9 ANALIZA KVALITATIVNIH PODATKOV Irena Ograjensek CILJE IN NAMEN POGLAVIA V predhodnih poglavjih smo se seznanili z metodami iskanja sekundamnih ter Zbiranja primamih kvatitativnih in kvantitativnih podatkov. Iskanju sokundarnih podatkov smo posvetili 4. poglavje. V okviru 5. poglavja smo obravnavali opazovalne Studije, v 6. poglavju smo se seznanili 2 anketami in intervjuji, v 7. poglayju pa z logiko eksperimentalnega raziskovanja. Ugotovili smo, da je virov sekundarnih kvalitativnih podatkov v primerjavi % visi sekundarnih kvantitativaih podatkov relativno malo, Se posebej takénih, ki bi bili uporabnikom prosto dostopni Med metodami zbiranja primarnih podatkov smo obravnavali tudi dye, ki sodita med najbolj priljubljene metode zbiranja primarnih kvalitativnih podatkov v ekonomiji in poslovnih vedaly « navidezno nakupovanje (ang). mysiery shopping), ki ga uvrSéamo med opazovalne Studie: «¢ fokusne (tematske) skupine (angl. focus groups), §j. simultane osebne intervjuje v skupini vet: udelezencey, ki obiéajno poickajo kot (bolj ali manj vodena) skupinska diskusija med udelezenci na dano temo (npr. kakSne naj bi bile znadiinosti zobne paste za otroke), Analize vsebine (angl. content analysis) kot metode zbirenja primamih kvalitativaih podatkov nismo posebej obravnavali, vendar njenega pomena pri analizi besedil govorov, éasopisnih Sankov, televizijskih porotil, reklamnih sporoéil itd. ne kaze spregledati, V besedilu uporabljene kljuéne besede, posredovana temeljna sporotila, pozitivni oziroma negativni odzivi na sprejete ukrepe vodstva podjetja ~ vse 10 so primami kvalitativni podatki, na osnovi katerih labko raziskovalei vrednotijo Koncepte, kakrSna sta npr. ugled podjetja ali ugled blagovne znamike. Procesa zbiranja in analize kvalitativaih podatkov v praksi navadno potekata vzporedno Ker pa smo se z metodami zbiranja kvalitativaih podatkov Ze seznanili, posvetamo priéujoge poglayje obravnavi metod analize kvalitativnih podatkov. Pri tem zasledujemo naslednje cilje: + predstaviti tebnigne in analititne pripomodke, uporabne pri zbiranju in analizi kvalitativnib podatkov; + opredeliti natine urejanja zbranih kvalitativnih podatkov;* Predstaviti razpoloaijivi nabor metod analize kvalitativnih Podatkov ter opisati njibove prednosti in slabosti; * obravnavati temeline pristope k zagotavijanju kakovosti analize kvalitativnih podatkov, Posebno pozomost namenjamo obravnavi Studij primerov (angl, case studies), ki s0 2a analizo kvalitativnih podatkov v okviru. ekonomije in Poslovnih ved Se posebej pomembne, 91 ZNACILNOSTI ANALIZE KVALITATIVNIH PODATKOV Kvalitativme podatke opredelimo kot podatke v obliki besed ali slik. Raziskovalee, ki birt kvantitativne podatke, predpostavija, da je Pojme s podrosja ekonomije in Poslovnih ved mogote opredctti kot sprementjivke, in njihove vrednosti natantno ter objelcivno izmeriti, Nasprotno pa se raziskovalee, Ki zbina kvalitativne podatke, osredotota na subjektivne pomene, opredelitve, simbole in opise specifignih primeroy 2 niimi predstavija tiste vidike ekenomskih in poslovnih Pojavov, za katere je bodisi ‘etko bodisi nemogote razviti ustrezen mersid instument ai pa ustrezen merski instrument zanje Se ne obstaja in ga skuga r ziskovalee Sele razviti V okvina analize kvalitativnth, podatkow Poskusamo vse razpoloz{jive, relevantne in Zaneshjive podatke razlagati v kontekstu celote. To pomeni, dav inter retacijo ustrezno tumeséamo tudi odstopajote primere, ¥, izjeme, ki jih v anglizi kvantitativnih podatkoy Bogosto bodisi odmislimo bodisi pojasnimo kot zanemarliva odstopanja od splosnih ugotovitev. © prednostih analize kvalitativnih podatkoy v primetjavi z analizo kvantitativaih Podatkoy ni smiseino razpravijati saj s posameznim tipom analine dobimo podatke in informacije, ki jih z drugim ne moremo, Cetudi nekateri teoretiki dokazujejo radikalno lotenost obeh tipov analiz, praksa kate, da med njima obstajajo polja prekrivanja ter da Se med seboj logiéno dopolnjujeta Znatilnosti analize kvalitativnih podatkoy Jahko povzamemo takole: + Poudarjen pomen konteksta za ran Doloten dogodek, dejanje, izjava ali zapis je odvisen od konteksta, v kvalitativnih podatkov usmerjena na eno samo enoto ali manjSe Stevilo enot Poenostavljeno bi lahko tudi dejali, da v analizi kvantitativnih podatkov operiramo z ozkim naborom spremenljivk za veliko ttevilo enot,v analizi kvalitati nih podatkov 158pa s Sirokim naborom spremenljivk za majhno Stevilo enot, kar raziskovaleu omogova ustrezno poglobitev v raziskovalni problem, Neposredni znaéaj analize kvalitativnih podatkov. Postavljena je zahteva, da naj se raziskovalee v odnosih s preuéevanimi Ijudmi vede neravno in nemotete; svoj predmet naj preuéuje v njegovem naravnem okolju. Koliko je ta zahteva v praksi uresniéljiva, je odvisno od razlitnih dejavnikoy, med katerimi je potrebno na prvem mestu poudariti stopnjo (ne)opaznosti raziskovelea v naravnem okolju. Upostevati moramo tudi dejstvo, da raziskovalee svoja opazanja nehote zapisuje setektivno in pristransko. Poleg tega so posami ‘0 ponovijive. ne kvalitativne Studie t Induktiven znaéaj analize kvalitativnih podatkov, Raziskovalei previloma ne zbirajo podatkov, da bi ocenjevali predhodno opredeljene modele, hipoteze in teorije, pat pa odkrivajo koncepte, ypoglede, razligne natine interpretacije itd, ‘To bkrati tdi pomeni, da je za kvalitativno raziskovanje kot celoto znatilen fleksibilen raziskovalni natrt: raziskavo priénemo x le okvimo opredeljenim raziskovalnim problemom, ki ga je bolj natanéno mogoée opredeliti Sele v teku raziskave Procesnost analize kvalitativnih podatkoy. Aneliza kvalitativnih podatkov obigajno poteka v daljSem asovnem obdobju. Na ta naéin je mogoge opazovati razvoj ekonomskih pojavov in druzbenih odnosov, ga razBleniti in razkriti posamezne vzrotne povezave. Interpretacija z vidika zaznav opazovanih Iudi, Raziskovalec v analizi kvalitativnih podatkov ne i8e objektivne resniee © dologenem pojavu, ampak poskusa razumeti perspektive razlitnih ljudi, Vsa podrotja Clovekovega Zivljenja so zanj pomembna in enakovredna; nobeno ni preveé trivialno in zato za analizo nezanimivo. To hlrati tudi pomeni, da mora imeti raziskovalec sposobnost véivljanja v drage judi in razumevanja okvirov, znotraj katerih le-ti delujejo. Visoka veljavnost in nizka zanesljivost (ponovijivost) analize kvalitativnih podatkov. Ker je raziskovalec praviloma sam neposredao v stiku s svetom in judmi, ki jih preutuje, mu informacije niso posredovane v obliki konceptov, definicij in lestvic, paé pa iz prve roke, To pomeni, da je veljavnost analize kvalitativaih podatkoy visoka, njena zanesljivost (ponovijivost) pa nizka, sqj raziskovalni pristopi niso standardizirani do takSne mere kot V analizi kvantitativaih podatkov Specifiéna vloga raziskovalca v okviru raziskovalne situacije. Raziskovalee je v bistvu merski instrument, kar v raziskovalni proces vnasa celo vrsto vpra8anj, od metodolodkih, do oscbnih in etitnih. VpraSanja, v kolik’ni meri naj raziskovalec postane del okolja, ki ga preuduje; ali naj razkrije svojo viogo ali ne; v Kolik&ni meri naj naért raziskave prilagaja posameznim aktualnim spoznanjem itd., so samo nekatera izmed mnogih, ki pomembno vyplivajo na uspeSnost in wéinkovitost anelize kvalitativnih podatkov. Kot zelo pomembno je potrebno poudariti tudi vpraSanje 159dostopa do okolja, ki je predmet raziskave (e Zelimo npr. opazovati dogajanje v Proizvodnem obratu dolotenega podjetja, tega ne moremo storiti brez soglasia vodstva podjetja). V nadaljevanju si oglejmo izbrana analititna orodja in tehnitne pripomodke, Katerih 'uporaba olajsa in poenostavi analizo kvalitativnih podatkov v praksi, 9.2 ANALITICNA ORODJA IN TEHNICNI PRIPOMOCKI V ANALIZI KVALITATIVNIH PODATKOV Proces zbiranja in analize kvalitativnih podatkov je dolgotrajen. OlajSajo in Poenostavijo ga Sevilna analitiéna orodja in tehniéni pripomotki, s pomogjo katerih si lahko v vsakem tremutka v spomin prikligemo podrobnosti opazovanja ali intervjuja, iavedenega pred veé meseci Med analiti¢nimi orodji velja omeniti: ne rezultate opazovanj, viise iz, osebnih razgovorov, komentarje oma sogovernikov, mnenja, + Zapiske, tj, zabelez © znadilnostih in razpolozenju opazovanih oseb zamisli in spoznanja na osnovi analize kvalitativnih podatkov ter podobno, + Dnevnik, ki ga lahko vodimo namesto zapiskov ali vzporedno s pripravo zapiskov, namenjen pa je kronoloskerm belezenju raziskovaléevih mmenj, 2amisli in spoznanj v procesu kvalitativnega raziskovanja + Prepise (ranskripte) interyjujev, pripravijene na osnovi obstojetih zvognih ali video posnetkov. * Povzetke, pripravijene na osnovi zapiskov ali prepisov interyjujev, V_njih povzamemo najpomembnejsa spoznanja, ki nam bodo koristila pri nadaljnji analizi Med tehniénimi pripomotki, ki nam olajgajo analizo kvalitativnih podatkov, pa velja omeniti + diktafon, ki ga Iahko za snemanje razgovorov uporabimo zgolj s soglasjem posameznikoy, ki jih snemamo; + kamero, katere uporaba pride v poitev tako v opazovalnih Studijah, kot tndi pri anketah, intervjujih ter v eksperimentalnem raziskovanje, pri emer smo dolzni zagotoviti spostovanje dolodil ctitnega kodeksa raziskovaleev; + osebni raéunalnik, opremljen x urejevalniki besedil, preglednicami (angl spreadsheets) tex drugo programsko opremo, namenjeno analizi kvalitativnih podatkov, Tabela 9.1 prikazuje nekatere najbolj razSirjene programske pakete za analizo kvalitativnih podatkov. Podani so tadi spletni naslovi, na katerih so dostopne njihove demo verzije 160| Tabela 9.1: Pregled najbolj razsirjenih programskih paketov za analizo kvalitativnih podatkov Ime programskega | URL naslov paketa ATLAS. itpivww ailasti.com ~ The Bihaograph hipawww qualisresearch com (QSRNG (pre zaan kot | tip: 7ivew.qar.com aulproducts/productover iew/product_ overview him NUD*IST) [OR NVI Iitipsiivww gsr-com aulproducts/productoverview/produci_overview him QSRRSghe Tips /lwrww gsr com aulproducts/productoverview/prod nf ict_averview him V okviru Bkonomske fakultete je raziskavalcem na valjo programski paket OSR NO (prej znan kot NUD"IST) Ne glede na uporabljena analitigna orodja in tchnigne pripomotke zahteva analiza kvalitativnih podatkoy tako ustrezne Gasovne kot tudi finanne viozke. Pri tem je potrebno posebno ska nameniti ohranjanja bogastva zbranih kvalitativnih podatkov. Le dobro organizirane baze primarnih kvalitativnih podatkov omogotajo raziskovaleem, da lahko izvedene analiti¢ne sklepe v vsakem trenutku utemeljijo s pomoéjo originainih podatkov 9.3 UREJANJE KVALITATIVNIH PODATKOV ‘Temeljni problem analize kvalitativnih podatkov je vprasanje, kako strniti zeio zapletene in na doloen kontekst vezane podatke v znanstveno dokumentirano in za bralea dovolj prepritijivo zgodbo. Pri tem je izjemnega pomena pravilno izpeljan proces urejanja kvalitativnih podatkov. Proc (nekatere med njimi je véasih potrebno ponoviti vetkrat): Je sestavljen iz sedmih korakov + Seznanjanje: ponovno preberemo vsa razpolozijiva pisna gradiva, ki vsebujejo zbrane kvalitativne podatke: zapiske, prepise intervjujev, povzetke in dnevnile * Vrednotenje: zbrane kvalitativne podatke primerjamo z izsledki predhodnih xaziskav in i§¢emo odgovore na naslednja vpraSanja: - V kolikni meri se zbrani podatki razlikujejo od obstojedih? - Ali zbrani podatki podpirajo izsledke predhodnih kvalitativnih Studij ali jim nasprotujejo? - Ali lahko na osnovi zbranih podatkov odgovorimo na dosedaj neodgovorjena vprasanja? + Konceptualizacija: s pomogjo pojasnjevalnih spremenljivk, ki jih opredelimo na osnovi zbranih podatkov, operacionaliziramo koncepte, pomemibne za razumevanje preuéevanega pojava. Koncept programa zvestobe porabnikov denimo 161operacionaliziramo s pomodjo pristopa vodstva k njegovemu razvoju, pano2ne pripadnosti sodelujosih podjetij, in podobnih kvalitativnih spremenljivk. + Kategoriziranje konceptov: posamezne sorodne Koncepte 2druZimo v enotne kategorije in jih primemo poimenujemo. Tako lahko na osnovi_preutevanja zailnosti dolotimo dve veliki skupini programov zvestobe porabnikov, ehopanoZne in veépanodne programe zvestobe porabnikov + Ponovno kodiranje: notranjo Iogiko posameznega koncepta preverimo kvalitativnimi podatki, na osnovi katerih smo ga opredelili. Pri tem lahko ugotovimo, da se razumevanje koncepta med anketiranei razlikuje; v tem primeru je potrebno kvalitativne podatke ponovno kodirati, Povedano ilustrirajmo s primerom: € zaposteni kot razlog, da je njihovo podjetje uspesno uveljavilo program zvestobe porabnikov, navedejo fleksibilnost, je pottebno ugotovili, za Kkakéno vrsto Aleksibilnosti gre: Meksibimnost strateskib usmeritev, fleksibilnost delovnega asa Zaposlenih ali kaj tretjega. Vsckakor fleksibilnosti. strateSkih usmeritev ter Neksibiinosti delovnega éasa zaposlenih ne moremo pojmovati kot enovit koncept * Povezovanje: v tem koraku i8éemo povezave med nasimi empirignimi spoznanji ter obstojezimi bolj ali manj uveljavijenimi modeli, s timer prispevamo h gradnji teorije. Smiselno je, da svoja spoznanja v pisni obliki (z vsemi temeljnimi argumenti in opornimi toékami) pokazemo tako kljutnim sogovernikom (opazovanim oscbam, anketirancem ali intervjuvancem) kot tudi svojim kolegom ~ raziskovaleem ter jih prosimo 2a povratno informacijo, Kolegi — raziskovalei nam jo posredujejo v obliki strokovne ocene (angl. peer review), + Ponoyno vrednotenje: Na osnovi informacij, ki nam jih posredujejo kijutni sogovorniki ter kolegi - raziskovalci, ovrednotimo doslej opravijeno delo in naredimo naért dela v prihodnosti (npr. prebiranje literature, ki je predhodno nismo ‘upostevali, izvedbo dodatnega opazovanja ali dodatnih intervjujev, ipd.) Ko smo kvalitativne podatke uredili, kae razmisliti o smiselnosti kvantifieiranja vrednosti posameznih kvalitativnih spremenljivk., Pri tem kvantificiranje opredelimo kot proces pretvorbe kvalitativne spremenljivke v kvantitativno, za katero je mogote prikazati frekvenéno porazdelitev ter izratunati izbrane statistitne parametre (npr. deleze, modus ali 7’), o katerih smo podrobneje spregovorili v okviru 8, poglavja V okvira 8. poglavja smo se poutili tudi, da je proces kvantificiranja zelo enostaven. Kvalitativno spremenljivko spol denimo kvantificiramo tako, da moSkemu spolu dodelimo Stevilsko vrednost 1, Zenskemu pa Stevilsko yrednost 2. Od tod do izragina spolne strukture prevéevane populacije ali vzorea je le Se korak 1629.4 METODE ANALIZE KVALITATIVNIH PODATKOV 9.4.1 PREGLED RAZPOLOZLJIVIN METOD Nabor metod analize kvalitativaih podatkov je Sirok. Posamezne metode se razlikujejo glede na raven razflenjenosti, proceduralne zahteve ter glede na to, ali temeljijo na deduktivnem ali induktivnem raziskovainem pristopu Kadar uporabimo deduktivni raziskovalni pristop, to pomeni, da izhajamo iz skave, pa tudi y empiriénem obstojeée teorije. Na njeni osnovi pripravimo naért raz projektu pridobljene podatke analiziramo v njenem kontekstu. Za uporabo induktivnega raziskovalnega pristopa pa je znatilno, da stemimo k oblikovanju lastne teorije, temeljece na dovolj velikem Stevilv praktignih ilustrativaih: primerov V okviru analize kvalitativnih podatkov pogosto kombiniramo obe pristopa, Med metodami, temeljetimi na induktivnem raziskovalnem pristapu, si bomo v nadaljevanju te toéke ogledali usklajevanje vzorcev (angl. pattern marching) ter oblikovanje razlag (angl, explanation building). Pri metodah, temeljesih na induktivnem raziskovalnem pristopu, pa bomo predstavili prikaz in analizo podatkov sis ond display), analizo s predlogo (angl. template analysis), analititino induketjo (ang), analytic induction) ter analizo pripovedi (ang). narrative (ang). data analy: analysis). Anelize diskurza (angl. discourse analysis) v tem okvira posebej ne obravnavamo. Enako velja za »utemeljitveno teorijow (angi. grounded theory; nekateri avtorji uporabljajo tudi izraz mutemeljena teorijac) 9.4.2, METODE, TEMELJECE NA DEDUKTIVNEM RAZISKOVALNEM PRISTOPU Prednosti in slabosti metod, temeljeéin na deduktivnem raziskovalnem pristopu Kot smo Ze povedali, izhajamo pri metodah, temeljetih na deduktivnem raziskovalnem pristopu, iz obstojede teorije. To nam bistveno olajsa oblikovanje izhodisénega modela raziskave ter omogotsa integracijo nagih spoznanj v okvir obstojeéega znanja. Ena temeljnih slabosti metod, temeljetih na dedutivnem pristopu, je moZnost, da z omejevanjem na obstojeto teorijo pridemo do zakljutkov, ne da bi svoje problemsko podrogje do konca raziskali. Te] slabosti se izognemo x uporabo metod, temeljedih na induktivnem raziskovalnem pristopu. Le-ta je Se posebej smiseina v primera, ko v okviru obstojeée teorije ne najdemo zadovoljivih odgovoroy na naga raziskovalna ‘vprasanja. 163Usklajevanje vzorcey Pri tej metodi na osnovi obstojete teorije oblikujemo konceptualni model raziskave, nato pa preverimo ustreznost modela za razlago nasih ugotovitev. V primera, ko je vzorec empiriénih podatkov skladen s teoreti¢nim vzorcem (fj, z vzorcem podatkoy, ki smo ga napovedali na osnovi konceptuainega modela), je mogote trditi, da smo dobili veljayno razlago predmeta nagega preugevanja V_ konceptuaini model raziskave lahko vkljuéujemo bodisi zgolj neodvisne spremenljivke bodisi tako odvisne kot tudi neodvisne spremenljivke. Manj zapleteno je hkratno vidjutevanje odvisnih in neodvisnih spremenljiv Oblikovanje raziag Namen metode oblikovanja razlag je preverjanje tcoretignih domnev v okviru proc zbiranja in analiziranja primarih kvalitativnih podatkoy. Metoda je zelo uporabna v okvira pojasnjevalnih Studlj primerov (angl. explanatory case studies), ki jih podrobneje obravnavamo v nadaljevanju Razlage oblikujemo s pomotjo naslednjega postopke: * Postavimno domnevo, ki temelji na teoretiénih spoznanjih o prougevanem pojave in jo Felimo preveriti * S pomogjo studije primera 2beremo kvalitativne podatke in empiritne ugotovitve primexjamo s postavljeno domneyo. + V primeru, da je teoretitna domneva neskladna 2 empiriénimi ugotovitvami, jo dopolnimo ozizoma popravimo. +S pomotjo dodatne studije primera zberemo kvalitativne podatke in empiriéne ugotovitve primerjamo z dopolnjeno oziroma popravljeno domnevo. + Ce ponovno ugotovimo neskladje med teoretiéao domnevo ter empiri¢nimi ugotovitvami, domnevo Se enkrat dopolnimo oziroma popravimo. Postopek ponavijamo tako dolgo, dokler ne pridemo do zadovoljive razlage preugevanega pojava. 164