nama.
Kod novi ji h gradjevni h materi jal a usl ovu stabi l i teta
bi e redovno udovol jeno, jer se gotovo bez i zni mke
radi o obl aganju okvi rni h ili kostumi h konstrukci ja
(Skel ettbau) iz drva, el jeza i el jezobetona. Ni je
medjuti m uvi jek tako s drugi m usl ovom, a taj je potpuna
i zol aci ja i uvanje topl i ne. Topl i nska i zol aci ja zapravo
je osovi na, oko koje se kreu sva pi tanja novi h
gradjevni h materi jal a. Sve ove materi jal e treba u
prvome redu prosudji vati po tome, da li su za uti caje
temperature potpunoma nepropusni ili nisu, zahtjev
dakl e, koji je sa gl edi ta hi gi jene i ekonomi je od
prvokl asne vanosti .
Sl oj zraka dovoi jno nam je poznat kao i zol ator i l o
vodi topl i ne iz konstrukci je dvostrukog prozora. Ni je
dakl e ni kakvo udo da se u gradjevi narstvu ovaj
pri nci p poeo pri mjenji vati i kod zi dova. Medjuti m upl ji
zi dovi t. j. masi vni zi dovi sa zrani m medi uprostorom,
upl je opeke sa zrani m kanal i ma, te napokon i same
porozne opeke, sve to ni je za gradjevi narstvo bi l o od
revol uci onarnog znaenja. To je i razuml ji vo, ako
pomi sl i mo na to, da su kod ovakvog gradjenja di menzi je
zi dova ostal e i ste, ako se zbog i nedjuprostora i nisu
poveal e. upl ja i porozna opeka odral e su se pak
samo za l ake nenosi ve zi dove.
Utednja na materi jal u za zi dove posti zava se u novi je
doba samo takozvani m kosturni m i okvi rni m kon-
strukci jama, gdje se konstrukci ja i spunja ili obl ae bilo
kakvi rn lakini materi jal om. O i zol atorni m svojstvi i na
toga materi jal a ovi si sva docni ja uporabi vost gradjevi ne
u svrhe rada ili stanovanja. Oovjek bi zapravo mi sl i o
da e svaka skel etna gradjevi na (Skel ettbau) koja je
spol ja i i znutra obl oena bi l o i me, dakl e drvom,
betonom, opekom ili kojom god drugom ploor.i, biti
dobro i zol ovana. Medjuti m tome ni je tako.
I strai vanjem uti caja topl i ne ustanovi l o se da je uzduh
samo onda dobar i zol ator, ako se u prostori ma, gdje
je zatvoren, nal azi u mi ru. Kod vi soki h sl ojeva zraka,
dakl e onih koji se nal aze i zmedju dvi je opi ate u zidu,
l ako zrak dol azi u gi banje, ako na pr. vanjska opl ata
zi da l ako proputa hl adnou ili vrui nu. Zatvoreni e
uzduh usl i jed toga povui sa sobom prema gore ili
Stani a za el ektri ni raskl opni uredj aj
Svi betonski stropov! izolovani su Heraklith pl otama / Foto: Fi rSt Zagreb
Nova kal ori na central a
tvorni ce u Du< ojresi
Sala za turbine / Stropovi iz
Zeljezokanatnih nosioca Izvana
sa drvenom oplatom i Rube-
roidom pokriveno. S unutarnje
strane Heraklith ploe izmedju
T nosioca
dol je toplimi, odnosno hl adnou, pa ne e dugo trajati
da se i sta promjena temperature prenese i u unutarnjost
gradjevi ne. Tr eba dakl e ved samom vanjskom i
nutarnjom opl atom spri jei ti da uzduh, odredjen kao
i zol ator, dodje u gi banje, d r u g i m r i j e i m a, s a ni a
g r a d j e v n a p l o a t r e b a da b u d e p o t p u n i
i z o l a t o r , ona treba da u biti ima ona svojstva, to
ih i maju nae tkani ne i krzna. U pogledu i zol aci je
najbol ja e dakl e biti ona gradjevna pl oa u kojoj je
uzduh ve po samoj strukturi pl oe raspodi jel jen na
mal e upl ji ni ce.
Uza sve druge usl ove, koji se zahti jevaju od dobre
gradjevne pl oe, kao to su si gurnost od vatre i
nevremena, trajna suhoa, nepropusnost za zvuk i
um, l akoa, l agana obrada, i stoa od gamadi , dobro
bukanje it. d., H e r a k l i t h p l o a j e o 11 a, k o j a
u s eb i s j e d i n j u j e s v a s v o j s t v a d o b r o g
i z o I a t o r a. Osnovni materi jal iz koga se i zradjuje
Herakl i th je drvna vuna, koja je naroi to i mprcgni rana
proti v vatre. Svako vl akance vune potpuno se
skamenjuje prevl akom speci jal nog morta. Vrl o uzanim
povezi vanjem vl akanaca sa mortom posti zava se
bezbroj malih upl ji ni ca, od koji h je takodjer svaka
za se zatvorena. Ove upl ji ni ce osnov su na kome
poi va znatno svojstvo i zol aci je u Herakl i tha, koji smo
u ostal om mal o pri je teori jski pokazal i . Ne postoji
D. D. Domae Tvorni ce Predenj a i Tkanj a Pamuka, Dugaresa
Ova tvornica ve nekoliko godina unatrag upotrebljava za sve svoje novogradnje i pregradnje velike koliine Heraklith ploa
L
materi jal koji bi uz tako visoki porozitet bio tako
dobar i zol ator. Zato je Heraklith i vrl o lagan, pa mu
je tei na svega 400 kg/ m
3
.
I zol atorna vri jednost nekog materi jal a i skazuje se
brojem jedi ni ca topline, koje mogu da kroz 1 nv zida
prodju na 1 sat kod 1" razl i ke u temperaturi . Znanst-
vena i spi ti vanja ove vrste vri o je naroi to institut za
tehniku fiziku tehni ke vi soke kol e u Munchenu.
Potrebno je dakle svaki materi jal u tome pogledu ispi-
tati. Propusni broj za toplinu kod Herakl i tha usta-
novl jen je u Munchenu sa 0,066 kod 0 Cel zi ja, a ne-
davno po Tehni kom obrtnom muzeju" u Beu sa
0,065 kod 10 Cel zi ja. Za samo pak zidje od Hera-
klitha ustanovl jen je taj broj sa 0,075, doim za zidje
iz opeke isti iznosi 0,75, pa je dakle Heraklith deset
puta bolji i zol ator od opeke. Vidi o tome i svjedo-
anstva iz prakse gdje je Heraklith pri mjenji van kao
napr. kal ori na el ektri na central a i tvorni ca Dugaresa,
tvorni ca Karton" Zagreb, tkaoni ca svi l ene robe Osi jek,
tramvajske remi ze u Ljubl jani , tvorni ca ebeta i froti r
tkani na Miiller, Vukovar, i mnoge druge. Uz mnoge
ci vi l ne zgrade (za stanovanje) gdje je Heraklith upo-
trebl jen, navodi mo i ndustri jske gradjevi ne speci jal no
ovdje zato, jer se kod industrije radi o gl omazni ji m
gradjevi nama i prostori ma, te o vei ni mehani ki m
uti caji ma tako, da bonitet Herakl i tha jo vi e i skae.
Heraklithom gradi se uz dobru i zol aci ju i vrl o brzo.
Tko hoe da gradi brzo nesmi je nai me da u gradje-
vinu donosi mnogo vode. Za vezi vanje zbog svoji h
di menzi ja i nai na ugradji vanja Heraklith ne treba
mnogo morta, dakle ni mnogo vl age. Sastav je Hera-
klitha takav da ne prima u se ni vlagu iz zraka, a ni
onu iz buke, koja se na nj baca. Vl aga iz morta
ispari se ve nakon nekol i ko dana na i zvanjoj strani ,
pa u najkrae vri jeme gradjevnoj vlai nema ni traga.
Dobra i zol aci ja i brzo gradjenje bi e zaci jel o razl ogom
da je Heraklith vrl o dobro uveden kako u civilno, tako
i u industrijalno gradi tel jstvo. Asbest, folgurit, katrani -
sana l jepenka, sadra, lagani betoni i t. d. ve su se
prije rata upotrebl javal i za stropove i krovove tvor-
nica i industrijskih nastana, medjutim za stambene
gradnje bili su bez naroi tog znaenja. Zbog svoji h
univerzalnih sposobnosti Herakl i thna je ploa onaj
gradjevni materi jal , koji zadrava punu upotrebl ji vost
i prednost kod sviju vrsti gradjenja i gradjevi na.
Ing. Oto Rechnitzer.
Sui ona predje u tvornici u Dugojresi
Stakl enobetonski strop izolovan je sa Heraklith plocama od 3cm kno t. zv. izgubljena oplata I ucprkoc velikih temperaturnih razlika ne stvaraiu
se obori ne para odnosno rosa / Foto: Firt, Zagreb
4
i
Nova kal ori na central a tvor-
ni ce u Dugoj resi
Kotlovnica / Strop isto Iz eljezokanatnih
nosioca sa Heraklith ploama izmedju
T nosi oca. Ovaj strop odgovara najbol je
savremenl m gradjevnim propisima o
lakim stropovima nad kotlovima visokog
tlaka / Foto: Firt, Zagreb
Gornj a eta a nove K al ori ne
central e u Dugoj resi
Za izolaciju betonskih stropova upo-
trebl jene su Heraklith ploe
T vorni ka mesni ca u Dugoj -
resi
Ova je mesni ca izgradjena u jednoj
postojeoj otvorenoj terasi. (J svrhu
izolacije objeena je na postojei be-
tonski strop 5 cm debeli Heraklith strop
ugradnjom ploa izmedju T nosioca. Na
isti nain izvedena je izolacija hladlona
l radione mesni ce pod istom terasom. Za
izolaciju stiiena hladione upotrebl jene
su 15cm debel e Heraklith ploe / Foto:
Firt, Zagreb
r
Prva J ugosl avensk a T k aoni ca Svi l ene Robe D. D. u Osi j eku
Svi su stropovi izolovani Heraklith pl oama. CJpotreba 3.800 m* 2.5 cm iakih Heraklith ploa. Za nastavnu izgradnju druje polovice ove tvornice
narueno je upravo dalnjih 3.200 m
2
2.5 cm jaklh Heraklith ploa
T vorni ca ..Karton" d. d. Zagreb Savsk a c
I zolacija betona Heraklith ploama debl j. 2.5 cm
Tvorni ca Pokri vaa i Froti rske Robe Theodor Muller u Vukovaru
Svi stropovi izolovani su Heraklith ploama 5 cm debljine. Gpotreba 2.300 m
2
ploa 5 cm
Zgradba Remi se El ektri ni h cestni h el ezni c v Ljubljani
I zolacije stropa iz Heraklitha. (J potreba 1.500 m* ploa
H E R A K L I T H V J E S N I K
UVOZOM HERAKLI TH PLOCA PROMI CEMO IZVOZ NAIH AGRARNIH PROI ZVODA.
Tvornica Heraklith ploa u Radentheinu sklopila je sa Jugosl. eksportnom tvrtkom J . Klefi u Jagodini
privatno clearing utanaenje, glasom kojega se utanaenja medjusobna potraivanja ovih dviju tvrtka
i to za uvoz Heraklith ploa u Jugoslaviju te izvoz agrarnih proizvoda iz Jugoslavije u Austriju prema
povremeno utanaenim teajevima obraunavaju.
Obzirom na eminentnu vanost ove i takve vrsti trgovine i nai su nadleni faktori tu nau inicijativu
iskreno pozdravili.
HERAKLI TH PLOCE ZA I ZGRADNJ U NOVIH TVORNlCKI H OBJ EKATA U DUGOJ RESI .
U prilogu Vam al jem nekol i ko sni maka gradnja, koje je po moji m nacrti ma i pod moji m gradjevni m vodstvom
i zgradi l o D. D. Domae Tvorni ce Predenja i Tkanj a Pamuka u Dugoj Resi , za koje je gradnje upotrebl jeno vrl o
mnogo Herakl i th pl oa.
Kroz mnogo godi na i spi ti val i smo mnogo vrsti savremenog gradjevnog materi jal a u pogledu uporabi vosti i podesnosti ,
kval i tete i ci jene. 110 Herakl i th pl oama ni jesmo nal i ravnopravan gradjevni materi jal . E r n es t B r a u n b o c k ,
gradi tel j, Duga Resa.
HERAKLI TH ZA ZQRADBU REMI SE ELEKTRI NI H CESTNI H ELEZNI C V L| UBLJ AN1.
Radi Vam potrdi mo, da smo herakl i t pri nai h zgradbah uporabl jal i z najbol ji m uspehom-
Uporabi l i smo herakl i t v upravnem posl opju za vmesne stene in v remi zi cestne el ezni ce za opaenje podgl eda
stropov. Herakl i tne pl oe 2
1
/ cm mone so se pri bi l e neposredno na stropni ke, kl jub temu, da so stropni ke v
razdal ji 1 m in ve, se herakl i tne pl oe niti najmanj ni so deformi ral e. Moremo mi rno rei , da so herakl i tne pl oe
i zvrsten materi jal za opaenje stropov, prvovrsten nosi l ec ometa, ter gotovo, z ozi rom na topl otno in zvono
i zol aci jo ceneno in enostavno uporabo, najbol je gradi vo sedanjosti .
Ves uporabl jeni herakl i t se je i zvanredno dobro obnesel in ga radi njegovi h res prvovrstni h l astnosti spl ono
pri poroamo. Z odl i ni m spotovanj em: Spl ona mal oel ezni ka druba d. d., v L j u b l j an i .
PRVA J UGOSLAVENSKA TKAON1CA SVI LENE ROBE D. D., OSI J EK.
Ova najmoderni ja domaa tvorni ca osnovana je godine 1930. po komerci jal nom savjetni ku Emi l u Schi el u iz
Bea, koji je dal ekovi dnou i skusnog i ndustri jal ca podigao jednu od najmoderni ji h tvorni ki h zgrada u J ugo-
sl avi ji . Tvorni ka zgrada i ma i zgradenu povri nu od 3.198 m
a
te je i zgradena u dvi je etape. Prvi dio, po
prilici pol ovi na povri ne, prema nacrti ma aril. Augusta Stranga iz Bea i zvedena po osjekom gradevnom po-
duzeu I ng. Freundl i cha god. 1.930., a druga pol ovi na prema nacrti ma I ng. Freundl i cha po i stom gradevnom
poduzeu god. 1931. Kako prvi tako i drugli dio gradni e i zveden je u zaudo kratkom vremenu od nepunih deset
tjedana, to je si gurno djel om zasl uga upotrebe Herakl i tha, koji je za sve stropove upotrebl jen.
Zgrada i made u hori zontal noj projekci ji 2.406 nr shed krovove, a ostali dio je pod ravni m krovom. Kako smo
ve gore spomenul i , svi su stropovi i zol i rani Herakl i th pl oama te je za tu svrhu upotrebl jeno cca 3.800 m
2
Herakl i th pl oa 2.5 cm debl ji ne. Pl oe su pri bi jane avl i ma na drvenu konstrukci ju, ali sl jubni ce ni jesu zal i -
vene mortom, nego su na sl jubni ce pri l jepl jene bandae od jute u irini od 810 cm. Kao ljepilo je upotrebl jen
ri jedak ni ort od sadre, u koji je pri mi jeano neto tutkal a. Na taj nai n je i skl jueno pucanje buke na sastav-
ci ma pl oa.
Upotreba se Herakl i tha pokazal a vrl o ekonomskom, jer su se i najmanji otpaci mogl i upotrebi ti . Kako u tvor-
nici radi preko 200 tkal aki h stanova i jo nekih 60 drugih strojeva, to je ci jel a zgrada, a naroi to stropovi
i zvrgnuta stal nom tresanju. Unato toga ni jesu se do sada pokazal e ni kakove l oe posl jedi ce, tako da zakl juno
mogu i zrei povol jan sud upotrebe Herakl i tha za stropove. I ng. Ljudevi t Freundl i ch. Osi jek, dne 22 februara 1932.
UPRAVA PRVE J UGOSLAVENSKE TKAONI CE SVI LENE ROBE D. D. 11 OSI J EKU.
I stom danas se svraamo na Va c. dopi s od 20 o. m. pa Vam rado saopujemo, da smo sa upotrebom Vai h
Herakl i th pl oa za pokri vavanje nai h tvorni ki h objekata vrl o zadovol jni pa emo se kod dal nje i zgradnje nae
tvorni ce sa Herakl i thom opet rado posl ui ti . - PRVA J UGOSL A VEN SK A TK A ONI CE SVI L EN E ROBE D. D.
Nei tl ji vi potpisi v. r., Osi jek, 31 augusta 1932.
THEODOR MULLER TVORNI CA POKRI VACA I FROTI RSKE ROBE U VUKOVARU.
Potvrdjujem da sam sa Herakl i th pl oama po Vama dobavl jeni m dosad. zadovol jan te se do dananjega dana ni jesu
pokazal i ni kakvi mai i jci . T h eo d o r M i i l l er , nei tl ji v potpi s v. r., Vukovar, 27 augusta 1932.
HERAKLI TH PLOCE ZA GRADNJ E ELEKTRO-I NDUSTRI J SKI H OBJ EKATA U ZAGREBU.
Ovi me Vam javl jamo, da smo sa Vafm Herakl i th pl oama. sa koji ma smo i zgradi l i naa skadi ta, vrl o zadovol jni
te emo ili rado svakom preporui ti . - Vel etovanjem I VAN PA SPA I SI NOVI PRVA HRV. TVORNI CA ZA EL EK TRO
I N DUSTRI J U, Z A G R E B , Paspa v. r.
Sv oj st v a H er ak l i th pl oa: lakoa, prostorna teina 360400 kg m
3
, vanredna izolaciiona sposobnost,
koeficijent vodliivosti topline 0.066 kod 0 Celsiusa nepropustljivost zvuka, koeficijent apsorpcije 0.56 slguran
od plamena izvrna podloga za bukanje, velikog ie formata dade se piliti, svrdlati i avlati, prost je od
gamadi i klica nooRraniono jo trajnosti Normalna veliina 200X50 cm. Debliine: 1.5, 2.5, 3.5, 5, 7.5 1 10 cm
U N DE R WOOD
pi sal ni
st r oj i so
danes na
svet ovnem
t r gu
pr i znani
naj bol j i
PREK O T I RI MI L I J ONE V DN EV N I RA B I
Gl avno zast opst vo
i ma t vr dk a
LUDOVI K BARAGA
Lj ubl j ana
el enbur gova ul . 6
Tel ef on 29-80
Za vsak t ovar ni k o
nov pi sal ni st r oj
nudi m t ovar ni k o
pi smeno j amst vo
U N DE R WOOD
Stavbna druba d. d. Ljubljana
P i sa rna : Dunajska cesta 17 O b r a t o v a I i e in skl a d i a : martinska cesta 46
Telefon: 2046 Ustanovljena leta 1873 Telefon: 2393
II
Stavbstvo // Tesarstvo // aga
Parna opekarna // Kamnolom
Gramoznica // Trgovina z
GRADBENIM MATERDALOM
Kot stavbno podjetje z lastnim koncesijoniranim tesar-
stvom in ago na elektrini pogon prevzema in izvruje
vse vrste visokih in talnih stavb.
Lastna parna o pe ka r na na Viu pri Ljubljani
proizvaja priznano prvovrstno opeko-.
navadne in votle zidake, zarezane strenike,
bobrovce, drenane cevi itd.
Lasten kamnolom v Podpei dobavlja podpe ki kamen,
splono znan tako v kamnoseki industriji, kjer izvrstno nadomea
tuje drage marmore, kakor tudi v stavbstvu, kjer daje trajen in
odlien gradbeni materijal. uporaben zlasti za podzidke, ograje\ tla-
kovanje vrtnih potov v modernem slogu in si.
I sti kamnolom dobavlja prvovrsten gramOZ za posipanje cest
ter pesek za fineja betonska dela in za fasadne omete.
Lastna gramoznica.
Glavno zastopstvo najveje jugoslov. tovarne mavca ,, SANA" d. d.,
Zagreb, za vso dravsko banovino.
Stalna zaloga mavnih plo.
PRVA J UGOSLOVANSK A T OVARNA
B A K U L A " ZA ST ROPE I N STENE
J OS I P R . P U H - L J U B L J A N A
GRADAKA ULI CA T. 22
TELEFON I NTERURBAN T. 2513
B
A K U L A
(L E S E N O P L E T I VO)
STAVBNI MATERI J AL SEDANJ OSTI !
NASPROTNI K POMANJ KANJ A STANOVANJ !
IVAN GENUSSI
m um mu i mu i m i hi mhhi
i i
PLESKARSTVO
lll||||IIIIIIIIIIIUIIIIIIIIII|l|llllll||||IIIIIIIIIIN||llllllll||l|llllllll|||lllllll||U
IZVRUJE
VSA PLESKARSKA DELA V MESTU
IN NA DEELI PO KONKURENNIH CENAH
PRI PRAVILNI UPORABI VELETNA
GARANCIJA
L J UBL J A NA
I GRI KA ULI CA 10
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIN^
<l||||llllllllll|lllllllllll||lllllllll|||llllllllll||lllllllll|||llllllllllll|IIIIW
Lj ubl j ansk a K omer c i j al na
d r u b a
Spec i j al na trgovina g ra d b e ne g a ma te ri j a l a in
potreb in, i ma me d drugi m stalno na zalogi:
I s o l
sij aj no prei zkueno sredstvo za izola-
c ijo b e to na te r z i d o v j a pro ti vl a gi in
za osui tev vlanih sten.
Tektol
rno za i tno li ilo za beton in elezo.
Insulite- plo e
za lahke brzogradnj e, medstene, stro-
U
L i j povja, kot podlaga za linolej, najidealneji
U O I J O . l i C l materijal za izolac ijo proti vro ini, mra zu,
= zvo ku itd. 1 m
2
tehta sa mo 3'40 kg.
Bleiweisova c. 18 M i k r OS Ol
na j uspenej e sredstvo proti zidni gobi.
T E H N ICK A BA N K A A .I) . BE O G R A D
Osnovana 1021.
u sopstvenoj zgradi Nemanj i na 35
T E L E F O N : direkcija 37-6-5
blagajna 34-48
Upl nceni kapi tal i rezerve 13,000.000 Di n
Ul ozi i pov ueni k r edi ti 27,000.000 Di n
Finansirn tehnika, gradevinska i industrijska pre-
duzea. Prima ulofje na tednju i odkazuje ili bez od-
ka7.a. Obavlja sve bankarske poslove.
GVOOARSKA TRGOVINA
A V RA M FI L I POVI C I BRAT
B E O G R A D , Kr a l j e v trg 11
Preporu uje
Veliko tovarlite gradevlnskog matorljala I lo:
Gvozdenl h nosaa svi h pr of i l a, bet onsk o gv oi d e
svi h di menzi j a, cement a beoi nsk og I r al j skog,
gi psa al abast er i tukatur, I zol acl one ha rt i j e,
tr ske za pl af one, ekser a I t. d.
TELEFON 28-00
55-54
Stovariite 20-27
UJ
O
UJ
M
a
u)
as
O-.
O
y;
d
ac
<
H
UJ
CL,
<
JOSI P FAB I JANEK
B EOGRA D, K RAL J A H I L A N A 2 0
Atclije 3a unutranje uredenje i dekora-
racije. Kompletno uredenje stanova, Ure-
denje stanova. Uredenje hotela, kafana,
vila i ostalo. Veliki isbor sviju vrsta tape-
tarskos nametaja, kako: koene klub-
3arni ture, salonske garniture, patentne
fotelje i dr. ~ Toplo se preporuuje svima
ar hi t ek t i ma 5a unutranje uredenje
stanova i drusih. T e l e f o n 1 8 - 1 1
ELEKTRI NE
I NTALACI JE
ZA Iu i n pogon za vse
vrste obj ekte
ELEKTRINA
SVETILA
vsakovrstna, v vel i ki i zberi
nudi
ELEKTROINDUSTRIJA d . D.
L J U B L J A N A , G o s p o s v e f c k a c e s t a 1 3
T E L E F O N I N T E R U R B . 2 3 - 1 4
f
I L I t "
Gradevi nsko-umetni ko-bravarska radionica
i instalater vodovoda
SK A DA RSK A 13 TELEFON 24-59
S O P S T V E N I K M I L A N 2. I L l t
/ I L V E/ T ER BERNOL D
K O N S T R U K C I J A
P r o i z v o d i :
Zl atnom medal j om odl i kovana na i zl obama u
I I onu, Pari zu i Ri mu. Zl atnom medal j om
odl i kovana na Hvima domai m i/.lohama.
Centrala N OV I S A D , umadljska 14- 8
Filljala B E O G R A D , Dositijeva ul. 51
Francuski gvozdeni kapci za pr ozor e
F A B R I K A R O L E T N A I G V O Z D E N I H
T E L . N O V I S A D 2 2 - 3 4 T E L . B E O G R A D 3 2 - 2
Cel i ne r ol etne Detekti v"- r ol etne Stor a"- r ol etne Esl i ngenske" dr vene r ol etne _ _ _
tzv. P er z i j ane" Sk l apaj ue r eet ke ..Bostvi k" Gv oz dene ogr ad e za st epeni t a, za bal kone, za l er aVe f a bat e Gv oz d ene
mar ki ze- nadstr eni ce St ednj ak e Gr omobr ane Rez er voar e Gv oz d ene i metal ne por tal e za duane P er deta- sunane
zastor e za duane, kaf ane i hot el e Di zal i ce za j el o Ter etne di zal i ce el ektr i ne i na runi pogon Gv oz dene st ol ove za
kaf anske bat e Gv oz dene kapi j e i vr ata Gvoz deni pr ozor i za f abr i ke, r adi oni ce, magazi ne, tal e, podr ume i t. d. Gv oz dene
kr ovne konstr ukci j e za svakovr sne z gr ade Gvozdeni odaci za f abr i ke Svakovr sna gr adevi nska br avar i j a Gvozdeni stu-
bovi za el ektr i ne i covode K i oske pavi l j one za ul i ne pr odavni ce duvana i za j avne t el ef onske govor ni ce Crkveni gvozdeni
pr ozor i Gv oz dene koze za zvona Krstovi za cr kvene t or nj eve Dr vene al uzi j e za pr ozor e Tr skane i pl atnene r ol etne
za pr ozor e Fl os"- r ol etne Ogr ad e i k api j e od i canog pl eti va Svakovr sne gv oz dene konstr ukci j e
SRBORI T PRVA SRBSKA FABRIKA ASFALTA I KATRANSKIH PROIZVODA B E O G R A D
K ancel ar i j a: Vuka K oracl i a ul . 18. Tel ef on br oj 47-87. F abr i k a: Beograd, K nj egi nj e I .j ubi ce ul . 77 (Dunav). Fabr i ke tel . 55-13.
A dr esa za tel egr . Srborlt Beograd. Fabr i ka Skoplje, Mal u stuni ea do ml i na Bal kan. Fabr i ke tel . 4116. A dresa zu tel egr . Srborit Skoplje.
ek r aun kod Fot. Stedi oni ce u Beogr adu br oj 50.156 Cek. r aun kod Pot. tedi oni ce v Skopl j u br oj .
PROIZVODI: Srborlt koastu l i ar ti j u 3 puta i mpr egni r anu. K r ovnu har ti j u posutu si tni m i ki upni m peskom. I l ai ti j u za i zol aci j e,
posutu ea pl utom i -strugoti nom. Ivanlt l i urti ju p<isutu l i skunom, i zol uj uu hurti j u proti vu vode i vl age, Patenti r ano za dr avu
J ugosl avi j u. ..Srborlt mnsu za l epl j enj e. Masu za spaj anj e cevi , Mufenkit. Dr veni cement. L ak za kr ovove. I .ak za gvode.
i t
V
i i
s l n o l u
-
h mo l
.
u
" !
a
de. K atr an i z kamenog ugl j a. Kutrun za l ade i katr an za mr ee. K ar bol i neum. ..Srborlt" speci i al nu
kabl ovsku masu za vi soki i n>zki napon. IZRADU1E: ..Srborll" asf ul masti ke u poguumu od pr i r odnog bi tumena. Srborlt" K vur r -
asf al t, opeci j al au za mai nske sal e, koj i i zdr ava temper atur u vi u od 100 C, nu koj eg ne uti u ni ki sel i nu ni ul j a. Asfaltiranje
ul i ca, tr otoar a, bal kona hodni ka i td., sa dugogodi nj om gar anci j om. Asfaltiranje sa kopr i measf al tom, impregnlranje dr umova
i kol ovoza. Izolacije zi dova, podr uma, mostova, vi adukta, tunel a i td., sa gar anci j om. Iiolovanle sa speci j al ni m Srborl f- pl o-
ama : zi dova od vl age, zvuka, topl i ne i hl adnoe (Korkiteinplatten, Eiskorkplatten, Isotermolziegel und Schalen). Pokrivanje kro-
vova: speci j al ni m koasti m pl atnom (Srborit specijal), speci j al nom koastom har ti j om, sa dugogodi nj om gar anci j om. Zalivanje
ker ami ni h i gr ani tni h kocaka na ul i cama i putevi ma sa speci j al nom ..Srborlt" masom za zal i vanj e. Sve nae navedene i zr ade i z-
vodi mo po naoj nar oi toj metodi . Kvalitet I cene bez konkurencije. Inilnjerima I preduzimaima naroite cene.
z
<
1
J
m
D
J
>
U
o
z
cc
o
m
N
U
*
tO
>
o
o
OC
f -
>G
>G0
2
a
O
h
co
>
J
<
H
CC
o
CL
FEL I K S T OMA N
K AMNOSEK A I NDUSTRI J A
LJ UBLJ ANA
RE S L J E V A C E S T A T . 3 0
O B L A G A N J E F A S A D
I N T E R J E R J I
S P O M E N I K I
T E L E F O N T E V I L K A 3 0 6 0
OBNOVAGRADBENA DRUBA z o z,
MI KLOI EVA C. 16/ 11. POTNI PREDAL 277 L J U B L J A N A
IZVRUJ E
BETONSKE IN ELEZO BETONSKE ZGRADBE. TALNE
IN VODNE ZGRADBE. I N D UST RI J SK E ZGRADBE.
GRADBA CEST IN ELEZNIC. VISOKE STAVBE VSEH
VRST. INTALACIJA CENTRALNIH KURJAV, SANI-
TARNIH OPREM IN GRADNJA VODOVODOV, KANALI-
ZACIJE. KURILNA TEHNIKA : GRADNJA TOVARNIKIH
DIMNIKOV, APNENC, OPEKARN, VZIDAVA KOTLOV ITD.
BA N N I K ON T O. L J U BL J A N SK A K REDI T N A BA N K A , L J U BL J A N A . P OT . H RA N I L N I CA L J U BL J A N A 12.472
B R Z O J A V I : O B N O V A L J U B L J A N A T E L E F O N 23- 80
REBEK DOSIP
L J U B L J A N A
spl ono kl j u a vni a rstvo
C a n k a r j e v o n a b r e j e t e v . 9
Ust anovl j eno 1842 Tel ef on 2814
Br at a fterl nasi .
Ma r t i ne , e r ne tf C o.
dr uba s o . s.
Lj ubl j ana,
Vonj ak ova ul i c a S
Spr ej ema vsa v pl esRar sl c o i n r l c osl i l c ar sRo st r ok o
spadaj o a del a od pr epr ost e do naj f i nej e i zvr i t ve
Spec i j al na del avni c a sa i mi t ac i j o vsef } vr st l esa i n
mar mor a
TEOD. KORN V LJUBLJANI
(prej Henri k Kom)
Ustanovl j eno 1. 1852
Naslov za brzojavke:
KORN
Tel efon tev. 2014
Raun potne hranilni-
ce v Ljubljani t. 11.006
KROVEC / STAVBNI, GALANTERIJSKI IN OKRASNI KLEPAR
I NSTALACI J A VODOVODOV IN CENTRALNE KURJ AVE
J . K L EMEN I ?
R
^
2B
z
A
N OV O MEST O
KERAMIKA
KERAMIKA
KERAMIKA
KERAMIKA
tovarna pei
tovarna tedilnikov
tovarna
samotnih izdelkov
tovarna kamenine
Kdor
zida
n a j n e p o z a b i n a
HERAKLITNE PLOE
I
Za zunanje stene pri lesenem, elezo-
betonskem ali jekl enem ogrodju, za
notranje vmesne stene, strope, pode,
izzidavo podstreij, oblogo zidov j a
iz opeke, hladilne naprave, strehe itd.
H E R A K L U N E P L O E V A M N U D I J O :
Nenavadno kratko stavbeno dobo
Najbol je varstvo zoper mraz in vroino
10cm debel a pl oa iz l i er akl i ta = 1 in debel zi d iz opeke
. Absolutno varnost pred ognjem
A Zvono izolacijo
Pronost in trdnost
Ta kojn jo izsuitev in vsel i te v v novo stavbo
Varnost pred mresom
Majhno lastno teo ( 1 m
3
= 400 kg)
Izvrstno nosilnost za omet
Nemonost gni tja
Cenenost stavbe
Vse i nformaci je
in nasvete pri zal ogi :
MATERIJAL
T R G O V S K A D R U B A Z O. Z .
L J U B L J A N A
D U N A J S K A C E S T A T . 3 6
T E L E F O N T E V . 27- 10
!EEHTN1M
FOfOliEMINlM
K0P78AMM NUDI LE
JUGOSLOVANSkA
TISkARNAVLJUBLJANI
Le dobro opremljen
obraf more naronika
posfrei tono po elji.
Ako hoete biti torej
dobro posfreenij
potem uvaujte, da ima
POZLATA PLATNIC V MODER-
NEM ALI V KLASINEM SLOGU
PO LASTNI PRIREDBI KAKOR
TUDI PO PREDLOENIH RISBAH
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE R.Z.ZO.Z.
vse potrebne stroje in
priprave za brzo izvr-
itev vseh knjigove-
kih del. Vezati more
najveje naklade knjig
v zelo kratkem roku,
od brour do vezav.-
polplatno, celo platno,
pol usnje ali usnje.
LEPLJENJE GRADBENI H NA-
RTOV IN ZEMLJEVIDOV NA
PLATNO
VELIKA LASTNA ZALOGA PO-
SLOVNIH KNJIG, RASTRIRANIH
PAPIRJEV, OLSKIH ZVEZKOV,
RAZNIH MAP, PODKLADKOV,
NOTESOV I. T. D.
RTANJE POSLOVNIH KNJIGPO
PREDLOENIH FORMULARJIH
VSE SOLIDNO IN PO ZMERNIH
CENAH
LJUBLJANA, KOPITARJEVA ULICA T. 6/ II.
izolana masa je proizvod iz
* prekomorskih surovin, kakor
so bitumen, smole, razna posebna amerika teka olja
in dvovlaknati kanadski azbest.
Conco" izolana masa je prikladna za vse strene
konstrukcije in razline podloge, kakor so beton,
strena lepenka, ploevina itd. Tudi popravljanje
plohih streh v raznih drugih izvedbah je s Conco"
maso zelo enostavno in poceni.
H.OLVIN/V
o
SJ
V I
u
o
2 -
j "
H
3
Zo
bi l
Z z
l -
O D
u
X 3
GEN. ZASTOPSTVO:
M I R K O N A R M O L J A , Z A G R E B , Z V O N I M I R O V A 3 4
I ZOLACI J E I ZVRUJ EM T UDI V LASTNI REI J I
M I R K O M A R M O L J A , Z A G R E B , Z V O N I M I R O V A 3 4
I ZOLACI J E I ZVRUJ EM TUDI V LASTNI REI J I
SPLIT
ANONIMNO DRUTVO ZA CEMENT PORTLAND
SPLIT, Dubrovaka ulica broj 3/ II
Tel. interurban 235 Brzojavi: Splitcement
Glavnica i rezerve: 12o,ooo.ooo dinara
-SALONIT
-SALONIT
SALONIT
AZBESTNO CEMENTNI KRILJEVAC u svima dimenzi-
jama i bojama, pokrie zgrada i oblaganje zidova. Izolacione
ploe za elektrotehnike svrhe.
AZBESTNO CEMENTNE RUPER VALOVITE PLOE svetlo-
sive i crvene boje za pokrie zgrada, osobito industrijskih,
sa minimalnim naklonom, za pokrie i oblaganje garaa,
kupalita i t. d. Osobito trajan, siguran i arhitektonsko
uinkovit krov.
AZBESTNO CEMENTNE CEVI 1 FAZONSK1 KOMADI zn
kune kanalizacije, odvod zahoda, gnojnica kao drenane,
kanalizacione na niski tlak, odvodne, za krivne ljebove,
odvod dima i pare te ventilacije. Dimnjaci sviju dimenzija.
Zahtjevajte prospekte i cjenike. Mnogobrojne preporuke na raspolaganje.
Jednostavna montaa. Sastavljanje pomocu cementne buke ili bitumena.
Generalno zastupsivo:
"ALPEKO" TRGOVAKO-INDUSTRIJALNO DRUTVO
Ljubljana Zagreb
Masarykova 23 Telefon 29-30 Haulikova 10/1 Telefon 44-8
r
>
Beograd
Kolareva 1-3 Telefon 30-02
/
Skladita: Celje, Maribor, Sarajevo, Suak.