• Embed Doc
  • Copy Link
  • Readcast
  • Collections
  • CommentGo Back
Download
SEMINAR
GLAVOBOL

seminar smo pripravili:
Tina Oven
Jana Bregar
Eva Vehovec
Ana Krtolica
Jula Jo\u0161t
Tomi \u0160tanfel
Marko Mahkovi\u010d
Maja Marcen

mentor:
\u0161tudijsko leto:
Doc. dr. Fajko Bajrovi\u0107, dr. med.
2003/2004
seznam uporabljenih kratic:
\u2022
PAS - periakveduktna sivina
\u2022
RVM - rostralna ventromedialna podalj\u0161ana hrbtenja\u010da
\u2022
DLTP - dorzolateralni tegmentum ponsa
\u2022
CGRP - s kalcitoninovim genom povezan peptid
\u2022
TG - tenzijski glavobol
\u2022
GR - glavobol v rafalih
\u2022
KPH - kroni\u010dna paroksizmalna hemikranija
\u2022
IK - intrakranialno
\u2022
IKP - intrakranialni tlak
\u2022
PCNT - pars caudalis nuclei trigeminalis
\u2022
VPM - ventralno posteromedialno jedro
\u2022
n. \u2013 nervus
\u2022
nn. - nervi

Glavobol jebole\u010dina v nekem predelu glave, ki jo praviloma povzro\u010dijo intrakranialni procesi, ki privedejo do pritiska, vnetja, natega ali neposredne po\u0161kodbe struktur, ki se nahajajo znotraj ali zunaj lobanje in so o\u017eiv\u010dene z bole\u010dinskim nitjem.

Glavobola ne do\u017eivljamo, kot da izhaja neposredno iz prizadetega tkiva, ampak je to
prenesena bole\u010dina, ki se iz globokih predelov glave projicira na povrhnje strukture glave.
Strukture ob\u010dutljive na bole\u010dino so:

- velike arterije na bazi mo\u017eganov in prvih nekaj centimetrov njihovih neposrednih vej;
- arterije mo\u017eganskih ovojnic oziroma dure;
- velike vene oziroma sinusi mo\u017eganov in dure;
- nekateri deli dure, predvsem tisti ob krvnih \u017eilah, vklju\u010dno s tentorijem in diafragmo

tur\u0161kega sedla;
- mo\u017eganski \u017eivci , ki vsebujejo bole\u010dinsko nitje (V, VII, IX in X).

Sami mo\u017egani na bole\u010dinsko dra\u017eenje niso ob\u010dutljivi, so pa seveda mo\u017egani tisti, ki bole\u010dino
'do\u017eivljajo' oziroma je njihova vloga pomembna zato, ker imamo v osrednjem \u017eiv\u010devju
sisteme, ki bole\u010dinsko zaznavo modificirajo. In prav 'iztirjenje' teh sistemov je eden od
mo\u017enih mehanizmov za nastanek glavobola.

\u017dIVCI Z BOLE\u010cINSKIM NITJEM
N. trigeminus (V) o\u017eiv\u010duje ko\u017eno podro\u010dje vsega obraza, o\u010desno, nosno in ustno sluznico, ter
\u017eve\u010dne mi\u0161ice, in sicer:
- oftalmi\u010dna veja ko\u017eo \u010dela navzgor do temena, ko\u017eo zgornje veke in nosnega korena,
sluznico frontalnega sinusa in nosne votline ter tentorij;

- maksilarna veja o\u017eiv\u010duje ko\u017eo sprednjega temporalnega predela, ko\u017eo lica, spodnje
veke, zgornje ustnice in nosnega krila, sluznico maksilarnega sinusa, nosne votline in
neba, zgornje zobe in gingivo ter del dure;

- mandibularna veja pa o\u017eiv\u010duje ko\u017eo zunanjega sluhovoda, predel pred uhljem, ko\u017eo
temporalnega predela, brade in spodnje ustnice, spodnje zobe in dlesen ter duro v
srednji lobanjski kotanji.

N. vagus (X) o\u017eiv\u010duje ko\u017eo zunanjega sluhovoda, predvsem pa duro v zadnji lobanjski
kotanji ter spodnjo povr\u0161ino tentorija.
N. glossopharyngeus (IX) o\u017eiv\u010duje sluznico srednjega u\u0161esa, \u017erela in jezika ter ko\u017eo
zunanjega sluhovoda.
N. facialis (VII) pa o\u017eiv\u010duje obrazne, mimi\u010dne mi\u0161ice.
Ventralne in dorzalne veje prvih treh cervikalnih \u017eivcev o\u017eiv\u010dujejo ko\u017eo zadnjega dela
glave, in sicer od zatilja do temena, ko\u017eno podro\u010dje pa sega \u0161e za uhljem na glavo.
of 00

Leave a Comment

You must be to leave a comment.
Submit
Characters: ...
You must be to leave a comment.
Submit
Characters: ...