GSO veraj, danes, jutri

Borut Bohanec
Odd. za agronomijo, Biotehnika
fakulteta, UL
Razmerje med uvozum in izvozom EU (mil. ha) za pomembneja ivila 2010-2012
Noleppa in sod. 2013
Nekaj tevilk
Podatki za leto 2012 kaejo na konstantni porast
pridelave GS sortimenta po svetu. Lanska
povrina je bila 170 milionov hektarjev, kar
pomeni okoli 10% vseg svetovnih njivskih povrin.
Od leta 1996 je pridelava strmo naraala vsako
leto tako v razvitih kov v manj razvitih dravah.
V letu 2012 so povrine posejana v nerazvitih
dravah (52%) prvi presegle povrine v razvitih.
V pridelavo je vkljuenih 17,3 miliona kmetov.
Koristi pridelave:
Od 1996 do 2011 je biotehnoloka pridelava
prispevala z zveano vrednostjo v vrednosti US$
98,2 miliarde.
Prihranek pesticidov je bil 473 tiso ton
Zmanjan izpust CO
2
v letu 2011 23,1 milionov ton
(enako kot 10,2 mio avtov manj na cesti)
15 mio druin je zmanjalo revino
Pridelava poteka v 30 dravah sveta.
Najveje pridelovalke so ZDA 69,5 mio ha, Brazilija
36,6 mio. ha, Argentina 23,6 mio. ha, Kanada 11,8
mio. ha in Indija 10,8 mio. ha.
Glavne poljine so soja, koruza, bomba in oljna
ogrica. Veinoma vsebujejo gene za odpornost na
kodljive uelke in herbicide, nekoliko manj pa gene
za odpornost na viruse.
Vedno ve pridelujejo zdruene genske vkljuke (stack
events), konkretno v letu 2012 je bilo takih etrtina
vseh. To pomeni da sorte vkljuujejo ve lastnosti. Za
zdaj najvekrat odpornost na herbicid in odpornost na
insekte.
Koruza
Do zdaj v pridelavi prevladujeta dve vneeni
lastnosti, odpornost na herbicic in odpornost na
insekte.
Najve zdruenih genov do zdaj ima koruza
SmartStax, ki zdruuje prej loene genske
lelemente podjetij Monsanto in Dow Chemical
Company. Zdruuje elemente, ki so jih prej trili
pod blagovnimi znamkami Yieldguard VT,
Herlulex Xtra, RoundUp Ready 2, Liberty Link.
Omogoa odpornost na ve razlinih kodljivcev
ter dvoje razlinih herbicidov glifosat in
glufosinat.
Od leta 2013 je na trgu koruza z zviano
odpornostjo na suo.
Od leta 2009 obstoja na Kitajskem koruza ki
proizvaja fitazo (sproanje odvisno od
politinih razmer).
Obstoja mnogo raziskav, kjer poroajo o
drugih vneenih genih vkljuno z zniano
prisotnostjo mikotoksinov.
Soja
Za zdaj v pridelavi mnoino soja z herbicidno
odpornostjo t.i. Roundup Ready (gen EPSPS za
odpornost na glifosat). Obstoja tudi soja odporna
na insekte a ni mnoino v pridelavi.
Poznamo obsene tudije o koliini ESPSP
proteina in njegovi razgradljivosti v prebavilih
ivali.
Pravkar v prodajo na triu ZDA vstopajo sorte
soje z izboljano kakovostjo olja. Ve o tem na
predavanju.
Oljna ogrica
Od leta 1995 pridelujejo (Kanada, ZDA) na
herbicid odporno oljno ogrico.
En od sistemov za pridobivanje hibridnega
semena vkljuuje GS.
Napovedujejo olje ogrice z vsebnostjo
omega 3 kislin.
Podobno e preizkuajo olje kameline, ki
vsebuje 30% omega-3.
Penica
V ZDA je bila na glifosat odporna penica
deregulirana e leta 2004, vendar zaradi
pomislekov pri izvozu pridelava ni bila realizirana.
Letos so nali manje posevke na eni od kmetij v
Oregonu, za zdaj preizkava kae da je lo za
osamljen primer.
V Veliki Britaniji e ve let poteka poskus s
penico odporno na ui (geni ki izloajo
odvraalne feromone).
V Avstraliji preizkuajo penico in jemen z
modificiranim krobom (70% amiloza) z
namenom izboljanja prehranske vrednosti
(poasi razgradljiv krob in vpliv na zdravje
debelega revesa). Poroajo o hkratnem
zvianju pirdelkov za 20-30%.
Obstoja e mnogo drugih uspelih tudij
vkljuno z vkljuenimi geni za odpornost na
itno rjo.
Ve tudij poroa o penici z minimalno
vsebnostjo glutena. Obstoja ri z vsebnostjo
peninih prolaminov.
Od poljin obstoja e:
GS sladkorna pesa, lucerna, ri (odporen na
insekte, zlati ri). Le delno v pridelavi.
Slovenija kot uvoznik GSO
Najve uvaamo GS sojo za namene krmnih
meanic.
v 1000
izvoz uvoz
2008 2009 2010 2011 2008 2009 2010 2011
ita in izdelki iz it 27187 29283 41432 46791 187719 159348 168913 213870
Rastlinska olja 7786 3507 4462 6019 53375 40299 52870 53009
Primer: Uvoz soje po dravah EU in po poreklu pridelave:
Situacija v Sloveniji- pridelava in
zakon o soobstoju
Zakon nalaga povsem neporporcionalno odgovornost
izkljuno morebitnemu pridelovalcu GS sort. Med drugim
zakon zahteva:
-prijaviti namen ministrstvu za vpis v register pridelovalcev
-plailo prispevka (ni znano koliko),
- opravljen teaj s pisnim preverjanjem, velja 5 let, stroke
krije pridelovalec (ni znano za kak teaj gre),
- pridobiti soglasje vseh sosednjih lastnikov parcel, ker se bo s
tem to razglasilo za obmoje za pridelavo GSR
- Drakonske kazni, ki so odvisne od kritve in pravnega statusa
in segajo do pol miliona evrov.
Priakovane novosti na svetovnem
triu
Loimo lahko ve sklopov novosti:
Sorte poljin z izboljanimi lastnostmi za
pridelovalce (odpornost na druge vrste
herbicidov, odpornost na iri spekter kodljivcev,
odpornost na glivine bolezni in viruse
Uinkovita zaita pred abiotskimi stresi: sua,
zmrza, bolja izkorienost duika in fosforja
Hrana namenjena zdravju potronikov
Izdelki namenjeni farmaciji in drugi industrijski
uporabi