Utrip Ribnica Sodražica Junij - Julij 2014

ribniko sodraki brezplani lokalni mesenik I junij-julij 2014 I potnina plaana pri poti 1310 ribnica
Dogodki kultura aktualno port astroloka napoved in vse, kar morate izvedeti ...
Masaa tui-na agar Barbara agar s.p.
DARILNI BONI
tudi v prodajalni
aba v Tu centru
v mesecu juliju
- 10% za 45 minutno TUI-NA masao
v mesecu avgustu
-10% za 30 minutno TUI-NA masao
OPTIKA
ANITA
Anita Osvald s.p.

Majnikova 1, Ribnica, tel: 01 836 11 28
AKCIJA:
Pri naroilu progresivnih stekel, vam stekla

za bliino podarimo.
Popust na doloene modele

sonnih oal.
sprejemamo
naroilnice okulista
oala na recept
tudi brez doplaila
tekoine za
kontaktne lee
velika izbira
korekcijskih oal
vremenske postaje
UVODNIK
Dobrodelnost, lakota in gladiatorstvo

fotografija: Iris tefani, Atelje Iris
im, sploh ko pomislim, kako nekateri to

izrabljajo za lastno promocijo ali pa prek kakne dobrodelne drabe pridejo do kakovostnega in unikatnega izdelka za male pare.
O tem pria zgodba prijateljice, ki mi je

opisala svojo izkunjo z dobrodelnostjo.
Moja vera v lovetvo kot ekosistem, ki bi

bil zmoen sobivanja, solidarnosti, enakosti
in enakopravnosti, drube, kjer bi razlike
med prebivalci planeta ne bile tako ogromne,
je milo reeno razmajana kot zob petletnika.
Vsak as se bo krvavo pocedilo iz ust, izpljunil ga bom, le da mi na njegovem mestu

ne bo izrastel nov, stalen in vrst sekalec ali
konik, s katerim bi lahko preveil in zmlel
nepravice, ki smo jim pria vsakodnevno in
se je treba z njimi tako ali drugae spopadati.
Sploh se ne bom spual v trenutno svetovno prvenstvo v nogometu, kjer so na
truplih reveev, beraev in brezdomcev
zgradili najnoveji stadion zgolj za potrebe
ogobrcarstva in bo glavni izkupiek od prodanih vstopnic, majic, dresov, alov in ostalih
navijakih rekvizitov odnesel organizator,
ljudje pa lahko medtem navijaem z vsega
sveta prodajajo tisto, kar imajo.
Sebe.
Svoja mlada, od lakote in mamil shirana

telesa. Na cestah se sem in tja prekladajo
pretirano naliene deklice, zadete od vdihavanja monega industrijskega lepila, s imer
odganjajo lakoto, hlapi pa jim dajejo obutek
sitosti. Zasluek, ki ni niti omembe vreden,
jim poberejo zvodniki.
Medtem ko svet spremlja navidezno resninost in nogometni bli, je njihova realnost sprijenec, ki sope in se poti nad njimi
ter deset brazilskih realov, ki jih prejmejo,
kar je komaj ve kot tri evre.
A lani otroci niso ve nekaj, kar se dogaja
le v Afriki, Aziji in Juni Ameriki. Najdemo
jih tudi v osrju Evrope. V Sloveniji. Morda ez cesto v sosednjem bloku. Morda je
to otrok vaih sosedov. Znancev. Prijateljev.
Morda je to va otrok.
Vse ve je dobrodelnosti, razlinih akcij
in projektov, prek katerih se zbira denar in
sredstva za tako ali drugae socialno ogroene ljudi, pa vendar se ob vsem tem namr-
Potem, ko je na nateaj ene od revij poslala ogromen al, ki ga je pletla ves teden, se
je odpravila na drabo, saj je hotela odkupiti svoj al, za igar izdelavo je e odtela
tirideset evrov, sedaj pa je bila pripravljena
na izklicno ceno desetih evrov licitirati celo
sama.
A ji ni uspelo. ala ni bilo nikjer.
Mladeni, ki se je prismukal iz zakulisja, ji

je povedal, da so ga e prodali.
On sam ga je prodal. eprav se draba

sploh e ni zaela. Na njeno vpraanje komu,
ji je malce porogljivo odgovoril, da evidence
o tem pa nima in da ne more zavrteti asa
nazaj.
Ni ji vedel povedati niti za koliko.
Ker je bilo to tik pred boino-novoletnimi

prazniki, se da sklepati, da ga je nekdo kupil
bodisi zase bodisi za darilo, bil dobrodelen
in se dokopal do izjemnega ala za borih nekaj evrov.
Kraja in goljufija pod pretvezo dobrodelnosti.
Zato le steka verjamem, da gre pri vseh
teh zadevah zgolj za nesebino dobrodelnost, sploh kadar so v to vpletene kake organizacije, ki si na ta nain nekako operejo
svojo vest, e, saj smo namenili nekaj novcev tudi za tiste nesrenike, na igar grbah
smo si zgradili imperije in vikende in vile z
bazeni.
Vekrat se mi zasolzijo oi, ko posluam

izpovedi obupanih mam in nemonih oetov ter povsem razloveenih in ualoenih
otrok, ki razlagajo svoje teave na skorajda
edinem radijskem programu, ki ga posluam,
in zdi se mi, da jih bolj kakor lakota in borno ekonomsko stanje pesti posmehovanje in
ponievanje njihovih soolcev in soolk, ki
ne premorejo niti kanka soutja in jih zaniujejo, ker nimajo najnovejih tehninih
pripomokov, majic in nahrbtnikov s trenutno najpopularnejimi liki ter niso obleeni
in obuti po najnoveji modi, in ko sem med
vonjo spremljal drabo hokejske palice enega najbolj uspenih hokejistov na svetu, za
katero se je potegovalo precej ljudi, sem se
vpraal, e je nemara kdo od klicateljev oe
teh otrok, ki so svoje pame vzgojili v tako
nesoutna bitjeca, ki tako kruto in brezobzirno zaniujejo vrstnike na osnovi tega, da

imajo oni ve, da njihovi stari vozijo bolji
avto in imajo na splono ve pod palcem?
Hkrati pa sem pomislil, kako perverzno se

mi zdi, da je v tej nai deelici nekdo pripravljen in zmoen tako zlahka odteti dobre tri
tisoake za kos lesa, ki ga je po ledeni ploskvi
rinil nek portnik, medtem ko si kdo drug ne
more privoiti niti osnovnih potrebin in
vsaj enega toplega obroka dnevno.
V glavi se mi je zrisal prizor domovanja

novega lastnika palice, ki jo ima ponosno
razstavljeno nad marmornim kaminom, ob
veliki stekleni mizi, obloeni z dobrotami,
gosti svoje prijatelje in jim razkazuje novo
pridobljeno trofejico, obenem pa se e pohvali, kako dobrodelen je bil.
Ta svet ne potrebuje dobrodelnosti, kjer
bodo privilegiranci s svojih rustikalnih hrastovih miz stresali drobtinice in obglodane
kosti manj privilegiranim.
Potrebuje sistem, kjer dobrodelnost ne bo
potrebna.
Kjer ljudem ne bo treba jokati v eter, s tem

nekaterim dajati obutek, da pa le ni tako
slabo, saj bi lahko bili na njihovem mestu,
spet kdo drug pa se naslaja ob njihovi nesrei
in si misli, da v ivljenju se je pa treba znajti.
etudi je ravno iznajdljivost marsikoga
kriva in odgovorna, da dobrodelne akcije in
projekti so potrebni in da obstajajo, s imer
si elita kupuje odpustke in ima obutek samaritanstva.
A kako to dosei? Teko.
lovek se namre e od rimskih asov in

gladiatorstva veseli kruha in iger, le da takrat gladiatorji niso bili preplaani, naduti
in pretirano negovani glumai, kakrni so
novodobni Spartaki, temve so bili ljudje,
ki so plebu dajali upanje, tile dananji pa ne
podajo roke niti tistim, ki so njihovi najveji
oboevalci in jih v svoji otroki naivnosti astijo in si elijo neko postati taki, kot so oni.
Prav tako se ni spremenil organizator gladiatorskih iger. e vedno je to viji sloj, ki
ljudstvu odmerja tako koliino iger kot koliino kruha. Le da je slednjega vedno manj,
iger pa vedno ve.
Robert Kostadinoski
Izdaja NOVI UTRIP D.O.O., OMERZOVA 29, 1330 KOEVJE | Vpisani v razvid medijev pod tevilko 1398 | Uredila BARBARA PRELESNIK
KOJEK | Oglasno trenje BARBARA PRELESNIK KOJEK | Oblikovanje in tehnina ureditev Artiks d.o.o. | Urejanje besedil TANJA TURK |
Foto naslovnice MIHAEL PETROVI ML. | Tisk PARTNER GRAF, D. O. O., GROSUPLJE | Naklada KOEVSKI UTRIP 6.100 IZVODOV, RIBNIKO
SODRAKI UTRIP 3.300 IZVODOV | oddaja oglasov in prispevkov DO 15. SEPTEMBRA 2014 | V PRIMERU OBJAVE ISTIH OGLASOV, SLIKOVNEGA
MATERIALA ALI BESEDILA V DRUGIH TISKOVINAH SI PRIDRUJEMO PRAVICO DO AVTORSKEGA HONORARJA. | Za morebiten obisk tiskarskega
krata se vam opraviujemo. | Za oglaevanje v naem asopisu pokliite BARBARA PRELESNIK KOJEK - 031 655 986, ali piite na
e-mail noviutrip@novi-utrip.eu, ali na naslov NOVI UTRIP D.O.O., OMERZOVA 29 1330 KOEVJE | Vabimo k sodelovanju vse, ki elite
soustvarjati na mesenik. | Utrip lahko berete na spletni strani: http://www.scribd.com/noviutrip
junij-julij 2014 / noviutrip@novi-utrip.eu / RIBNIKO SODRAKI UTRIP
AKTUALNO
Na Koevskem konec maja 1.727, na Ribnikem 567 brezposelnih

e vrsto let se Koevska ne more in ne more izviti iz spirale brezposelnosti. e se
tevilni obani ne bi vozili na delo v druge kraje, predvsem v Ljubljano, Ribnico in
Novo mesto, bi bil poloaj e bistveno slabi, kot je. Ljudje z june strani Jasnice zato
nemalokrat kar s kancem nevoljivosti zrejo proti severni sosedi, ki se je po oku ob
razpadu nekdanje Jugoslavije uspeno pobrala, in se spraujejo, kako je Ribnianom to
uspelo. Vsekakor so asi, ko je rajnki Miha Mate pisal, da so ribnike otroke kmalu po
rojstvu stari dvignili za uesa in jih obrnili proti Koevju, e, to je pa tam, kjer bo ti
delal, e davno mimo. Danes je kvejemu obratno. O razsenostih brezposelnosti na
Koevskem in Ribnikem zato pogovor z vodjo Urada za delo Grosuplje, Ribnica in
Koevje, Anito Kovaik.
Pogovor: Mihael Petrovi ml.
Tabelarini prikazi: Urad za delo
Kolikna je trenutna brezposelnost na je bilo v primerjalnih mesecih leta 2013 in
obmoju obeh uradov in kolikna v posa- 2012. Aprila 2012 je bila stopnja registrirane
meznih obinah, ki jih pokrivata?
brezposelnosti v Koevju denimo 20,2 %, v
Kostelu in Osilnici pa 15,1 % oziroma 12,9
Ob koncu maja 2014 je bilo na Uradu za
%. Torej se je v Osilnici tevilo brezposelnih
delo Koevje prijavljenih 1.727 brezposeloseb v dveh letih skoraj podvojilo, medtem
nih oseb, kar predstavlja 52 oseb manj kot v
ko je v Kostelu veje za priblino etrtino, v
predhodnem mesecu. Nekoliko manj je brezKoevju pa za dobro estino.
poselnih tudi v primerjavi s koncem lanskega
leta, saj se je tevilo od konca decembra 2013
Precej bolj ugodni so podatki za obmoje
Urada za delo Ribtevilo brezposelnih oseb
nica. Ob koncu
UD Koevje
UD Ribnica
mesec
maja 2014 je bilo
maj 2014
1.727
567
na tem uradu prijavljenih 567 brezapril 2014
1.779
592
poselnih oseb ozimarec 2014
1.786
613
roma 25 oseb manj
februar 2014
1.794
632
kot v predhodnem
januar 2014
1.811
625
mesecu. tevilo je
december 2013
1.735
589
manje tudi glede
november 2013
1.693
563
na konec decembra 2013, saj se je
oktober 2013
1.699
569
zmanjalo za 22
september 2013
1.629
549
oseb, v primerjavi
avgust 2013
1.650
571
z majem lani pa za
julij 2013
1.663
576
34 oseb oziroma
junij 2013
1.657
596
5,7 %. V Ribnici je
maj 2013
1.631
601
aprilska registrirana
stopnja brezposelGibanje brezposelnosti maj 2013maj 2014
nosti znaala 10,4
zmanjalo za 8 oseb. Glede na maj 2013 pa je %, v Sodraici 9,0 %, v Lokem Potoku pa
tevilo brezposelnih narastlo za 96 oseb, kar 12,4 %. To je sicer e vedno nekaj ve kot v
je 5,9 % ve.
aprilu 2012, vendar pa bistveno bolje kot v
Koevju, Kostelu in Osilnici.
Drugae je najve brezposelnih v obini
Koevje, kjer smo jih aprila nateli 1.511, 39
KOEVJE NA VRHU, RIBNICA PRI
jih je v obini Kostel, 18 pa v obini Osil- DNU LESTVICE
nica. Vendar seveda ti podatki sami po sebi
Kam to koevsko in ribniko obmoje
ne povedo vsega, saj jih je treba primerjati
uvra na slovenski lestvici?
s tevilom delovno aktivnega prebivalstva.
Stopnja registrirane brezposelnosti na
Zato je bolj povedna informacija, da aprilska stopnja registrirane brezposelnosti v obmoju Upravne enote Koevje za mesec
Koevju znaa 23,2 %, v Kostelu 18,6 % in april 2014 znaa 23,5 %, medtem ko stopnja
v Osilnici 25,6 %. To je bistveno slabe, kot registrirane brezposelnosti v celotni Sloveniji
obina
Koevje
Kostel
Osilnica
Ribnica
Sodraica
Loki Potok
registrirane brezposelne osebe

apr 2014
apr 2013
apr 2012
1.750
1.687
1.511
50
32
39
34
15
18
451
449
342
83
98
81
103
91
67
Podatki o brezposelnosti po obinah

4
RIBNIKO SODRAKI UTRIP / noviutrip@novi-utrip.eu / junij-julij 2014
znaa 13,4 %. Na obmoju Upravne enote

Koevje tako beleimo najvijo stopnjo registrirane brezposelnosti v primerjavi z ostalimi slovenskimi upravnimi enotami. Ravno
nasprotno pa na obmoju Upravne enote
Ribnica v primerjavi z ostalimi upravnimi
enotami beleimo eno najnijih stopenj registrirane brezposelnosti, saj ta za mesec april
znaa 10,5 % in je torej 2,9 odstotne toke
pod slovenskim povprejem.
Koliken je dele dolgotrajno brezposelnih in kakni so razlogi za to?
Na Uradu za delo Koevje izstopa dele

dolgotrajno brezposelnih oseb, ki je precej
viji od slovenskega povpreja. Dele dolgotrajno brezposelnih oseb na Uradu za delo
Ribnica je niji od slovenskega povpreja.
Dolgotrajno brezposelne osebe pri tem predstavljajo osebe, ki so prijavljene v evidenci
brezposelnih oseb vsaj 12 mesecev.
Gre za kompleksno situacijo s kombinacijo
razlinih razlogov. Vsekakor na brezposelnost vplivajo zunanji faktorji: politina in
ekonomska situacija, gospodarstvo, stanje na
trgu dela, zaposlitvene monosti v lokalnem
okolju, oddaljenost od potencialnih delovnih
mest itd. Obstajajo pa tudi doloeni dejavniki na individualni ravni posameznika: izobrazba in kompetence, razline zdravstvene
teave, pa situacijske ovire, kot so monost
prevoza, neurejeno varstvo otrok itd.
Na Uradu za delo Koevje je viji dele oseb

z nijo izobrazbo, ravno tako je dele invalidov nad slovenskim povprejem. Pomemben dejavnik je tudi oddaljenost, saj se s tem
poveujejo stroki prevoza za delodajalce
in so tako osebe s irega obmoja Koevja
vasih manj konkurenne od drugih iskalcev
zaposlitve, kar je bolj izrazito pri osebah z
nijo izobrazbo. Kot reeno, pa na uspenost
iskanja zaposlitve in dolgotrajno brezposelnost seveda vplivajo tudi notranji dejavniki,
npr. stalia glede brezposelnosti, iskanja zaposlitve, naini sooanja s situacijo in podobno, ki lahko poveajo monosti zaposlitve ali
zmanjujejo uspenost pri iskanju zaposlitve.
Dolgotrajna brezposelnost prav tako sama
po sebi zmanjuje monosti za ponovno
zaposlitev brezposelnih oseb, saj oseba dlje
asa ne opravlja poklica, za katerega je usposobljena, kar zmanjuje nivo kompetenc in
njeno zaposljivost, situacija brezposelnosti, e
posebej dolgotrajneja, pa ima tudi negativne
stopnja registrirane brezposelnosti

apr 2014
apr 2013
apr 2012
23,7
22,9
20,2
18,6
12,0
15,1
25,6
11,6
12,9
10,4
10,5
8,0
9,0
10,5
8,8
12,4
11,0
8,0
AKTUALNO
skupaj
Slovenija
tevilo (dele) po stopnjah izobrazbe

I.-II.
III.-IV.
V.
VI.
VII.-VIII.
119.670
33.669 (28,1%)
34.191 (28,6%)
32.985 (27,6%)
10.441 (8,7%)
8.384 (7,0%)
UD Koevje
1.727
689 (39,9%)
599 (34,7%)
325 (18,8%)
80 (4,6%)
34 (1,97%)
UD Ribnica
567
144 (25,4%)
186 (32,8%)
140 (24,7%)
65 (11,5%)
32 (5,64%)
Izobrazbena struktura brezposelnih oseb na UD Koevje, UD Ribnica in v Sloveniji (maj 2014)

uinke na motivacijo in psihofizino poutje
ter ivljenje.
Kako se osebe znajdejo v situaciji brezposelnosti, je tako odvisno od stanja na trgu

dela, od tega, kako situacija brezposelnosti
vpliva na njihovo ivljenje, s kaknimi ovirami se sreujejo in kakni so njihovi viri
spoprijemanja. Ugotavljamo, da v evidenci
brezposelnih oseb ostajajo dlje tiste osebe,
pri katerih gre za kombinacijo ve potreb,
npr. s potrebami po poglobljeni svetovalni
obravnavi zaradi kombinacije situacijskih,
zdravstvenih ovir in potreb po dodatnem
motiviranju in aktivaciji.
Koliko asa brezposelni v povpreju
akajo na delo?
Povpreno trajanje brezposelnosti na

obmoju Urada za delo Koevje je 13,95
meseca, na obmoju Urada za delo Ribnica
pa 6,91 meseca.
VE KOT POL KOEVSKIH ISKALCEV PRVE ZAPOSLITVE Z
OSNOVNOOLSKO IZOBRAZBO
Kaj pa iskalci prve zaposlitve: koliko jih

je, kakna je njihova izobrazbena struktura
in kako dolgo morajo akati na slubo?
osebe do 30 let, ki so vsaj 6 mesecev prijavljene v evidenci brezposelnih oseb in imajo

stalno prebivalie v vzhodni Sloveniji. Program Jamstva za mlade pa v letu 2014 in
2015 prinaa e ve drugih ukrepov za laji
prehod mladih iz izobraevanja v zaposlitev.
Kakna je sicer struktura brezposelnih na
Koevskem in Ribnikem?
Ob koncu maja 2014 je bilo med brezposelnimi na obmoju Urada za delo Koevje
55,8 % ensk, 23,6 % iskalcev prve zaposlitve, 16,3 % trajno presenih delavcev in
steajnikov, 18,2 % invalidov, 61,5 % dolgotrajno brezposelnih oseb, 28,8 % brezposelnih, starih do 29 let ter 27,3 % starih
50 let ali ve. Na obmoju Urada za delo
Ribnica je bilo ensk 49,7 %, iskalcev prve
zaposlitve 21,9 %, trajno presenih delavcev in steajnikov 18,9 %, invalidov 14,3 %
in dolgotrajno brezposelnih oseb 49,0 %.
Starih do 29 let je bilo 34,6 %, starih 50 let
ali ve pa 24,2 %.
e te delee primerjamo s strukturnimi

znailnostmi brezposelnih oseb za Slovenijo, Koevska na vseh podrojih, razen
pri trajno presenih delavcih in steajnikih
ter pri brezposelnih nad petdesetim letom,
presega dravno povpreje. Razkorak je e
posebej oiten pri dolgotrajno brezposelnih osebah, kjer dravno povpreje znaa 50,1 %, koevski dele pa je ve kot 11
odstotnih tok viji. Povedano drugae: e
je bila maja na dravnem nivoju ve kot 12
mesecev brez dela vsaka druga brezposelna
oseba, je to na Koevskem veljalo priblino za tri od petih brezposelnih oseb. Kar
precej visok je v primerjavi s povprejem
tudi dele iskalcev prve zaposlitve, saj je
bil ta na dravnem nivoju v maju 17,2 %,
na obmoju Urada za delo Koevje pa 23,6
%. Ribnica, zanimivo, najbolj odstopa pri
brezposelnih osebah, starih do 29 let, kjer
povpreni slovenski dele presega za skoraj

10 odstotnih tok, drugae pa so strukturni
delei veinoma priblino na povprenem
slovenskem nivoju, ponekod malce viji,
ponekod nekoliko niji. Ob sicer eni najnijih brezposelnosti na Slovenskem, seveda.
Pa izobrazbena struktura?
Tudi ta na obmoju Upravne enote Koevje izrazito negativno odstopa predvsem

pri najnijih kvalifikacijah, saj dele brezposelnih s prvo in drugo stopnjo izobrazbe, to je z osnovno olo ali manj, z 39,9 %
slovensko povpreje presega za skoraj 12
odstotnih tok, pa tudi pri tretji in etrti
stopnji izobrazbe oziroma niji ali srednji
poklicni izobrazbi s 34,7 % mono presega
slovensko povpreje. Ali e povem drugae: na Koevskem ima trenutno skoraj tri
etrtine vseh brezposelnih dokonano srednjo poklicno olo ali manj, medtem ko v
Sloveniji, pa tudi v Ribnici, ta dele v povpreju znaa nekaj ez polovico.
DEFICITARNI POKLICI
POPOLNOMA DOLOLJIVI
NISO
Kakni so trendi?
Skupni priliv v brezposelnost na Uradu za

V maju 2014 smo na obmoju Urada
delo Koevje je v letu 2014 od januarja do
za delo Koevje zabeleili 408, v Uradu
maja znaal 401 osebo, kar je 12,4 % manj
za delo Ribnica pa 124 iskalcev prve zakot v enakem obdobju lani. Najve brezposlitve. Dale najve je taknih, ki imajo
poselnih je kot razlog prijave navedlo iztek
osnovnoolsko izobrazbo, na Koevskem na
zaposlitve za doloen as. Na Ribnikem
primer ve kot polovica, sledijo jim tisti, ki
je skupni priliv v istem obdobju znaal 213
imajo srednjo strokovno ali srednjo splono
oseb, kar je 8,6 % manj kot v enakem obizobrazbo. Nato se zvrstijo iskalci prve zadobju lani. Tudi tukaj je najve brezposelnih
poslitve s srednjo poklicno izobrazbo ter
kot razlog prijave navedlo iztek zaposlitve za
visokoolsko izobrazbo prve stopnje in tisti
doloen as.
z nijo poklicno izobrazbo. Tako v Koevju
kot v Ribnici smo imeli maja po sedem iskalJe bil pa zato skupni odliv na Uradu za delo
cev z visokoolsko izobrazbo druge stopnje
Koevje med januarjem in majem niji kot
oziroma dokonanim tudijem na nekdanji
v primerljivem lanskem obdobju. Znaal je
univerzitetni stopnji, po tri pa takne z
415 oseb oziroma 0,7 % manj kot v enakem
nedokonano osnovno olo.
raven izobrazbe
UD Koevje UD Ribnica
V letu 2014 bo mladim najve nepopolna osnovnoolska
3
3
pozornosti namenjene preko proosnovnoolska
248
46
grama Jamstva za mlade. Ve in11
2
formacij o tem lahko mladi, delo- nija poklicna
dajalci in ira javnost najdejo na srednja poklicna
44
20
spletni strani http://www.ess.gov.
srednja strokovna, srednja splona
78
33
si/mladi.
vijeolska (prejnja), vija strokovna
4
5
Kot konkretno reitev lahko
13
8
omenim tudi program Prvi izziv visokoolska 1. stopnje, visokoolska strokovna (prejnja) ipd.
7
7
2014. Subvencija v okviru javnega visokoolska 2. stopnje, visokoolska univerzitetna (prejnja) ipd.
povabila je bila namenjena delo- skupaj iskalci prve zaposlitve
408
124
dajalcem iz vzhodne Slovenije, ki
bodo zaposlili mlade brezposelne Iskalci prve zaposlitve na UD Koevje in UD Ribnica (maj 2014)
AKTUALNO
obdobju lani. Od tega se je 333
oseb zaposlilo, medtem ko je bilo
82 oseb odjavljenih iz razlogov, ki
ne pomenijo zaposlitve, npr. zaradi
upokojitve, olanja, porodnike,
lastne odjave iz evidence, neaktivnosti pri iskanju zaposlitve itd.
Na obmoju Urada za delo Ribnica
smo v tem asu zabeleili odliv 232
oseb, kar je 17,2 % ve kot v enakem lanskem obdobju. 180 oseb se
je zaposlilo, 52 pa je bilo odjavljenih iz e prej omenjenih razlogov.
Dele v strukturi brezposelnih oseb

enske
iskalci prve zaposlitve
trajno preseni delavci in steajniki
invalidi
dolgotrajno brezposelne osebe
osebe, stare do 29 let
osebe, stare 50 let in ve
V katerih poklicih je na obmoju urada

najlaje in v katerih najteje dobiti delo?
Glede deficitarnosti poklicev je treba

poudariti, da Zavod RS za zaposlovanje
e ve let ne pripravlja javnih podatkov o
deficitarnih poklicih. e posebej pa velja
opozoriti, da je Zakon o spremembah in
dopolnitvah zakona o urejanju trga dela
ukinil obvezno prijavo prostih delovnih
mest pri Zavodu, zato Zavod od aprila
2013 naprej spremlja le prosta delovna mesta, ki jih delodajalci morajo (javni sektor,
gospodarske drube v veinski lasti drave)
ali elijo (zasebni sektor) objaviti na Zavodu. To pomeni, da dejanske potrebe delodajalcev, se pravi, katera delovna mesta so
na voljo in kakna je iskana izobrazba, niso
v celoti znane.
Iz podatkov prijavljenih prostih delovnih
mest v obdobju januarmaj 2014 na Uradu za delo Koevje lahko razberemo, da
so med najpogosteje prijavljenimi poklici
bili: vzgojitelji in pomoniki vzgojiteljev
predolskih otrok, analitiki poslovnih procesov in organizacije dela, gozdarji ipd.,
komercialni zastopniki za prodajo ipd.,
kuharji, prodajalci, tajniki, zidarji, mizarji,
vozniki tekih tovornjakov in vlailcev, istilci, streniki in gospodinjski pomoniki
ipd. v uradih, hotelih in drugih ustanovah,
upravljavci lesnoobdelovalnih strojev ipd.,
skladiniki in uradniki za nabavo in prodajo, knjigovodje in strokovni sodelavci
v raunovodstvu, varnostniki, tesarji, izvajalci suhomontane gradnje, tukaterji
Po novi ureditvi ureja pravici Zakon o socialno varstvenih prejemkih. Denarna prejemka sta postala socialni transfer in nista ve
pravici iz zavarovanja. O teh pravicah odslej odloajo centri za socialno delo (CSD).
Tako sta zgoraj omenjeni pravici postali
6
Na Uradu za delo Ribnica pa so med najpogosteje prijavljenimi poklici v istem asu

bili: vozniki tekih tovornjakov in vlailcev, zidarji, prodajalci, delavci za preprosta
dela v predelovalnih dejavnostih, natakarji,
gradbinci, strugarji, mizarji, strokovni sodelavci za zdravstveno nego, obdelovalci
lesa, komercialni zastopniki za prodajo,
kuharji, varnostniki, orodjarji
JAVNA DELA SAMO ZA DOLGOTRAJNO BREZPOSELNE
Kakne oblike pomoi lahko Zavod sicer

zagotovi iskalcem zaposlitve?
Zavod RS za zaposlovanje z izvajanjem

storitev vseivljenjske karierne orientacije,
s posredovanjem zaposlitev ter s programi
in ukrepi Aktivne politike zaposlovanja
omogoa poveanje zaposljivosti in zaposlenosti brezposelnih oseb. Dodatno pa te storitve in ukrepi seveda pripomorejo tudi k
zmanjevanju socialne izkljuenosti ter imajo
tudi ire psihosocialne uinke.
Vsebina in naini svetovalne obravnave se
prilagajajo glede na znailnosti brezposelnih
oseb. Nekatere brezposelne osebe imajo jasne
zaposlitvene cilje, samostojno nartujejo aktivnosti v zvezi z zaposlitvijo, imajo obutek
zmonosti za reevanje svoje situacije ter ustrezne veine za prehod na trg dela, nekatere
osebe pa potrebujejo v tem procesu ve pod-
obliki izredne socialne denarne pomoi, in

sicer pravica do izredne denarne socialne
pomoi kot pomo pri kritju strokov pogreba (pogrebnina) in pravica do enkratne izredne denarne socialne pomoi po smrti druinskega lana (posmrtnina). Denarja za ti
dve pomoi ne bo treba vraati dravi! Tako
je posmrtnina pravica, namenjena denarni
pomoi svojcem umrlega, ki so tako upravieni do enkratnega zneska v viini 265,22
evra. Pogrebnina pa je namenjena finanni
pomoi pri kritju strokov pogreba. Do zdaj
je vse te postopke po pooblastilu svojcev
obiajno uredila Komunala ali pristojni pogrebni zavod, po novem pa bo za povrailo
UD Ribnica
49,7%
21,9%
18,9%
14,3%
49,0%
34,6%
24,2%
Slovenija
49,4%
17,2%
23,1%
15,0%
50,1%
25,3%
31,5%
Primerjalna tabela strukturnih deleev (april 2014)
ipd., strokovni sodelavci za zdravstveno

nego, natakarji, gradbinci, strugarji, delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, varilci, orodjarji
Vedno manj pravic!
Vse do prvega januarja letos so svojci umrlega imeli pravico do pogrebnine in posmrtnine. Ti dve pravici sta bili del Zakona o
zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in sta pripadali vsaki zavarovani osebi oziroma njenim dediem. Denarna prejemka (refundacijo) je izplaeval Zavod za
zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
UD Koevje
55,8%
23,6%
16,3%
18,2%
61,5%
28,8%
27,3%
pore in prilagojene storitve ter ukrepe.
Zaradi
e
omenjenih
strukturnih
znailnosti brezposelnosti je vkljuevanje
v ukrepe Aktivne politike zaposlovanja
izjemno pomembno. Ti ukrepi so namenjeni
razlinim ciljnim skupinam, pogosto pa to
pomeni prednostno vkljuevanje ravno tistih oseb, ki sodijo v skupino teje zaposljivih
brezposelnih oseb, kot so npr. dolgotrajno
brezposelne osebe, mlaje brezposelne osebe,
stareje nad 50 let, invalidi, druge ranljive osebe. Tako drava z oblikovanjem programov
in razpololjivimi sredstvi aktivno posega na
strukturo in dogajanje na trgu dela.
Za mnoge vsaj zaasno reitev predstavljajo tudi javna dela. Kako je z vkljuevanjem
vanje?
Zaradi naraanja dolgotrajne brezposelnosti so bile v okviru novele Zakona o urejanju trga v letu 2013 narejene pomembne spremembe v okviru sistema javnih del. Ciljne
skupine brezposelnih oseb za vkljuitev v
javna dela je omejila samo na dolgotrajno
brezposelne osebe.
Javna dela so namenjena spodbujanju socialne in delovne vkljuenosti predvsem

ranljivih skupin brezposelnih pri neprofitnih
delodajalcih na podrojih socialnega varstva,
izobraevanja, kulture, varstva narave, komunale, kmetijstva in sorodnih podrojih. Tukaj
velja poudariti pomembno vlogo obine, ki
sofinancira in spodbuja takno obliko socialne in delovne vkljuenosti ranljivih skupin brezposelnih.
strokov pogreba treba vloiti posebno vlogo na kateremkoli centru za socialno delo.
Po novem torej zgoraj omenjeni pravici ne
pripadata vsakomur, ampak morajo prosilci
izpolnjevati splone in posebne pogoje, ki so
doloeni v zakonu. Poleg splonih pogojev
za prejem izredne denarne pomoi, kot sta
dravljanstvo in sorodstvo s pokojnikom, je
najpomembneji pogoj gotovo dohodek vlagatelja, in ne njegovo premoenje, ki pa ne
sme presegati zakonsko doloenega cenzusa.
(vir: revija Vzajemna, maj 2014)
Franci Koncilija
AKTUALNO
Skrajni as za sanacijo ledoloma!
pa zaradi lanskoletne hude sue. Ti sestoji, v

kolikor v kratkem ne bo prilo do ustrezne
sanacije, predstavljajo veliko nevarnost za
prenamnoitev podlubnikov, tako smrekovih kot jelovih.
Hitro se pribliuje 30. junij, ko pretee

podaljani rok za sanacijo v ledolomu pokodovanih iglavcev. Na Zavodu za gozdove Slovenije, Obmoni enoti Koevje
ocenjujemo, da bo ob trenutnem tempu izvajanja del do tega roka sanirana le priblino polovica vseh pokodovanih gozdov.
Neizvedena dela lahko povzroijo izbruh
teav s podlubniki.
led v februarju 2014 je na podroju, ki
ga pokriva ZGS OE Koevje, pokodoval
skoraj 400.000 m3 lesa. Veino predstavljajo listavci, najve jih je bilo pokodovanih v zahodnem delu obmoja od Osilnice
do Podplanine, Drage in Lokega Potoka
ter na severu v okolici Velikih La in nad
Vidmom v Dobrepolju. Vendar pa ve kot
tretjino pokodovanega lesa predstavljajo
iglavci, predvsem smreka in bor. Huje so bili
pokodovani smrekovi odraajoi sestoji v
razvojni fazi drogovnjaka, predvsem v dravnih gozdovih na Koevskem polju ter v Goteniki dolini. Poleg leda pa so letos sestoje
jelke prizadeli e jelovi podlubniki, delno
zaradi manjih pokodb po ledu, predvsem
Za najbolj pokodovana obmoja v zasebnih gozdovih je bilo izdanih 14 generalnih

odlob brez navedbe koliine lesa in 301 individualna odloba v skupni koliini skoraj
50.000 m3. Za dravne gozdove je bilo izdanih 622 sanitarnih C odlob za sanacijo ledoloma in lubadark v skupni koliini skoraj
100.000 m3, od tega kar 80 % predstavljajo
iglavci.
Zaradi teav z velikimi koliinami pokodovanega lesa, s pomanjkanjem ustreznih

izvajalcev in z zastoji na trgu z lesom so
zasebni lastniki in izvajalci del v dravnih
gozdovih zaprosili za podaljanje roka za
izvedbo sanacije. Odlobe smo podaljali do konca meseca junija oziroma v legah
nad 800 m nadmorske viine celo do konca
meseca julija. Za neizvedene poseke dreves,
napadenih s podlubniki, smo izdali sklepe o

izvrbi z dodatnim rokom.
K srei je hladno in deevno vreme konec

maja in v zaetku junija upoasnilo razvoj
podlubnikov. Ulov smrekovih podlubnikov
na kontrolnih pasteh je bil skromen, e posebej malega smrekovega lubadarja. Predvidevamo slabi razvoj zavrtanih podlubnikov
in njihovo ponovno rojenje v zaetku julija,
v vijih legah e nekoliko kasneje. To je tudi
skrajni as za izvedbo sanacije.
ZGS OE Koevje izvaja in pripravlja
ukrepe za zmanjanje sekundarne kode po
ledu zaradi namnoitve podlubnikov. Najpomembneji ukrep je im hitreja sanacija
pokodovanih sestojev, vkljuno z izvozom
okroglega lesa iz gozda. Zelo pomembna je
tudi vzpostavitev gozdne higiene, pri emer
se iz gozda pospravijo ali na pravilen nain
v kupe zloijo ostanki polomljenih vrhaev
iglavcev. Nujno je tudi izvajanje prepreevalno-zatiralnih ukrepov na zaasnih skladiih
ob kamionskih cestah v gozdovih: lupljenje
okroglega lesa, poig okuenega lubja in tudi
uporaba fitofarmacevtskih sredstev za zatiranje podlubnikov.
Za im uinkovitejo sanacijo gozdov smo

na ZGS OE Koevje organizirali tudi dve
delavnici iz varnega dela v pokodovanih sestojih, ki se ju je udeleilo kar 80 lastnikov
gozdov.
Mirko Peruek, vodja odseka za gojenje in
varstvo gozdov
Bojan Kocjan, vodja OE Koevje
LJUDJE IN DOGODKI
Plavalci okuali stopnike v tujini
Na mednarodnem plavalnem mitingu v

Banja Luki na stopnikah spet lepo tevilo
naih plavalcev.
Letos je ribniki plavalni klub e tretje leto

zapored peljal svoje plavalce na tekmovanje
v Bosno in Hercegovino. Lansko leto so tekmovali v Sarajevu, predlani in letos pa v Banja Luki. Skupaj z navijai so se letos podali
na pot 2. maja in se vrnili dva dni kasneje.
Plavalci so e od malih nog navajeni, da ne

poivajo kar tja v en dan in tako so takoj po
prihodu v mesto odli merit doline bazena. Njihovo trdo delo je bilo poplaano v
naslednjih dveh dneh, ko je 23 plavalcev izboljevalo svoje rekorde v razlinih plavalnih
disciplinah. Skupno jim je uspelo osvojiti 19
medalj. Zlato medaljo sta si priplavala Jot
Pavlin na 200 m prsno in Tim Zobec na 100
m prsno. Jot si je med kadeti priplaval e tri
srebrne medalje, in sicer dve na 100 m prsno
(od tega eno v finalu) in eno na 50 m prsno,
Tim pa med mladinci eno srebrno na 50 m
prsno in eno bronasto medaljo na 50 m hrb-
tno. Med deki je dve srebrni medalji odnesel Jan Arko, in sicer na 100 in 50 m prosto,
med mlajimi deki pa je stopil na stopnike

Miha Vetrih, ki si je priplaval bronasto medaljo na 100 m prsno. Z medaljami pa so se
poteno okitile vse tri mlaje deklice, ki so
zastopale ribniki klub. Nana Poje je osvojila
tri druga mesta, na 200 in 100 m prsno ter
200 m prosto, in eno tretje mesto na 100 m
prosto. Ema Tomi je osvojila dve srebrni
medalji za plavanje na 200 in 100 m hrbtno
ter dve bronasti medalji za 50 m hrbtno in
200 m prsno. Bronasto medaljo pa si je priplavala tudi najmlaja ribnika udeleenka
Maja Levstek s plavanjem na 200 m hrbtno.
Stari in drugi spremljevalci, predvsem pa
plavalci in trener, so bodrili ribnike tekmovalce in se veselili prav vsakega uspeha. Nejc
Lovin je tokrat opravljal delo dveh trenerjev, saj je zaradi bolezni trener Miha Koren
ostal doma. Plavalci so si dobre rezultate priplavali tudi zaradi discipline pri prehrani, saj
so evapii in pleskavice prili na njihove
kronike ele tik pred odhodom domov.
Noviko zapisala: Darja Vetrih
LJUDJE IN DOGODKI
Romanje v Assisi
Prijatelji sv. Franika od blizu in iz oddaljenih krajev Nove tifte smo se dne 23.
maja ob 5. uri zjutraj odpravili izpred cerkve pri Novi tifti z avtobusom na romanje
po Franikovi poti. V sklopu prireditev ob
100-letnici prihoda Franikanov k Novi
tifti smo se eleli bolje spoznati s Franikovim ivljenjem in z njegovo karizmo, ki
navdihuje njegove brate in sestre po vsem
svetu e skoraj 800 let.
Franiek Assiki se je rodil 26. septembra
1181/1182 v mestu Assisi, v sonni italijanski pokrajini Umbriji. Njegov oe je bil
trgovec s francoskim blagom, njegova mati
je bila iz june Francije. Ko se je otrok rodil, je bil oe na potovanju, zato mu je sama
izbrala ime Janez (Giovanni), oe pa ga je
po vrnitvi prekrstil v Franika (Francesco
= Francozek) in mu namenil nasledstvo v
trgovskem poklicu. Kazalo je, da se bo fant
kot trgovec odlino obnesel, le preve je bil
radodaren in je razmetaval oetovo bogastvo. Franiek si je zelo elel postati vitez.
V vojni sPerugioje postal ujetnik. Ko se je
vrnil domov, je kmalu resno zbolel. Takrat
se je v njegovi dui izvrila velika sprememba. Ves se je posvetil molitvi in premiljevanju. Vedno bolj je util Bojo priujonost,
ki osreuje. Pomagal je ubonim in bolnim;
ker pa se je njegov oe zbal za bogastvo, ki
ga je Franiek tako razdajal, ga je razdedinil.
Prvi dan smo se ustavili v mestu Greccio,
kjer je Franiek za boini praznik leta
1223 v votlini tega samotnega kraja med
polnonico pripravil ive jaslice in od takrat je navada po cerkvah in po domovih v
boinem asu postavljati jaslice. Franika
je navduevalo Boje uloveenje, ki se je
zgodilo na tako preprost nain. Bog se je do
konca ponial, ko je sestopil na zemljo kot
sin navadnega dekleta in tesarja iz Nazareta. Hotel je biti ubog in s tem blizu najbolj
revnim in ubogim. Bog je ljubezen. Franiek veruje, da se je ta Ljubezen uloveila
na boini praznik. Tistim, ki jo sprejmejo,
daje mo, da postanejo Boji otroci.
Naslednji dan smo se e zgodaj zjutraj
odpravili na pot do vseh krajev oz. cerkvic,
ki so zaznamovale Franikovo ivljenje.
Najprej smo obiskali cerkvico Marije
Angelske blizu Assisija, kjer je Franiek
3. oktobra leta 1226 umrl. Pape Gregor
IX. ga je samo dve leti kasneje razglasil za
svetnika, ki ga pritevajo med najveje svetnike vseh asov. Njegov god obhajamo 4.
oktobra. Cerkvica je bila last benediktincev. Franiek si jo je od njih izprosil kot
delek svoje ustanove. Od latinsko-italijanske besede portiuncula delek je
dobila ime porcijunkula in bila izhodie
za nastanek velikega franikanskega reda
franikanov, kapucinov in minoritov. Ko
je pri mai duhovnik bral evangelij, kako je
Kristus poslal apostole oznanjat evangelij,
je Franiek odkril svoje poslanstvo. Hodil
je okrog in pridigal ljudem. V porciunkul8
ski cerkvi je v noi cvetne nedelje leta 1212

pred oltarjem odloila svojo bogato obleko
tudi sv. Klara, ko ji je bilo ele 18 let, in
iz Franikovih rok sprejela spokorno redovno obleko. Pod njegovim vodstvom je
pri cerkvici svetega Damijana ustanovila II.
red franikovske druine, takrat imenovan
uboge gospe, danes pa poznan kot klarise, ki so ivele v svojih samostanih. Klari
sta se pridruili tudi rodni sestri in mati ter
druga dekleta, ki so elela iveti enako spokorno kot Franiek, ubogo in v neprestani
molitvi k Bogu zase in za druge. Franiek
je ustanovil tudi III. red (Franikov svetni red), katerega lani ivijo doma v svojih
druinah v vsakdanjem ivljenju in dolnostih ter se vsepovsod trudijo, da bi iveli v
evangeljskem duhu. Nad prvotno cerkvico
so v letih 1569 do 1678 sezidali dananjo
baziliko.
Nato smo li v cerkev sv. Damijana, kjer
je Franiek neke noi pri molitvi zaslial
klic: Franiek, ali ne vidi, da se moja
hia podira? Pojdi in jo popravi! Misle,
da gre za razpadajoo cerkvico, se je takoj
lotil dela in jo velik del zgradil z lastnimi
rokami. Kmalu pa je spoznal, da ga Bog poilja popravljat ivo Bojo hio, Cerkev iz
ljudi, ki je v tistem asu razpadala.Vse, kar
je imel svojega, je razdal reveem, bogato
obleko pa vrnil oetu. Zael je hoditi okoli
in oznanjati ubotvo. Preivljal se je z darovi, ki jih je priberail. Njegovemu zgledu
so sledili tevilni njegovi nekdanji prijatelji.
Tako je nastala prva Franikova druina.
Redovni ustanovitelj, ki je izkazoval neskonno ljubezen vsem stvarem imenoval jih je moji bratje in sestre , je svoja
ustva izrazil v znameniti Sonni pesmi ali
Hvalnici stvarstvu, ki jo je napisal prav v
tej cerkvici. Ta pesem je vsebina in odmev
Franikovega ivljenja.
Naslednja cerkev, v katero smo stopili, je
bila cerkev sv. Rufina, kjer je bil Franiek
kren. Pri krstnem kamnu smo ponovili
krstne zaobljube. Klarina druina je ivela
v neposredni bliini asike katedrale sv. Rufina, kjer je Klara vekrat sliala pridigati
Franika. elela je postati njegova uenka
in da jo sprejme pod svoje okrilje skupaj
zmanjimi bratipriPorciunkuli.
Obiskali smo tudi cerkev sv. Klare. Novo
cerkev so dozidali cerkvici sv. Jurija, ki je
stala na tem mestu in kjer je prvotno poivalo truplo svetega Franika. Leta 1230
so Franikovo truplo prenesli na sedanje
mesto v baziliko svetega Franika. V baziliki je v Krievi kapeli ohranjen lesen kri,
imenovan tudi Damijanov kri, ki je pri
cerkvici sv. Damijana 1206 nagovoril svetega Franika naj gre in prenovi Cerkev,
ki se podira. V kriptibazilike sedaj poiva
nestrohnjeno truplo svete Klare.
Pot nas je potem vodila do Franikove
rojstne hie, kjer je sedaj zgrajena cerkev.
Tukaj se je Franiek rodil v hlevu, prav
tako ubog kot Jezus.
Romanje tega dne smo zakljuili v baziliki svetega Franika, kjer je Franiek
pokopan. To je kraj, ki na poseben nain
govori o nebekem veselju. V stavku, ki
ga je e umirajo izgovarjal, Hvaljen, moj
Gospod, v nai sestri smrti, je Franikova
dobrodolica nebesom. Preko vrat smrti je
Franiek odel k Bogu.
V nedeljo smo se po zajtrku poslovili od
Assisija in se odpeljali na goro La Verno, ki
je 120 km oddaljena od Assisija. La Verna je sveti kraj, kjer je Franiek doivljal
trpljenje ter se bojeval s skunjavami. Med
globoko molitvijo in v zamaknjenosti je zautil rane Jezusa Kristusa. To je prva zanesljivo izpriana stigmatizacija.
Trije udoviti dnevi so minili kot en sam
dan. Nismo utili utrujenosti, eprav smo
prepeaili celo mesto Assisi. Lepote in
bogastva cerkva, poslikanih s freskami, ki
loveka dvigajo v nebo, se ne da popisati z
besedami, ki sem jih tukaj zapisala. To je
treba videti in doiveti. e bolj kot zunanjost pa nas je nagovorilo duhovno bogastvo vsakega posameznega kraja, ki smo ga
obiskali. Ko si vstopil v posamezne bazilike, si zautil duh asa, v katerem je ivel
Franiek. Njegovo ubotvo, preprostost in
hkrati veliina so ti segli v srce in ti preplavili celotno telo. Imel si obutek, kot da
ivi skupaj s Franikom v asu izpred 800
let. Kako globoko doivetje! Nepozabno.
S Franikom in Klaro smo zautili Boji dotik, v elji, da bi zaiveli skromno in
preprosto v bratski skupnosti, sliali odmev
svojega srca, napolnili svojo duo z mirom,
ljubeznijo in novim upanjem.
Besedilo in fotografija: Jelka Paki
koevski in ribniko
sodraki UTRIP
lahko prebirate tudi
na spletni strani:
http://www.scribd.
com/noviutrip
LJUDJE IN DOGODKI
Fotoreportaa
Po desetletju spet redovno sreanje pri Novi tifti Mihael Petrovi ml.
Najbr e lep as niste videli na kupu toliko franikanov, se je zasmejal eden od bratov, ko so se redovniki Slovenske franikanske province pri Novi tifti pred objektivom
fotoaparata zbrali za skupinski posnetek nad
Joefovo kapelo. In res je tako. Kar nekaj let
je e minilo, odkar so se zadnji organizirano druili ob robu Travne gore. Tokrat jih
je prilo dobre pol stotinje. Vsaj nekateri
izmed njih prebivalcem irega ribniko-koevskega obmoja gotovo niso neznani, kajti
kot lani lokalne samostanske skupnosti so
v minulih desetletjih pri Novi tifti bolj ali
manj pognali korenine. Spet drugi, eprav
redki, pa so prag svetia Marije Vnebovzete
28. maja prestopili prvi. Da je letonji shod
slovenskih franikanov potekal prav tu, kajpak ni nakljuje, saj manji bratje, kakor si
tudi pravijo, pri Novi tifti praznujejo visok
jubilej. Ve o sreanju pa ob drobcih utripa,
ki jih je ujelo oko fotografske kamere, udeleenci in gostitelji sami.
Brat Marijan Cvitak, predstojnik samostana:
Dananje sreanje pri Novi tifti, sreanje
Franikovih
bratov iz cele
Slovenije oziroma celega
sveta, saj so
tukaj tudi bratje iz Avstralije
in Amerike,
je sreanje, na
katerem
se
slovenski franikani enkrat
letno vidimo
med
seboj.
Vsako leto je v drugem samostanu, tokrat pri
Novi tifti. Nazadnje smo se tu zbrali pred
desetletjem. Takrat je prilo okoli sedemdeset bratov. Letos smo vodstvo prosili, da bi
se na tem koncu sreali, ker se spominjamo
stoletnice prihoda naega reda v te kraje.
Po konanem bogosluju bomo v Joefovi
kapeli odprli razstavo fotografij slovenskih
franikanskih samostanov. Z njo se bomo
spomnili petstoletnice franikanov v Sloveniji. Pri Novi tifti smo, kot reeno, namre
letos sto let, na Slovenskem pa e natanko
tiristo let dlje. Potem pa sledi druenje, kjer
bomo pokusili tudi medvedji gola in dru-
ge dobrote, ki so jih pripravile gospodinje iz

okolice.
Pater Stane Zore, provincial Slovenske
franikanske province:
Takno sreanje pripravimo vsako leto, ko
bratje pridemo skupaj, zaradi skupne molitve
in misli, namenjenih naemu
vsakdanjemu
duhovnemu
ivljenju
ter
medsebojnim
odnosom. Seveda pa tudi
zato, da odloimo
tista
dela, ki jih
imamo doma,
se
druimo,
pogovorimo
in v kar najveji moni meri namenimo as
drug drugemu. Ta sreanja tako niso obremenjena z nekimi velikimi dogodki, ampak
gre za pobonosti in bratsko druenje. Letos
je to druenje pri Novi tifti zaradi okrogle obletnice navzonosti naih bratov na tej
romarski boji pot. Ta je pomenljiva: takrat
so kofje namre prosili, e bi lahko prevzeli to bojepotno svetie, da bi bili na voljo
romarjem, ki so prihajali sem, da bi bil tukaj
V poastitev obletnice so franikani v
maju ob redovnem sreanju pripravili tudi
tridnevno javno romanje v Assisi, tik pred
koncem meseca pa je izla e teko priakovana knjiga o Novi tifti in stoletju malih bratov na nekdanjem Brinovem vrhu.
Poleg opisa bojepotne cerkve in njenega
nastanka delo vsebuje odlomke iz kronike patra Ambroa Remica ter spominska
zapisa patrov Vilija Pustoslemka in Nika
voklja, brat Marijan Cvitak pa je besedila
zaokroil s pogovoroma s patrom Filipom
Rupnikom in najstarejo prebivalko vasi,
Marijo Fajdigo. Dodan je seznam redovnikov, ki so v zadnjih sto letih delovali
pri Novi tifti, obiskovalci svetih stopnic
pa bodo ob ponatisu molitev iz prironika Trojna boja pot original je nastal
davnega leta 1881 barono mojstrovino
Lovrenca Pragerja in Antona Postla kakor
generacije romarjev pred njimi lahko podoiveli tudi kot versko izkunjo.
vedno nekdo, ki bi jih sprejel, nagovoril, jim

nudil vse tisto potrebno, kar lovek pride na
svete kraje iskat. In bratje so skozi ves ta as,
skozi vseh sto let, to tudi delali.
Po drugi strani pa vidim, da so se zelo lepo
vkljuili v okolje, se povezali z ljudmi, tako
da so ljudje brate sprejeli za svoje, bratje pa
so za svoje sprejeli ljudi. Prilo je do lepega
soitja, kar je za nae franikansko ivljenje
zelo pomembno, saj naj bi bili redovniki za
ljudi in z ljudmi. Zato sem taknega soitja,
kakrnega vidim pri Novi tifti, zelo vesel.
Za naprej bo naloga bratov enaka kot do
zdaj biti na voljo ljudem kot Franikovi
bratje, manji bratje, oznanjati evangelij tako,
da ga najprej sami ivijo in sami izpolnjujejo
ter na ta nain vabijo tudi druge, da sledijo Gospodu Jezusu Kristusu. Istoasno pa s
prijazno besedo in prijazno dro sprejemati
romarje, ki prihajajo sem. Pa ne le romarje,
ampak tudi tiste, ki jih sem pritegne samo
umetnost ali samo zgodovina ali pa morda
elijo videti neko toko na svojem, morda
celodnevnem izletu. Da bodo vsi prijazno
sprejeti, in da bodo zautili nekaj Franikove topline v naih bratih. To je naloga, ki je
bila v preteklosti in bo takna ostala tudi v
prihodnje.
Bla Milavec, upan obine Sodraica:
Nova tifta
je eden najlepih in tudi najsvetejih krajev
v nai obini.
Dejansko je v
tem prostoru
skozi vsa stoletja navzoa
in se nam je
priljubila. e
lahko
tako
reem, ivi v
naih srcih. Je
ena najpomembnejih slovenskih romarskih
poti, zaradi esar smo seveda veseli vsakega
dogodka in vsakega priznanja temu svetemu
kraju.
Letos praznujemo stoletnico prihoda
franikanov, ki skrbijo za to svetie in za
samostan poleg cerkve. Za to skrb sem se
danes zahvalil
gospodu provincialu in celotnemu redu,
e prav posebej
pa tudi za to,
da ime Nove
tifte irijo po
svetu in skrbijo za nae
ljudi, obanke
in obane, ki
sem hodijo k
mai ter za vse
Bamba Tanko Franc, s.p., Prena 4A, 1310 Ribnica

t 01 836 21 01 | f 01 836 92 12 | m 041 643 004
e bamba.sp@siol.net
LJUDJE IN DOGODKI
romarje, ki se v velikem tevilu, zlasti ob Veliki mai, zbirajo oziroma
zbiramo tukaj.
Pater Filip Rupnik:
Ta obletnica je res nekaj posebnega. Imel sem sreo, da sem pri
Novi tifti e ve kot sedem let. Te mnoice ljudi, ki prihajajo, manje, veje ob sobotah in nedeljah nekaj ve, ob doloenih praznikih
pa e posebej veliko naju z bratom Marijanom izpolnjujejo. Dela
imava dovolj. Zadovoljen sem tukaj, lepo je.
Pater Niko vokelj:
Nekaj od stoletnice franikanov pri
Novi tifti imam v sebi tudi jaz in tega
sem vesel, kakor sem vesel vseh predhodnikov in teh, ki so tukaj zdaj. Vedno se je lepo vraati sem, to je eden
najlepih krajev v nai provinci. Pri
Novi tifti sem preivel najprej tiri
in nato e devet, skupaj torej trinajst
let. Spomini so lepi, tako da rad prihajam, bodisi kot motorist ali pa samo na
obisk k sobratom.
Brat Dominik Pape:
K Novi tifti se zmeraj rad vraam. To
je skoraj moj dom, doma sem namre
z Ambrusa, tako da je Nova tifta za
nas pravzaprav kar uradna boja pot.
Ko sem postal franikan, sem nekako
zaslutil, da bom sem vekrat prihajal.
In zdaj prihajam vsako leto za Veliki
maren, kar je zame prav poseben dogodek. Nanj se cel teden pripravljam
skupaj s samostansko druino, pri tem
pa nekako podoivljam vse te milosti,
ki so jih ljudje v teh krajih skozi stoletja doivljali, e posebej skozi svete
stopnice in Marijo Vnebovzeto ter
angelki, vsemi tiriinpetdesetimi, kolikor jih je na oltarju. Vsak, ki bi elel priti sem, je dobrodoel, da
prosi Marijo za milosti, ki mu jih bo zagotovo podarila.
Janez Kotar, avtor razstave v Joefovi kapeli:
Na razstavi ob petstoletnici franikanov v Sloveniji so zajeti vsi
slovenski franikanski samostani. Njena posebnost je, da je dejansko vse narejeno iz zraka. Vse fotografije so posnete z multikopterjem, kar
je dokaj nova tehnologija, ki omogoa
veliko kreativnost. V tem pogledu je
zato razstava nekaj, kar pri nas pravzaprav e ni bilo videno, saj sem imel
monost, da sem po vseh dobrih fotografskih naelih lahko izbiral svetlobo,
ki mi je ustrezala, najbolji as dneva,
iskal najprimerneje pozicije, zaradi
esar je predstavljen taken izbor fotografij, ki ga je vredno pogledati. Danes
je na ogled pri Novi tifti, potem pa
bo potovala e po ostalih franikanskih upnijah po Sloveniji.
10
Delovni as: delavniki od 1000 do 1700 sobota od 1000 do 1300
2011 do druge gradbene faze- pod streho, voda in elektrika na parceli velikost
VELIKE LAE, Ortnek, energetsko varna parcele 267 m2, brez obremenitev, cena
hia izdelana do III. podaljane faze, leto 35.000,00
izgradnje 2009 iz odlinih gradbenih-Les KOEVJE-KOLPA- Maverc, 150 m od reke
in izolacijskih materialov. 150 m2 upo- Kolpe v vasi Maverc prodamo stanorabne povrine, velikost parcele 521 m2. vanjsko hio 7,60 x 5,10 m, zgrajeno leta
Ob hii izdelana nadstrenica. Mona 2011 do druge gradbene faze- pod streizvedba notranjih del z preizkuenimi ho, voda in elektrika na parceli velikost
izvajalci in vgrajenimi materiali po eljah parcele 420 m2, brez obremenitev, cena
kupcev na njihov stroek. Mono plinsko 40.000,00
ogrevanje, cena 160.000,00 , Zniana SODRAICA- Travna gora, prodamo vicena 154.000,00 , Ponovno zniana kend hiico v 7x7 v skupni izmeri cca 2 x
cena 135.000,00 , umirjena cena 50 m2, velikost parcele je 894 m2 zgraje99.900,00
na je bila leta 1980 in se nahaja v mirnem
VELIKE LAE, Ortnek, energetsko varna idilinem okolju. Je kompletno opremljehia izdelana do III. podaljane faze, leto na( odkup opreme je nujen), ogrevanje z
izgradnje 2009 iz odlinih gradbenih-Les kamini na trda goriva. Cena je 70.000,00
in izolacijskih materialov. 150 m2 upo- , plus dogovor za opremo
rabne povrine, velikost parcele 523 m2.
Ob hii izdelana nadstrenica. Mona POSLOVNI PROSTORI :
izvedba notranjih del z preizkuenimi LJUBLJANA martinska, BTC, Poslovni
izvajalci in vgrajenimi materiali po eljah prostor v izmeri 36,07 m2 se nahaja v
kupcev na njihov stroek. Mono plinsko pritliju ob glavnem vhodu- frekventna
ogrevanje, cena 170.000,00 , Zniana lokacija, poslovne zgradbe Tangram,
cena 159.000,00 , Ponovno zniana zgrajen leta 1995 vsa infrastruktura, CK,
cena 140.000,00 , umirjena cena takoj vseljivo, brez obremenitev, vpis v
ZK se izvaja, cena 180.000,00
99.900,00
RIBNICA- Jurjevica, prodamo starejo sta- KOEVJE, center, biva Oprema, prodanovanjsko hio potrebno obnove v izmeri mo manjo proizvodno tovarno, velikost
11x9 m velikost parcele 316 m2 zgrajene treh poslovnih prostorov je 1766 m2
pred letom 1967 ,vsa infrastruktura na ter deleu na celotnem zemljiu okrog
parceli, cena 20.500,00
stavb v izmeri 1674 m2 zgrajenih leta
RIBNICA, center- Hia stoji v centru 1975, 1986 in 1989, vsa infrastruktura v
Ribnice, na mirni lokaciji z vrtom, velikost poslovnih zgradbah, takoj vseljivo, viina
parcele 556 m2, CK na olje, el. voda, zgra- stropov od 6 m do 8,5 m, ogrevanje na
jena pred letom 1967, takoj vseljiva, brez olje, moen tudi posamezen nakup doloobremenitev,kompletno opremljena, ene poslovne hale, brez ZK obremenicena 139.000,00
tev, skupna cena je 620.000,00
LOKI POTOK, Lazec, prodamo stanovanj- TRI- strogi center, Trg svobode- prodasko stavbo (gostinski objekt) v izmeri 87 mo poslovni prostor v pritliju v izmeri
m2 in dva poslovna prostora v izmeri 85 cca 30 m2, v poslovno stanovanjski hii.
m2 in 199 m2 ter dvorie v izmeri 1649 Hia je bila zgrajena pred letom 1967,
m2 primerno za turistino dejavnost z takoj vseljivo, vpis etane lastnine v poidilino okolico, zgrajeno leta 1989, vsa stopku urejanja, brez obremenitve. Cena
infrastruktura, CK na olje in trda goriva, 16.900,00
takoj vseljivo, cena 133.000,00 nova
PARCELE:
cena 112.000,00
RIBNICA- Hrovaa, prodamo nedokon- GRADBENE:
ano stanovanjsko hio, zaetek gradnje VINJA GORA -Prodamo ve gradbenih
letea 1981 v izmeri 10x9 m2, izdelane parcel velikosti od 556 do 795 m2 na zaintalacije, notranji ometi in fasada,vsa nimivi sonni lokaciji v bliini avtoceste
infrastruktura na parceli,dostop se in eleznice. Vsa infrastruktura ob parureja, velikost parcele 1044 m2, cena celah. Pri gradnji je potrebno upotevati
OPN obine Ivanna Gorica. cena za m2
118.000,00
RIBNICA- lebi, prodamo stanovanjski je 65,00
hii, del stanovanjske hie je vseljen 6x6 TREBNJE- MALE DOLE pri STEHINJI VASI,
m2, ima vso infrastrukturo, CK na olje in Prodamo stavbno zemljie z poruenimi
paneli, zgrajen leta 1996, stareja hia objekti, dvorie v izmeri 92 m2, stanoizdelana pred letom 1967, je primerna za vanjska stavba v izmeri 55 m2, gospodaradaptacijo ali ruitev- gradbeno dovolje- sko poslopje v izmeri 20 m2 in panik v
nje pridobljeno, velikost parcele je 882m izmeri 1041 m2, ( celotna velikost parcele
hia in dvorie, 1123 m2 sadovnjak . je 1208 m2), komunalna ureditev je izdeMona je tudi zamenjava z drugo ne- lana, zanimiva kmeka idila in lokacija,
preminino v bliini Ljubljane- doplailo, cena 46.900,00 zniana cena 39.000,00
vseljivo v 4 mesecih, cena 104.000,00
, super cena 30.500,00
VELIKE LAE, Raica Knej, na idilini VELIKE LAE- Karlovica, na lepi lokaciji
vaki lokaciji, 19 km iz Ljubljane, proda- prodamo gradbeno parcelo v izmeri 1338
mo kmetijo z pomonimi gospodarskimi m2 z pridobljenim gradbenim dovoljeobjekti zgrajenimi pred letom 1967, pri- njem za stanovanjsko hio v izmeri 7x9
merno za vzrejo konj ali pridelavo dru- m ter zaeto gradnjo izdelano do prve
gih pridelkov, cca 4.000 m2 zazidljivega ploe, vsa infrastruktura ob parceli, cena
zemljia, vsa infrastruktura na parcelah, 76.000,00
skupna izmera vseh zemlji travnikov, SODRAICA, na Pesku, prodamo gradbepanikov in gozda je cca 6 Ha, mona no parcelo v izmerah 927 m2, z urejeno
takojna uporaba , cena za celotno pose- dostopno potjo, vsa infrastruktura v nestvo je 180.000,00
posredni bliini, brez obremenitev. Cena
LOKI POTOK- Podpreska, prodamo za m2 je 35.00 .
starejo stanovanjsko hio 40m2 z gospo. SODRAICA, na Pesku, prodamo gradbeposlopjem, zgrajeno pred letom 1967 no parcelo v izmerah 928 m2, z urejeno
primerna za ruenje- nadomesna grad- dostopno potjo, vsa infrastruktura v nenja, parcela velikosti 680 m2, vode ni na posredni bliini, brez obremenitev. Cena
parceli, elektrika je odklopljena, brez za m2 je 35.00 .
obremenitev. Cena 20.700,00
SODRAICA, na Pesku, prodamo gradbe VELIKE LAE, Raica Podlog, na idilini no parcelo v izmerah 860 m2, z urejeno
vaki lokaciji, 19 km iz Ljubljane, proda- dostopno potjo, vsa infrastruktura v nemo delno leseno, delno zidano pol opre- posredni bliini, brez obremenitev. Cena
mljeno stanovanjsko hio v tlorisni izmeri za m2 je 35.00 .
132 m2 in zemljia, velikost gradbene SODRAICA, na Pesku, prodamo gradbeparcele 2387 m2 in kmetijsko zemljie no parcelo v izmerah 771 m2, z urejeno
v izmeri 4765 m2 k.o. 1715 Osolnik. Hia dostopno potjo, vsa infrastruktura v neje bila zgrajena leta 1992, obnova strehe posredni bliini, brez obremenitev. Cena
2005, poleg hie je e gospodarsko poslo- za m2 je 35.00 .
pje- garaa zgrajeno 1985- les in zanimi- VELIKE LAE, Karlovica, parcela se nava klet zemljanka. CK na olje. Vseljivo po haja ob asfaltirani cesti v vasici Karlovica
dogovoru. Cena je 126.000,00
v izmeri 1259 m2, ima pridobljeno delno
dokumentacijo za gradnjo- projekt, plaVIKENDI:
an komunalni prispevek, vsa infrastruk KOEVJE-KOLPA- Maverc, 150 m od reke tura ob parceli, zanimiva sonna lokacija,
Kolpe v vasi Maverc prodamo stano- cena 55.000,00
vanjsko hio 7,60 x 5,10 m, zgrajeno leta VELIKE LAE- strogi center, prodamo
2011 do druge gradbene faze- pod stre- gradbeno parcelo v izmeri 925 m2, Vsa inho, voda in elektrika na parceli velikost frastruktura na ali ob parceli. Pridobljena
parcele 516 m2, brez obremenitev, cena Lokacijsa informacija o gradnji. Cena za
41.000,00
m2 je 49,00
KOEVJE-KOLPA- Maverc, 150 m od reke VELIKE LAE- Opalkovo, na lepi lokaciji
Kolpe v vasi Maverc prodamo stano- prodamo gradbeno parcelo v izmeri 2579
vanjsko hio 7,60 x 5,10 m, zgrajeno leta m2, vsa infrastruktura na ali ob parceli,
PRODAMO
HIE:
cena za m2 je 42,00
KMETIJSKE PARCELE:
RIBNICA- v k.o. Ribnica, prodamo gozd

v izmeri 32442 m2, dostop urejen, zanimiva lokacija, cena za m2 je 0,45 nova
cena 0,35 za m2
ODDAMO V NAJEM
POSLOVNI PROSTORI:
RIBNICA, Merharjeva ulica, oddamo v najem poslovni prostor v izmeri cca 200 m2
zgrajenega leta 1999, primeren za mirno
dejavnost, proizvodne storitve, fitnes studio itd,vsa infrastrukura, parkirna mesta
ogrevanje na olje, cena najema 990,00
neto meseno, plus stroki, garancija,
predplailo
STANOVANJA:
RIBNICA, strogi center, oddamo v najem
trosobno stanovanje v izmeri 68,22 m2 v
drugem nadstropju z pripadajoo kletjo
in parkirnim mestom, zgrajeno leta 2009,
takoj vseljivo, vsa infrastruktura, ogrevanje na kurilno olje- kalorimetri, cena za
mesec je 260,00 plus stroki, predplailo garancija
PRODAMO STANOVANJA:
AKTUALNO:
RIBNICA, Knafljev trg, dvosobno stanovanje z balkonom in kletjo v izmeri

63,11m2, zgrajeno leta 1978, v etrtem
nadstropju, CK , vsa infrastruktura, takoj
vseljivo, cena 60.000,00 .
RIBNICA, strogi center- Prijateljev trg, prodamo opremljeno garsonjero 30,05m2,
zgrajeno leta 1984, v drugem nadstropju,
CK n olje, vseljivo po dogovoru, cena
29.000,00 .
RIBNICA, strogi center- enosobno
46,20m2, zgrajeno leta 2007, v prvem
nadstropju, CK na plin, takoj vseljivo, dva
parkirna mesta, cena 85.000,00 .
RIBNICA , strogi center- dupleks 49,20m2,
zgrajeno leta 2007, v drugem nadstropju,
CK na plin, takoj vseljivo, dva parkirna
mesta, cena 85.000,00 .
BOHINJSKA BISTRICA, center, Trg svobode, dvosobno stanovanje v izmeri
60,03 m2 v drugem nadstropju z kletjo
in parkirnim mestom v izmeri 15 m2 vse
zgrajeno leta 2008, vpisano v ZK, takoj
vseljivo, cena 139.000,00 zniana cena
130.000,00 , dodatno zniana cena
119.000,00 , super cena 110.000,00
RIBNICA, strogi center- enosobno
38,65m2, zgrajeno leta 2007, v drugem
nadstropju, balkon, klet, CK na plin,vsa
infrastruktura, etano urejeno,takoj vseljivo, dva parkirna mesta, cena 69.500,00 .
RIBNICA, Kolodvorska, prodamo trosobno stanovanje z uporabno povrino 76,60 m2 ki se nahaja v tretjem
nadstropju vestanovanjske hie,
zgrajene pred letom 1967, stanovanje
je bilo obnovljeno leta 2005, balkona
ni,kompletna infrastruktura, vseljivo v
enem mesecu, cena 69.400,00 , nova
cena 59.900,00
KOEVJE- strogi center TZO, prodamo
trosobno stanovanje v skupni izmeri
126 m2 z balkonom in kletjo v prvem
nadstropju, zgrajeno leta 1977 z vso infrastrukturo, etana lastnina v zakljuku ureditve, vseljivotakoj. Cena 130.000,00
KRANJSKA GORA- iare, prodamo opremljeno, kompletno obnovljeno garsonjero v izmeri 29,00 m2 v tretjem nadstropju
zgrajeno leta 1978, elektro ogrevanje,
takoj vseljivo, cena 59.900,00
KOEVJE- Podgorska, prodamo opremljeno garsonjere v dveh nadstropjih
(dupleks) 1. v izmeri 26,80 m2 in 2. v izmeri 16,50 m2 v vestanovanjskem bloku
v 4 nadstropju, zgrajeno pred letom 1967
z vso infrastrukturo, klasino ogrevanje,
vseljivo takoj. Cena 24.500,00
KOEVJE- Kolodvorska, prodamo opremljeno dvosobno stanovanje v skupni
izmeri 50,80 m2 brez balkona in kletjo v
drugem nadstropju, zgrajeno pred letom
1967 z vso infrastrukturo, plinsko ogrevanje, vseljivo takoj. Cena 35.500,00
RNOMELJ- Ulica Na utrdbah, prodamo trosobno stanovanja v pritliju
vestanovanjske hie, balkon in klet v
solastnikem deleu 1/9 v izmeri 79,30
m2 k.o. 1535 rnomelj, zgrajeno leta
2005, neobremenjeno, takoj vseljivo.
Potrebna so e manja zakljuna dela.
Cena 45.500,00
KUPIMO:
Tel. 01 8362-101
Fax 01 8369 212
GSM 041 643-004
BELMAN D.0.0., GORENJE 62, STARA CERKEV

M: 041 322 946, F: 01 89 53 953
INFO@BELMAN.NET, WWW.BELMAN.NET
TOPLOTNO IZOLACIJSKE FASADE
Poskrbimo za pridobitev do 25%
nepovratnih sredstev EKO sklada
Brezplana izdelava barvne tudije
objekta
PLESKARSKA DELA
OBNOVA IN SANACIJA FASAD,
NAPUEV IN NOTRANJIH PROSTOROV
PREVOZ GRADBENEGA MATERIALA do
9,5 t, dvigalo HIAB
11
Pooblaeni serviser
in prodajalec vozil
BOJAN POGORELEC,
BLESK D.O.O.
KOSTEVC 7, 1331 DOLENJA VAS
Gornje Lepove , Ribnica

tel:
gsm:
e-mail: urban.s@amis.net
T R A D I C I J A I N K VA L I T E TA
Vrvarska 3, 1310 Ribnica,
tel.: 01 / 836 03 67
delovni as:
pon. - pet.: 9 - 19 h
sobota: ZAPRTO
SPLONA IN ZAKLJUNA DELA V GRADBENITVU

tel.: 041-647-188, 051-456-646, e-mail: blesk@siol.net, www.blesk.si
*FASADERSTVO IN ENERGETSKE SANACIJE
- (BREZPLANA BARVNA TUDIJA, STROKOVNI NADZOR, KVALITETNA IZVEDBA)

(PRIPRAVIMO VAM CELOTNO DOKUMENTACIJO ZA NEPOVRATNA SREDSTVA 2.400 )
- CELOTNA ENERGETSKA SANACIJA STAVB (PODSTREJE, FASADA, OKNA,
HIDROIZOLACIJA STEN) SUBVENCIJA ZA ENERGETSKO SANACIJO DO 7.000 )
22 let z vami
*GRADBENA DELA
- NOVOGRADNJA ALI REKONSTRUKCIJA STANOVANJSKIH IN

POSLOVNIH STAVB (3D VIZUALIZACIJA OBJEKTA)
- ADAPTACIJE STANOVANJSKIH PROSTOROV
(IZRIS TLORISA, IZVEDBA VSEH DEL, Z MONOSTJO NA KLJU)
- ZUNANJA UREDITEV (TLAKOVANJE DVORI, ASFALTIRANJE, IZDELAVA KARP)
- SANACIJE (BALKONOV, PLONIKOV, VLAGE V ZIDU)
- RUITVENA DELA (VODNI IZREZ BETONSKIH, ASFALTNIH ALI OPENIH
POVRIN)
*SUHOMONTANA IN SLIKOPLESKARSKA DELA

*POLAGANJE TALNIH OBLOG
- (KERAMIKA, KAMEN, PARKET, LAMINAT, PVC VINIL)
*ISTILNI SERVIS
12
KOREKCIJSKI OKVIRJI, SONNA OALA

pri nas lahko naroite KONTAKTNE LEE
na podlagi okulistinega pregleda. Velik
izbor tekoin za
NOVO V PONUDBI - DALJNOGLEDI
vzdrevanje kontakOglasite se pri nas na kontrolo vida
tnih le (mehkih,
Sprejemamo recepte rednega
poltrdih in trdih)
in samoplanikega okulista.
NOVA KOLEKCIJA
SONNIH OAL
2014
Oesni center Preskar iz Novega mesta prejel mednarodno

akreditacijo Accreditation Canada International
PR lanek
Oesni center Preskar, Oftalmo d.o.o.,

je zasebni medicinski center, specializiran za diagnostiko in zdravljenje oesnih obolenj ter operacije oi. Z namenom doseganja mednarodnih kriterijev
so zdravniki v Parizu opravili evropski
specialistini izpit iz oftalmologije, ustanova pa je lani pridobila Certifikat ISO
9001. Zaradi tenje po nenehni izboljavi kvalitete svojih storitev se je Oesni
center Preskar pred enim letom podal na
pot pridobitve mednarodne akreditacije.
Marca 2014 so jih obiskali trije presojevalci iz Kanade, ki so pregledali njihove
prostore, aparature in potek dela ter tako
preverjali ali okoli 400 zahtev, zapisanih
v standardih, tudi dejansko izvajajo pri
vsakodnevnem delu. Presojo so uspeno
prestali in prejnji teden iz rok izvrne
direktorice priznane akreditacijske organizacije Accreditation Canada International gospe Conny Menger, prejeli
akreditacijsko listino. Tako se je Oesni
center Preskar, kjer letno opravijo ve
kot 1.000 operacij oi in 10.000 pregledov, uvrstil med redke slovenske akreditirane zasebne zdravstvene izvajalce.
13
VRT IN PREHRANA
Pridelava jagod
Bogata ponudba jagod na trgovskih policah, pri prodajalcih zelenjave in stojnice

ob cestah so znak glavne sezone pobiranja
jagod. Najzgodneje so bile tiste iz rastlinjakov, sledile so jagode iz krajev, kjer imajo
toplejo klimo najve jih dobimo iz okolice
Krkega in zdaj dobivamo e jagode z Gorenjske ali lokalne jagode iz okolice. Sezona ponudbe sveih jagod se bo nadaljevala,
ker so v pridelavi vse bolje sorte mesenih
jagod, ki zorijo celo leto. Pred leti so bile takne manj rodovitne, noveje sorte mesenih
jagod pa lahko tekmujejo z enkrat rodnimi
tako po okusu kot skupnemu pridelku.
Na obmoju Ribnice in Koevja nimamo

vejih ponudnikov sveih jagod, vendar bi
lahko pridelovalci z veliko lahkoto pridelali
in prodali jagode z manjih povrin (10 do
20 arov). Treba je zagotoviti humusno, rodovitno zemljo in jo zagraditi pred divjadjo.
Druga zahteva, ki jo mora pridelovalec upotevati, je voda za zalivanje. e nimamo v
bliini vodovodne vode, je treba ujeti meteorno vodo s streh in jo akumulirati v cisternah ali posebnem vodnjaku. Jagoda zahteva
vodo v asu sajenja in kasneje v asu cvetenja
in nastavljanja cvetov ter zorenja. Tudi brez
zalivanja pridelamo jagode, vendar so plodovi bistveno manji.
Sadike jagod iz hladilnice (frigo sadike) sadimo aprila ali kasneje v juniju in juliju. Te
sadike so popolnoma brez listov, imajo pa
mone korenine in iz listne rozete e v nekaj
dneh poenejo listi in zelo hitro tudi cvetovi. Pri kupovanju sadik lahko izbiramo med
razlino debelino koreninskega vratu sadike.
Debeleje AA+ sadike dajo veliko plodov e
prvo leto, medtem ko pri ibkejih sadikah
raje poakamo na drugo leto in nastavke
cvetov potrgamo. Prvo leto potrgamo tudi
vitice, ki skrbijo za razmnoevanje jagod. Z
odstranjevanjem cvetov in vitic bomo okrepili rastline, ki bodo dale veje in debeleje
jagode.
Pred sajenjem jagod poskrbimo, da je njiva
dobro pognojena (kompost, ulean hlevski
gnoj). Z mineralnimi gnojili ne gnojimo tik
pred sajenjem, ker lahko korenine, ki pridejo v direkten stik z gnojili, propadejo. Na
njivi naredimo 20 cm visoke grebene, ki so
na vrhu iroki okoli 50 cm. Nanje poloimo
folijo za jagode z e narejenimi luknjami
za sadike 25 x 25 cm. Na tekoi meter tako
posadimo 68 sadik (v dveh vrstah). Jagode
veliko bolje uspevajo na grebenih, posebej
zaeleni so na tejih tleh, kjer voda bolje
odteka.
Sadimo s sadilnim klinom ali ozko zidarsko lopatico. Pri sajenju pazimo, da so korenine obrnjene navzdol in jagode posajene v
pravo globino. Iz zemlje naj gleda le zgornja tretjina koreninskega vratu. V primeru
spiranja zemlje zaradi deja je treba zemljo
nadomestiti, v nasprotnem primeru se sadika izsui. V poletnih mesecih je treba sadiko
takoj zaliti. Pri sajenju lahko dodamo v tla
agrogel, ki mono vpije vodo in je kasneje na
voljo koreninam. Agrogel omili presaditveni
ok in poskrbi za boljo rast jagod. V poletni
vroini je treba takoj po sajenju jagode hladiti z zalivanjem oziroma z oroevanjem z
vrha. Lepo razviti listi in krepka sadika v je-
Ljudmila
NOVAK
16
14
senskem asu so dober znak, da bomo imeli

v naslednjem letu veliko pridelka.
V prvi polovici marca z jagod oistimo staro listje. e elimo vsaj teden dni zgodnejo
pridelavo, jagode prekrijemo z vlaknato folijo. Tkanino odgrnemo v asu cvetenja, a jo
imamo pripravljeno za primer pozebe. Jagode v tem asu e zanemo zalivati. Zalivanje
je nujno v asu cvetenja in dozorevanja. Pred
zorenjem lahko po foliji poloimo slamo, kar
bo e izboljalo zdravje in kakovost plodov.
Lahko sadimo tudi sadike, ki smo jih vzgojili iz vitic. Sadimo jih takrat, ko imajo najbolj mone korenine. Priporoa se spomladansko sajenje, saj se sadike v pozni jeseni
teje dobro ukoreninijo. Pri sajenju na grebene brez folije je dobro, da jim naredimo
zastirko iz suhega sena ali slame. e uporabimo seno, pazimo na semena, ki padejo na
zemljo in so kasneje plevel.
Nasad zamenjamo vsake tri leta. V tem

asu se sadika izrodi in je pridelek vsako leto
obutno manji, bolezni pa je vsako leto ve.
Ana Ogorelec
KGZS Zavod Lj
ODGOVORI ZA PRIHODNOST.
Nizki davki
Enostavni postopki
Odprto gospodarstvo
LJUDJE IN DOGODKI
Dvakrat gozd
Da je bogastvo prostranih gozdov ena najopaznejih znailnosti krajev med Turjakom

in Kolpo, gotovo ni treba posebej razlagati.
Letonja spomladanska poledenitev sicer
tudi naih krajev ni docela obla in je marsikje povzroila znatno kodo, a koevski in
ribniki gozdovi e vedno sodijo med najbolj
neokrnjene na Slovenskem. Njihovi preteklosti oziroma preteklosti njihove gospodarske izrabe pa sta posveeni kar dve razstavi,
ki sta vrata odprli v maju.
Prvo, iveti z gozdom, ki je od 27. velikega

travna na ogled v Rokodelskem centru Ribnica, je ob Mednarodnem letu gozdov 2011
v sodelovanju z domaimi gozdarji pripravil
Pokrajinski muzej Koevje in bil zanjo nagrajen z najvijim stanovskim priznanjem
slovenskih muzealcev, Valvasorjevo nagrado.
V Ribnici se tokrat predstavlja v nekoliko
spremenjeni obliki, nekaj zaradi druganih
prostorskih pogojev, deloma pa je dopolnje-
na tudi s podatki o gozdu in gozdarstvu na

irem ribnikem obmoju.
Ob prikazu rastlinskega in ivalskega

sveta ter razvoja gospodarjenja z gozdovi
za prebivalce teh krajev so seveda e vedno izjemno pomembni kot surovinski vir
za suhorobarstvo se razstava kajpak ne
more izogniti Auerspergovemu gozdnemu
upravitelju dr. Leopoldu Hufnaglu, ki ni le
zaetnik institucionalnega naravovarstva na
slovenskih tleh, temve je s svojimi naeli sonaravne izrabe pomembno vplival tudi
na ohranitev gozdnega bogastva Ribnice z
okolico. Ob Hufnaglu sta bili za to gotovo
zasluni e rodbini Rude in Kozler, ki jima
postavitev prav tako namenja posebno pozornost, za marsikoga pa bo e zanimiv tudi
prikaz agarstva, ki je ob Bistrici denimo neko preivljalo tevilne ljudi.
e se razstava, ki bo v Rokodelskem centru

gostovala do srede avgusta, lahko upravieno ponaa s svojo inovativnostjo, pa to ni
manj ne velja za stalni prikaz zgodovine Roke age, ki je kot plod skupnih prizadevanj
sodelavcev Pokrajinskega muzeja Koevje,
gozdarjev in skavtov od 30. maja obiskovalcem Koevskega roga dostopen v kletnih
prostorih Skavtskega okoljskega centra ob
ostankih enega naih najvejih agarskih
obratov v desetletjih pred drugo svetovno
vojno.
eprav je od zaprtja age minilo e ve kot
osemdeset
let, so ostanki obrata in
gozdne eleznice, ki so
jo Auerspergi
zgradili
za
njegovo oskrbovanje, e
vedno dobro
vidni, skavti, gozdarji
in ljubitelji
tehnike dediine pa so
naokoli zbrali tudi ve predmetov, ki so nali
svoje mesto v spominski sobi zgledno urejenega skavtskega doma. Da ne bi ostalo le pri
zbirki ostalin, pa je s panoji in zvono razlago in. Antona Prelesnika poskrbel koevski
muzej, tako da soba ob domiselni postavitvi,
tla so denimo prekrita z lesnimi oblanci, v
celoti izpolnjuje tudi svoj edukativni namen.
Vsekakor je prostor kljub majhnosti vse
prej kot zanemarljiv prispevek k boljemu
poznavanju premalo znanih plati koevske
preteklosti ter e posebej trdega vsakdanjika
gozdnih delavcev in agarjev v Koevskem
rogu. Zato je upati, da bo zaivel, kot bi si
to nedvomno zasluil. Spominsko sobo je
mono obiskati v dogovoru s skavti ali Pokrajinskim muzejem Koevje.
Besedilo in fotografiji: Mihael Petrovi ml.
KOLUMNA
Ne razumem
Ne razumem pregovorno leernega intelektualca tajerskega porekla, ki navija za ljubljanski klub, se bliskovito poene v gruo ljudi
in enega od njih trei po betici.
Ne razumem svojcev, ki slavljencu ob abrahamu na mlaj pred hio postavijo znak za
omejitev.
Ne razumem, zakaj je nekdo, ki okrade enega bogatuna lopov, nekdo, ki okrade tisoe
revnih, pa je poslovne.
Ne razumem resninostnih ovov.
Ne razumem prehitevanja ez polno rto.
Ne razumem ljudi, ki la nadomestijo z novo
lajo.
Ne razumem novodobne avantgardne poezije.
Ne razumem pogruntavin, kot sta odiavljen toaletni papir in mentolove cigarete.
Tega, da kot moki predstavnik monejega
spola ne razumem ensk nasprotnega spola
sploh! , ne rabim niti omenjati.
Ne razumem nasprotnikov splava in evtanazije. Ne eno ne drugo se njih ne tie.
Ne razumem starev, ki svojim otrokom pokrivajo oi ob prizorih golote, ob prizorih nasilja pa so prepriani, da jih s tem pripravljajo
na ivljenje.
Ne razumem portnih navduencev, ki bi ob

zmagah svojega favorita okronali za kralja ali
pa celo za polboga, medtem ko bi ga ob osvojenem katastrofalnem, denimo estnajstem
mestu najraje zakopali do vratu v greznico, po
glavi pa bi ga mlatili z dolgimi koli.
Ne razumem ilih in zdravih ljudi, ki parkirajo na parkirnih mestih, namenjenih invalidom.
Ne razumem borznih indeksov.
Ne razumem politinih analitikov, ki vse
predvidijo, a se vseeno dogodi nekaj nepredvidljivega.
Ne razumem uspenih in bogatih ljudi, ki
prepriujejo manj bogate in manj uspene, da
denar v ivljenju ni pomemben.
Ne razumem mobilnega operaterja, ki grozi z rubeem zaradi domnevnih neplaanih
dvajsetih centov, ne razumem, emu si s poiljanjem naredijo ve strokov, kot je omenjeni
dolg, kot mi je totalna neznanka, kaj v tej vrednosti bi izvritelj lahko odnesel.
Ne razumem, da mesto z lego sredi gozdov
nima bogato razvite lesne industrije, kot tudi
ne razumem, da mesto, obkroeno z neokrnjeno naravo, ne razvija potencialov eko turizma
in eko kmetijstva.
Ne razumem demokratino izvoljenih politikov, ki se ne odreejo svojemu poloaju, ko

jih taisto ljudstvo, ki jim je omogoilo mandat,
poziva k odstopu.
Ne razumem zimskih slub, ki jih sneg vedno znova preseneti.
Ne razumem, emu bi bilo potrebno policijske avtomobile pobarvati e z rumeno, ko pa bi
bila za postavljanje radarskih kontrol mnogo
bolj primerna olivno zelena.
Ne razumem zdrub, kjer se zbirajo popolnoma razlini ljudje, prepriani, da so po svoji
fizionomiji in genski zasnovi superiorni nad
nekom, ki je po svojem videzu mnogo bolj podoben njim, kakor pa so oni podobni osnovnemu modelu, ki jim slui kot vodilo in zgled.
Ne razumem, kako in zakaj se je soja iz najbolj zdrave hrane spremenila v kancerogen
prehramben produkt.
Ne razumem bojih odposlancev, ozaljanih
z zlatom in z velikimi rubinastimi prstani, ki
pridigajo o skromnosti.
e pa esa zares ne razumem, so to ljudje, ki
se jim zdijo meni nekatere nedojemljive rei
povsem razumljive in logine.
Robert Kostadinoski
15
KOLUMNA
as poitnic in mladostniki
Najprej elim poudariti, da zelo cenim izobrazbo. Pa vendar je veliko znanja, ki ga

lahko pridobimo izven olskega sistema.
Pri tem moramo upotevati starost in zrelost mladostnika. V tem asu lahko svojega mladostnika uite vein in znanj, ki jih
imate. Predvsem pa so poitnice as, ko se
mladostnik lahko pripravlja samostojno in
odgovorno iveti izven olskega sistema ter
biti odgovoren, da poskrbi za svoje osnovne
potrebne in da za sabo tudi poisti.
Delo
Delo ni kazen! Delo je pogoj obstoja. e
Julij in avgust sta posebna meseca, e po- stari pregovor pravi, da kdor ne dela, naj ne
sebej e imate doma otroka ali mladostnika. je. Med poitnicami mladostniki niso obreStari smo v slubah in razen nekaj dni do- menjeni s olo in olskimi obveznostmi, zato
pusta moramo delati in zasluiti svojo plao. jih lahko uimo drugih del, soodgovornosti,
Za otroke poskuamo poskrbeti in nekako sodelovanja ter ljubezni do blinjih.
urediti, da niso sami. Mladostniki pa si eStari lahko brez obutka krivde naloimo
lijo biti sami in stari pri tem upamo, da so mladostnikom delo, ki ga morajo opraviti,
dovolj odgovorni, da so lahko sami doma. Pa medtem ko smo mi v slubah. e pa nismo
vendar nekje v sebi skrbimo, kaj nai mlado- v slubah, jih lahko privabimo, da skupaj z
stniki ponejo, s kom se druijo, kako pora- nami opravljajo dela, ki jih je treba opraviti.
bijo as.
Poitnice niso namenjene zapravljanju asa
Pripravil sem nekaj nasvetov, kako kljub in poleavanju, temve da se mladostnik odtemu, da nas ni doma, vzdrevati nekaj nad- dahne od olskih obveznosti ter se posveti
zora in kako naim mladostnikom pomagati, drugim delom, ki jih bo v ivljenju moral
da koristno uporabijo svoj as.
opravljati.
Mladostnik in raunalnik
Zelo dobro je tudi, e po konani osnovni
Prepovedovati mladostnikom, da so za oli opravlja tudentsko delo in nekaj deraunalnikom, medtem ko nas ni doma, narja zaslui. Vse, kar je zaslueno, se bolj
menim, da ne prinese rezultata, saj se mu ceni, ob tem pa se ui, da denar ne raste v
bo zdela nerazumna zahteva in bo nav- bankomatu.
kljub temu bil na raunalniku. Tudi stari se
Druinski trenutki
moramo zavedati, da ni ni narobe, e nai
eprav sta julij in avgust vroa meseca in
mladostniki preivijo razumni as za rau- nam vroina povzroa teave v slubi, na poti
nalnikom.
iz slube in se dostikrat poutimo povsem
Po drugi strani pa vemo, da je raunalni- izrpani, spodbujam stare, da si kljub temu
ka pismenost zelo pomembna. Zato je tudi vzamemo ve asa za nae mladostnike.
dobro, da mladostniki spoznavajo razline Skupaj planiramo as, kaj bomo poeli, ko
raunalnike programe in se nauijo z njimi pridemo iz slube. Posvetimo jim im ve
upravljati. e ste kolikor toliko vei za delo asa. Delajmo skupaj, pogovarjajmo se,
z razlinimi raunalnikimi programi, potem oglejmo si kaken film, skupaj se igrajmo,
predlagam, da svojega mladostnika spodbu- pojdimo kam Izkoristimo vsak moen
dite, da raziskuje kaken program in dosee trenutek, da sebe vloimo v svojega otroka,
vae znanje in ga e nadgradi ter vas poui o ker as mineva in iz mladostnika hitro posvojem znanju. Znanje bo koristilo obema.
stane mlada odrasla oseba, ki ne bo ve elela
in kasneje todi zmogla toliko asa preiveti
Znanje niso samo olski predmeti
z nami.
Tabori
Spodbudno je, da
imamo v Sloveniji
edalje vejo ponudbo taborov za otroke
in mladostnike. To so
raznovrstni tabori od
raziskovalnih, portnih in umetnikih
do jezikovnih itd.
Sami najbolj poznamo svojega mladostnika in vemo, kaj
gsm: 041 737 505
ga najbolj zanima.
Bogomir Oraem s. p.,
tel.: 836 93 57
al je pa tako, da so
Trubarjeva 5, Ribnica
mladostniki edalje
fax: 836 21 12
Delavnica: Hrovaa 47, Ribnica
raje doma, pa vendar,
MARMOR
GRANIT
obdelava
kamna
16
e jih le uspemo prepriati, da se udeleijo

enega od teh taborov, jim bo zelo koristilo.
Tam bodo njihovi vrstniki, delali bodo, kar
jih zanima, ob tem pa se bodo uili sodelovanja, spotovanja razlinosti, upotevanja
reda in e mnogih vrlin, ki jim bodo v ivljenju koristile.
Skupne poitnice
Spodbujam stare, da si, e je le mono,
vzamejo nekaj dni dopusta in gredo skupaj s
svojimi otroki in mladostniki na dopust, kjer
bodo kot druina. Takni dopusti se otrokom e posebej vtisnejo v spomin. Tudi e
si iz finannih razlogov ne morete privoiti,
da bi kam odpotovali, vas spodbujam, da as
dopusta preivite s svojimi otroki in mladostniki. Organizirajte si as, aktivnosti, izlete
itd. Ve asa, ki ga namenimo svojim otrokom in mladostnikom, ve vpliva imamo na
njihova ivljenja in odloitve.
Obisk sorodnikov in prijateljev
Obisk sorodnikov in prijateljev je vedno
ena od lepih monosti za kakovostno preivljanje poitnic. Veina starih starev se
veseli obiska vnukov. Prav lepo je videti, da
vnuki in stari stari preivljajo as skupaj, se
uijo drug od drugega. Mladi se uijo sobivanja s starejimi in spotovanja do starejih
z vsemi njihovimi omejitvami. Ob tem pa
vnuki lahko sliijo marsikatero ivljenjsko
modrost, ki jim bo lahko e kako koristila.
Tudi obisk prijateljev zna biti zelo koristen.
Seveda morajo biti prijatelji vredni zaupanja.
e mladostnik preivi nekaj dni pri druinskih prijateljih ali sorodnikih, se ui sprejemanja druganosti, razvija irino dojemanja
in se tudi od njih ui doloenih vrlin, ki jih
sami morda nimamo.
Spotovani, podal sem nekaj predlogov,
kako kakovostno in koristno preiveti poitnice. Zelo dobro se zavedam, da je monosti e veliko in da smo si ljudje razlini
in imamo razline potrebe ter razmiljanja o
kakovosti preivljanja asa. Upam, da bodo
vsaj nekateri nasveti prili nekomu prav.
Pastor Toni Mrvi
MISEL MESECA
Najbolje oroje zoper brezobzirnost ivljenja so pogum, svojeglavost in potrpljenje. Pogum

te krepi, svojeglavost zabava,
potrpljenje pomirja
Hermann Hesse
Tako optimist kot pesimist prispevata k razvoju drube Optimist izumi letalo, pesimist pa
padalo!
Gil Stern
KOLUMNA
Osebnosti Ribnike doline, generali/okrogle obletnice 2014
Pojdi kamorkoli,
zmeraj te ostane nekaj tam,
kjer si se rodil
Ciril Zlobec
Ribnika dolina in njena naselja so v preteklosti dala tevilne zaslune moe, znamenite
Slovence, ki so vidno prispevali h kulturnemu,
umetnostnemu, socialnemu in splono gospodarskemu razvoju v irem slovenskem merilu,
nekateri pa tudi zunaj meja nae deele.
Med temi osebnostmi so tudi nekatere manj
poznane. e bi danes vpraal mlajo generacijo, ali je Ribnika dolina imela generale v svoji
zgodovini, bi teko dobil pritrdilni odgovor. Pa
vendar, tudi Ribnika dolina je imela generala,
in sicer generalmajorja in prvega poveljnika vojnega letalstva NOVJ (narodno osvobodilne vojske Jugoslavije) in JA (jugoslovanske armade)
Franca Pirca. Med generale ribnikega rodu se
priteva tudi Chesarek J. Ferdinand Ches,
general s tirimi zvezdicami (armadni general).
In kaj predstavlja in generala? General je najviji in poveljnika kopenske vojske in vojnega
letalstva, ki poveljuje zdrueni taktino-operativni enoti (diviziji in viji) ali vojaki ustanovi
podobne ravni. Enakopraven je inu admirala v
vojni mornarici.
V letonjem letu mineva okrogla obletnica
obeh generalov (60-letnica smrti generala Pirca
in 100-letnica rojstva generala earka), zato je
prav, da spoznamo njuno ivljenje in delo.
FRANCE PIRC, generalmajor letalstva je bil
rojen 22. januarja 1899 v imaricah pri Sodraici v revni kmeki druini. Med prvo svetovno
vojno so ga leta 1916 vpoklicali v avstro-ogrsko
vojsko, kjer je konal oficirsko olo. V Jugoslaviji
so ga sprejeli v vojako slubo; konal je izvidniko, pilotsko in lovsko olo ter generaltabni
teaj. Aprila leta 1941 je bil komandant 2. lovskega polka jugoslovanskega vojnega letalstva,
19411943 je bil naelnik operativnega odseka
general FRANCE PIRC (iz knjige uvari

naeg neba)
vske eskadrilje (No. 352 YUGOSLAV SQUADRON RAF), ki je bila ustanovljena 22. aprila
1944, in o poteku priprav za ustanovitev druge
eskadrilje No. 351.
Od 29. oktobra 1944 do 1. oktobra 1946 je bil
komandant letalstva NOVJ in JA. Leta 1946 je
kot generalmajor odel v diplomatsko slubo,
kjer je bil od leta 1946 do 1949 jugoslovanski
veleposlanik v Argentini; po odpoklicu je ostal
tam kot emigrant, vendar se je pozneje vrnil in
ivel v Beogradu.
in polkovnika mu je bil priznan leta 1943, v
in generalmajorja pa je bil povian 1. septembra 1944. Odlikovan je bil s priznanjem/redom
partizanske zvezde I. reda in redom/priznanjem
bratstva in jedinstva I. reda. Umrl je 22. junija
1954 v domaem kraju, pokopan je na pokopaliu v upniji Sodraica. Na nagrobniku je poleg
starev napis sin France, general aviacije.
France Pirc v usnjeni obleki kot mlad pilot

(last Darko Bistrovi)
letalstva NDH. Po razpadu Kraljevine Jugoslavije je veliko pilotov pristopilo k letalstvu
NDH. Pristopili so iz razlinih vzrokov, najvaneji pa je ta, da so morali nekako preivetiin
svojim druinam zagotoviti sredstva za preivetje. ele kasneje so se lahko opredeljevali za
ali proti okupatorju in to dokazovali s prebegi
v partizane. Pirc je v letalstvu NDH imel sledeo funkcijo: glavar stoera zapovjednitva
bojnog zrakoplovstva NDH. Ta poloaj mu
je omogoal, da je narodnoosvobodilnemu gibanju dajal razne podatke, s katerimi je sodeloval od samega zaetka.Iz letalstva NDH so
se pojavljali pobegi v partizane, k Sovjetom ali
pa zahodnim zaveznikom. Tudi Pirc se je odloil za pobeg dne 21. oktobra 1943, ko je bil
na slubenem potovanju z letalia Banja Luka
Zaluani na letalie Mostar Jasenica, pristal
pa je v okolici Bugojna. Letel je z letalom FIAT
AVIA FL-3. Zaradi tega prebega so mu ustai
na zverinski nain ubili lane oje druine (eno
in herko). Po ukazu vrhovnega taba NOV in
POJ je bilo letalo premeeno v Livno, kjer je
bilo umeeno v sestav Prve zrane baze. Pirc
je priel v Vrhovni tab NOV Jugoslavije, ki je
bil takrat v Drvarju. Imenovan je bil za naelnika vazduhoplovnega odelenja pri V NOV in
POJ kot polkovnik in skupaj z maralom Titom sodeloval pri pogovorih z Anglei o olanju
in oboroitvi prvih partizanskih eskadrilj. Dne
15. marca 1944 je odel v Kairo na pogovore z
zavezniki o prehodu kraljevih letalcev, ki so po
kapitulaciji SHS preko Grije prispeli v Egipt, v
partizanske vrste. Ti letalci so do takrat leteli v
sestavi anglekega letalstva RAF.
Po vrnitvi v Drvar in nato nemkem desantu ter poskusu unienja V in zajetju Tita se je
skupaj s Titom umaknil na Vis, kjer nato zasledimo Vazduhoplovno odelenje pri V, nastanil se je v naselju Borovik. Od tu je odel zopet
v Afriko na kontrolo partizanskih letalcev, ki so
se olali na severnoafrikih letaliih. Vrnil se je
16. junija 1944. Poroal je o oblikovanju prve lo-
ena in herka generala Pirca (last Darko

Bistrovi)
CHESAREK J. FERDINAND - Ches,
general s tirimi zvezdicami (armadni general), je bil rojen 18. 2. 1914 v Calumetu, drava Michigan. Njegov oe Joef earek, rojen
1889 v Ribnici na Dolenjskem, je e 1906 priel
v ZDA in kasneje postal novinar in glavni tajnik Slovensko-hrvake zveze. Omenjen je v ES.
Njegova mati, Mary Pontello, sode po priimku
Italijanka, je rodila tiri otroke. Ferdinand je bil
drugi. e kot otrok si je elel postati astnik, pa
je tako po konani srednji oli 1934 bil kot drugi Slovenec sprejet na znano vojno akademijo
West Point. Po tiriletnem olanju je akademijo
uspeno konal kot topniki poronik. Kot major in poveljnik topnikega diviziona je sodeloval pri zaveznikem izkrcanju v Normandiji,
kasneje pa v bojih v severni Franciji in Nemiji.
Za vojne zasluge je prejel tevilna odlikovanja in
priznanja. Sodeloval je tudi v korejski vojni. Po
vrnitvi v ZDA je konal vse visoke vojne ole,
obenem pa je magistriral iz poslovne administracije in menedmenta. Kot polkovnik je bil
17
KOLUMNA
decembra 1958 imenovan na poloaj pomonika dravnega sekretarja za obrambo za mednarodne zadeve, zatem pa je opravljal visoke
dolnosti v amerikih enotah, stacioniranih v
Evropi, kjer je bil leta 1961 povian v in brigadnega generala. Od 1962 do 1964 je bil nato
pomonik naelnika za logistiko v skupnem
generaltabu amerike vojske. Sodeloval je tudi
pri planiranju zrano-pomorskega desanta na
Kubo oz. v Zalivu svinj. Potem je postal glavni
inpektor amerike vojske in nato lan vojakega komiteja OZN. Ko je zatem 1969 povian v
in generala s tirimi zvezdicami, in je tako kot
prvi izseljenec slovenskega rodu dosegel najviji
ameriki generalski in, je obenem prevzel tudi
zelo odgovorno dolnost poveljnika glavnega
logistinega poveljstva amerike vojske. lo je
dejansko za najvejo logistino organizacijo, ki
je imela v svetu tevilne baze in letni proraun
okrog 1525 milijard dolarjev. Prejel je najvija
amerika odlikovanja za vojako slubo in ob
upokojitvi 1970 tudi osebno Nixonovo zahvalo. Bil je izredno cenjen kot lovek in prijatelj
general CHESAREK FERDINAND

(wikipedia org)
in naravnost briljanten kot astnik in poveljnik.
Znan je bil po nadimku Ches. Njegov delav-
Medved in vojaki Glosa
Medved (Ursidae) je v Sloveniji najveja zver. Ob

sreanju s lovekom gre medved obiajno mimo, lahko pa ga tudi napade Moderni rod medveda se je
pojavil pred 510 milijoni let. Medvedi imajo zelo
dober vonj in sluh, slabe pa vidijo in so vsejedi
Delova novinarka Simona Fajfar, ki s prispevki
pokriva obine Koevje, Ribnica, Sodraica in Loki Potok, je v rubriki Koevski hinderhonder v
sredo, 4. junija 2014, napisala zanimivo zgodbo o
medvedu, ki je strail slovenske in amerike vojake,
ki so se minule dni skupaj urili na vojakem vadiu na Poku pri Postojni. Vojake vaje so potekale
po natannem nartu, dokler ni amerike vojake
zagrabila panika, ker so med streljanjem zagledali
odraslega medveda, ki je zael na obmoje vojakega vadia. Ameriki vojaki so takoj zahtevali
odstrel, kar je uredila Agencija za okolje tako, da
je medveda lokalni lovec takoj ustrelil. Seveda je ta
preplah predstavnikov najmoneje vojske na svetu
medved plaal z ivljenjem, domaini, ki so medvedov navajeni, pa se potihoma smehljajo in udijo,

saj bi medvedje hitro izumrli, e bi ustrelili vsakega
medveda, ki bi si drznil loveku prekriati pot
Zoperstaviti se amerikim vojakom pa je bilo za
medveda ve kot junako dejanje, za kar je morala
tei kri, medvedja seveda, da ne bo pomote.
Da v bodoe ne bi ve prihajalo do podobnih in-
Kratka dopustnika reminiscenca
Znano je, da smo Slovenci obsedeni z lepotami

Jadranskega morja, zato tudi letonje leto kljub recesiji na Hrvakem ne priakujejo bistveno manj
Slovencev. Zato si Hrvati e manejo roke, saj so
krepko zviali cene goriva, cestnin, trajektnih prevozov, hrane, pijae in e in e. Zato mnogi Slovenci z nekaj sto evrov prihodka ne bodo mogli
dopustovati na morju, njihovi otroci pa bodo potegnili ta kratko! Minili so asi, ko je dravo e
zanimalo, kako dopustuje radna snaga, kot smo
delavcem vasih rekli lepo po slovensko Jugonostalgija? Da, ker takrat so poteni ljudje iveli
dobro, e se le niso vtikali v politiko, in taknih je
bilo kar nekaj. Kakna je bila ta politika in kako so
iveli privilegirani partijski funkcionarji, je seveda
drugo vpraanje, da o povzroenih krivicah niti ne
govorim Socializem ali kapitalizem, ki se tudi
18
sesuva sam vase, pa zdaj ni ve vpraanje. Vpraanje za mnoge ljudi je: Kako preiveti iz meseca
v mesec? Takno je pa zateeno zunanje okolje
letonjega monega dopustovanja.
S tem razmiljanjem elim opozoriti na nekaj
povsem drugega, na neko drugo, to je notranjo
nik je trajal navadno 1216 ur. Tudi po upokojitvi ni miroval. Postal je podjetnik in lastnik
treh privatnih drub. Bil je izreden pevec, dober
portnik in ljubitelj konj. Seveda pa je bil najbolj
znan po ribnikem humorju. Njegovo reklo iz
oetove domovine se je glasilo: Trije Srbi armada, trije Hrvatje politina stranka in trije
Slovenci pevsko drutvo! Zato ni udno, da
je kot upokojenec pel tudi v cerkvenem zboru.
Umrl je 1993.
Podatke zbral in zapisal Peter Lesar, zbiratelj
viri: Enciklopedija Slovenije, 8. zvezek, MK,
Ljubljana 1994, str. 349,
uvari naeg neba, Vojnoizdavaki zavod
Beograd 1977, str. 327, 428,
Rokopis o letalstvu v Ribniki dolini, 2001
Franc Vesel Ribnica,
Spletie VOJATVO MILITARY
www.amis.net/marijank, generalmajor v
pokoju
Marijan F. Kranjc, Ljubljana, (lanek dr.
Edward Gobetz Slovenian Heritage).
cidentov, bi bilo najbolje, da oblast spet uvede tako

imenovana zaprta obmoja na irem Koevskem
in Notranjskem obmoju vse do Kolpe, kjer bi se
medvedje nemoteno sprehajali po irnih gozdovih
in bi bili tako praktino vsak trenutek na voljo za
odstrel samo za predstavnike privilegiranih politinih elit in diplomatov. Podjetju Snenik v Koevski Reki, katerega veinski lastnik je e vedno
drava, pa bi poleg gospodarjenja z lesom dodelili
nove delovne dolnosti v smislu skrbi za razvoj
medvedje populacije, kot so mrhovia in podobno Tako bi bilo vse pod kontrolo, kot je bilo
v asu vladavine partijskih funkcionarjev s Titom
na elu, kamor so pogosto zahajali in urirali, pa
e ameriki vojaki bi se poutili bolj varne v naih
gozdovih. Bomo videli, ali bo nova zdruena levica
v primeru prevzema oblasti postala glede tega kaj
nostalgina!?
Franci Koncilija
razsenost naega dopustovanja To je svet brez

mobilcev, raunalnikih in TV zaslonov, glasbenega trua in popivanja, asnikov in reklamnih panojev. Po Frommu je to lahko najodlineja pot k
spoznavanju samega sebe in svojih blinjih. Gre za
odsotnost lovekove neimrnosti in asocialnosti, to
je milostni as (kairos) za samooienje in prilonost k postopni spremembi naega miljenja in
dosedanjega naina ivljenja. Temu bi lahko rekli:
ustvarjalni poitek, ki ni lenobno brezdelje, ampak ustvarjalnost duha! Ko bomo torej v poivanju
nao notranjost izpraznili od vseh duhovnih navlak, bomo laje spotovali in ljubili druge ljudi in
tako na poseben nain v obilju okuali njihovo lepoto in dobroto! Poskusite, se splaa! Denar ni vse!
Franci Koncilija
ZGODOVINSKA PABERKOVANJA
Mihael Petrovi ml. Zadnje potovanje Franca Ferdinanda: Na vlak ga je pospremil Koevar
Prav v teh dneh se svet spominja okrogle
obletnice zaetka prve svetovne vojne. 28.
junija 1914 je Gavrilo Princip v Sarajevu
izstrelil naboje, ki so usmrtili avstrijskega
prestolonaslednika Franca Ferdinanda in
njegovo eno Sofijo. Njegovo dejanje je
bilo neposreden povod za morijo, ki je v
naslednjih tirih letih terjala na milijone
ivljenj. Nikoli ve, si je lovetvo prisegalo, ko je oroje leta 1918 utihnilo. In se e
manj kot tri desetletja zatem znova zavrtelo v mrtvakem plesu svetovne vojne, tokrat e bolj uniujoe, kot je bila prejnja.
A v njej Avstro-Ogrska ni ve sodelovala,
saj je e jeseni 1918 postala preteklost.
Tudi za Johanna Stalzerja iz Rajhenava, ki
je dobra tiri leta poprej nadvojvodo Ferdinanda pospremil na zadnje potovanje z
vlakom.
Pravzaprav bi se kaj lahko zgodilo, da bi

Stalzer postal celo pria Ferdinandove smrti, saj je Princip med zaslianji izjavil, da je
atentat nameraval izvesti e v Tarinu, kjer je
bilo med manevri, ki so prestolonaslednika
pripeljali v Bosno in Hercegovino, nameeno vodstvo vojakih vaj. Vendar pa je bilo
mestece, ki ga od Ilide loi samo 25 km,
mono varovano. Zaradi varnostnih ukrepov
in strogih vojakih odredb Princip tako do
Tarina ni mogel priti, je julija 1914 poroala traka Edinost, zato se je odloil, da bo
odel v Sarajevo. In tako je Tarin v zgodovini ostal zapisan le kot eleznika postaja, s
katere se je Franc Ferdinand 27. junija odpravil na sreanje z usodo.
O njegovem slovesu od mesta do dananjih
dni pria fotografija, ki ga na tamkajnji postaji kae v spremstvu astnikov in skupine
eleznikih uradnikov. V Sarajevu je sicer
dolgo veljalo, da prikazuje Ferdinandov prihod v bosansko prestolnico, saj so sliko e v
asu Avstro-Ogrske kot razglednico tiskali z
opombo, da je posnetek nastal, ko je prestolonaslednik uro pred smrtjo na sarajevskem
peronu izstopil iz vlaka. Toda poznavalci
lokalnih razmer in zgodovinskih dejstev so
ugotovili, da podatek ne more drati, med
drugim tudi zato, ker je nadvojvoda v Sarajevo prispel v paradni uniformi, na sliki pa je
obleen v bojno. Po legi in podobi postaje so
zato sklepali, da je bila fotografija verjetno
posneta v Tarinu.
TARIN ALI SARAJEVO? TARIN!
Temu mnenju pritrjujejo viri. Ohranila se

je namre razliica slike z zabeleeno lokacijo snemanja. Ohranilo pa se je tudi prievanje enega od treh uradnikov, ob katerih se je
Franc Ferdinand fotografiral: prievanje Johanna Stalzerja, tedanjega postajenaelnika
tarinske eleznike postaje. Kot takemu mu
je, kakor je v petdesetih letih minulega stoletja, ko je ivel v Raststattu pri Karlsruheju,
povedal za enega izmed baden-wrtenburkih asopisov, pripadla dolnost, da je nadvojvodi ob odhodu v Sarajevo predstavil sebe
in oba kolega, visoka uslubenca avstrijskih
eleznic. Preden se
je Franc Ferdinand
povzpel v vagon, se
je s Stalzerjem zadral v sproenem
pogovoru, nastala
pa je tudi omenjena
fotografija. Komaj
24 ur kasneje so padli
usodni streli, se je
spominjal nekdanji
postajenaelnik.
Sicer pa Franc Ferdinand ni bil edina Franc Ferdinand v Tarinu. Stalzer je oznaen s puico. (Vir: Gottscheer
znamenita
oseb- Zeitung, maj 1979)
nost, ki jo je Johann
al nikoli niso poslali na pot okoli sveta, se
Stalzer v ivljenju sreal. Poznal je admije pa rad spominjal Dioklecijanove palae v
rala Hortya, Franza Lehrja in nadvojvodo
Splitu, gradu Miramar in Brionov, ki so mu
Ferdinanda, so ob njegovi smrti zapisali v
bili nadvse ve. Izmed poklicnih tovariev
asopisu. Stalzerjeva ivljenjska pot je bila
mu je od tevilnih plemikih in bogatakih
resnino nenavadna in v veliki meri zaznasinov, s katerimi se je sreeval, v spominu
movana s socialnimi razmerami v tedanji
najbolj ostal Miklos Horty, kasneji mamonarhiji, zato si jo kae poblije ogledati.
darski regent in Hitlerjev zaveznik, pa tudi
Iz rojstnega Rajhenava, kjer se je rodil ja- Lehr, ki je vodil orkester astnike kazine.
nuarja 1880 drugi viri govorijo o letu 1878 Neko je na Stalzerjevo eljo ves veer diri, se je s starema Johannom in Marijo ter giral njegove najljube melodije.
bratoma in sestro v zgodnjih otrokih leA taken nain ivljenja ni bil poceni in Jotih preselil v Svetli Potok, kjer je obiskoval
hann Stalzer je kmalu spoznal, da se otrok
ljudsko olo. Na nadarjenega fanta je postal
majhnega posestnika iz Svetlega Potoka ne
pozoren naduitelj Josef Perz, ki je oetu in
more kosati z avstrijsko, madarsko in poljmateri predlagal, naj ga vpieta na koevsko
sko aristokracijo, kot se je od njega priakogimnazijo. Res sta ga. Prav v Koevju se je
valo. Zato se je po temeljitem premisleku s
leta 1894 prvi sreal tudi z vlakom. Nanj
tekim srcem poslovil od mornarice in se
je menda naredil moan vtis, vendar pa vsaj
vrnil domov na Koevsko. Skoraj leto dni
sprva ni kazalo, da bo kdaj postal elezniar.
ni vedel, esa bi se polotil, potem pa mu je
Po zrelostnem izpitu se je namre v Gradna pomo priskoil koevski okrajni glavar
cu vpisal na tudij prava. Z bratom Josefom
Thoman von Moltenmare. Pri svojem strista tam ivela odrekanj polno ivljenje, saj
cu, generalu Eugenu von Alboriju, ki je med
domaa kmetija ni prinaala veliko dohodletoma 1903 in 1907 kot avstrijski guverka, zaradi esar sta bila marsikdaj odvisna od
ner upravljal Bosno in Hercegovino, je izbrezplanih obrokov v samostanih. Po tirih
posloval, da je Stalzerju priskrbel slubo na
semestrih je Johann med volonariatom ugotamkajnjih eleznicah. Prav v letu 1914 je
tovil, da pravniki poklic ni zanj. Sklenil se
Johann Stalzer napredoval na poloaj poje pridruiti cesarsko-kraljevi vojni mornastajenaelnika v Tarinu in tako po nakljurici, ki je prav tedaj razpisala prosta mesta za
ju sodeloval v prologu vojne, ki je zamajala
mornarike astnike in ladijske upravitelje.
imperije.
Natanko 77 let po dnevu, ko je vlak Franca Ferdinanda iz Tarina odpeljal proti Sarajevu, se je uradno zaela e ena vojna. 27.
junija 1991 je v jutranjih urah pri Pogancih prilo do prve izmenjave strelov s protiletalsko oklepno baterijo Jugoslovanske
ljudske armade, ki je pri Metliki ponoi
prestopila novonastalo slovensko dravno
mejo. Na Primorsko so sicer e dan prej
zaele prodirati enote generala ada.
IGRAL MU JE LEHR
Toda pot do astnikega ina ni bila lahka. Od tristo kandidatov so jih v mornarico
sprejeli le sedem. Stalzer je bil eden od njih.
Na olski ladji Knez Schwarzenberg je v
naslednjih letih plul ob dalmatinski in italijanski obali. Bila so med najlepimi v mojem
ivljenju, je pripovedoval na starost. Ladje
Kot elezniarju je Stalzerju neposredna

udeleba v krvavih spopadih na evropskih
bojiih ostala prihranjena. Po razlinih eleznikih postajah v Bosni in Hercegovini je
kljub teavam, ki jih je zaradi svoje nacionalnosti obutil po razpadu Avstro-Ogrske,
sluboval vse do upokojitve leta 1933. V teh
letih je z druino vsako poletje obiskoval
sestro Marijo Mantel v Kumrovi vasi. Med
drugo svetovno vojno se je, tako kot njegovi
rojaki, preselil na nemko okupacijsko obmoje. Ob koncu vojne je bil zato interniran
v taboriu Strnie in kasneje izgnan v Avstrijo. ele leta 1952 si je po veletnem bivanju v begunskih taboriih z druino ustvaril
nov dom v Raststattu. Tam je aprila 1958,
tri mesece po praznovanju zlate poroke, tudi
umrl. Izvod fotografije, na kateri je slikan s
Francem Ferdinandom, so nali med njegovo zapuino.
19
DOBRO JE VEDETI
Edvard ilc Pravica do izbrisa
Verjetno ste v medijih zasledili lanke o

zahtevah spletnih uporabnikov, ki elijo,
da se doloene osebne vsebine izbriejo.
Dolgo je namre veljala bojazen, da bo
vse, kar se objavi na spletu, tam tudi za
vedno ostalo. Opozarjalo se je predvsem
mlade, da naj na splet ne objavljajo slik z
zabav, kjer so lahko v stanju, ki bi jim na
primer ob iskanju zaposlitve mono kodilo. Opozorilo je bilo tako kot veina opozoril brez konkretnega uinka, saj je slike
lahko objavila tudi druga oseba, uradni fotograf ali nakljuni snemalec. Pogosto pa
so se vsebine (predvsem slike) tudi prenaale po iskalnih indeksih. Slike ste objavili
na www.1, pojavile pa so se tudi na www.2
(opisati elim bolj nazorno in razumljivo,
zato poenostavljam).
Sodba ECJ
Trinajstega maja letos je Sodie Evropske

unije razsodilo, da posameznik lahko zahteva, da se s spleta odstranijo nepomembne in
zastarele vsebine. Ponudniki spletnih storitev so se na to odzvali z ogorenjem, posebno najveji (Google, Bing). Pot odstranjevanja tee namre tako, da se prizadeti obrne
najprej na lastnika URL-ja (spletnega naslova, domene), naj odstrani neelene vsebine,
e ta ne reagira, pa na lastnike iskalnikov, ki
so vkljuili doloeno vsebino v svoje iskalne
blinjice in sezname vsebin (kot je na primer
pri najdi.si).
Na te konne ponudnike so se tako menda
e mnogi obrnili. Pri Googlu posebej poudarjajo, da so vmes tudi takni, ki so bili v
obravnavi zaradi posesti otroke pornografije, politiki, ki jim javno mnenje zaradi dejanj
ni bilo naklonjeno, zdravnik s slabimi ocenami ... Vse to torej ni tako enostavno, posebno
ker je treba zahtevo za izbris ustrezno utemeljiti. Samo utemeljitev ponudnik presoja
(skladnost in namen), preden jo odobri. Seveda pa ima oseba, ki ji je zavrnjena pravica
do pozabe, ustrezno sodno varstvo.
Sam primer (v pravnem jeziku precedens)
izhaja iz tobe panskega dravljana, ki so
mu na drabi prodali hio, ker ni plaeval

prispevkov za pokojninsko blagajno. Tonik
je zadevo za umik te informacije utemeljeval
z dejstvom, da je od konanja postopka preteklo dobrih 15 let, od takrat je hia prodana, v njej ivijo drugi ljudje, in zato njegovi
osebni podatki ob tem zakljuenem primeru nimajo nikakrnega aktualnega sporoila. Sodie je temu argumentu pritrdilo in
Google je moral pobrisati blinjico, ki je pri
iskanju kazala na ta primer.
Direktiva/Uredba
Ali je za oba pravna sistema (anglo-ameriki, ki temelji na sodni praksi, in na celinski, ki temelji na zakonski dikciji) dovolj
omenjena sodba ECJ v zadevi Google co.
Agencia Espaola de Proteccin de Datos.
Za sam pravni sistem je to dovolj, vendar je
tehnologija beleenja, hranjenja podatkov in
indeksov (tudi tako imenovane oblane storitve) precej obsena in razlina. Tako se za
lanice EU pripravlja uredba, ki bo predpisovala ravnanja, e doloena oseba pri vpisu
v iskalnik svojega imena in priimka najde
vsebine, ki se ji zdijo, po do sedaj opisanih
kriterijih, nepotrebne, lahko zahteva izbris.
Institucija, ki je pozvana k izbrisu, se ne
more izgovarjati na to, da je sporen zapis
skladen z zakonodajo, kar bo verjetno pri nas
pogosta praksa.
Gre torej za uredbo, in ne direktivo, kot
sem slial po radiju. To pomeni, da implementacija v na pravni sistem ni potrebna,
saj se uredbe uporabljajo direktno. Treba bo
seveda sprejeti predpise o nainu izvajanja.
Izvajanje pa bo veljalo tudi za institucije
izven EU, e nudijo blago ali storitve (tudi
brezplane) v drave lanice EU ali e institucija spremlja (nadzoruje) posameznike iz
EU (npr. varnostno-obveevalne slube, kot
sta NSA in CIA). Za neizvajanje ali izmikanje so predvidene tudi precej visoke sankcije.
Seveda je uredba precej obsena in zahtevna. Poleg tega so predvideni tudi naknadni
izvedbeni akti, e se bo pokazala potreba.
Vpraanje, ki ga v tem lanku ne moremo
MONT
www.mont-krovstvo.si
Sevenek Peter s.p.,

eljne 5, 1330 Koevje
gsm: 031 560 584
TESARSKA DELA:
izdelava strenih
konstrukcij
stanovanjskih
stavb, nadstrekov,
brunaric,kozolcev,
vrtnih paviljonov ...
KLEPARSKA
DELA:
lebovi,
obrobe, lote,
dimnike
obrobe ...
SUHOMONTANA
GRADNJA:
spueni stropi,
predelne stene,
mansardna stanovanja iz
gips plo Knauf, termo
izolacija
KROVSKA DELA: prekrivanje strehe od nabave potrebnega

materiala do izvedbe strehe po vai izbiri in s pomojo naih
predlogov in idej Tondach, Bramac, Creaton, Esal, Trimo ...
IZ VAJALEC montae strenih oken VELUX
email: peter.sevensek@amis.net
20
izpustiti, pa je, kako se bo ta zahtevna materija lahko sploh izvajala. Vemo, da imamo
za varstvo zasebnosti institucije v sami dravi in tudi EU. Pri nas je najbolj znan(a)
informacijski pooblaenec, ki hkrati (kar
je za mnoge nenavadno) skrbi za pravico
do zasebnosti in nasprotne pravice, kot je
pravica javnosti, da je obveena (medijske
pravice). Predvideno je, da bo vsak pravni
subjekt moral imenovati oziroma zaposliti
strokovno osebo s podroja zasebnosti, torej
lokalnega informacijskega pooblaenca. Za
manja podjetja v zasebni lasti to doloilo ne
bo obvezno.
Kateri pravni subjekti bodo torej morali

imeti internega pooblaenca za varstvo zasebnosti (naziv sem si izmislil sam). To so
vse osebe javnega prava (torej tudi zavodi,
agencije, skladi) in podjetja (tudi zasebna) z
250 ali ve zaposlenimi. Zaposlitev bo mona tudi po pogodbi z zunanjimi izvajalci.
Za izvajanje bo zadolena uprava oziroma
direktor institucije. Kdaj bo to v nai dravi
uveljavljeno? Glede na menjave vlad in parlamenta verjetno ne e tako kmalu.
Predlog uredbe si lahko ogledate na http://
eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.
do?uri=COM:2012:0011:FIN:EN:PDF
Edvard ilc
MARMOR
GRANIT
obdelava
kamna
gsm: 041 737 505
tel.: 836 93 57
fax: 836 21 12
Bogomir Oraem s. p.,

Trubarjeva 5, Ribnica
Delavnica: Hrovaa 47, Ribnica
POLICIJA SVETUJE
Nasveti za pohodnike, planince in gornike
Veliko ljudi se odloa za aktivno preivljanje prostega asa v sredogorju in visokogorju. Planinstvo je med ljudmi nadvse priljubljeno, saj je tesno povezano z rekreacijo,
sprostitvijo, uivanjem v naravi. Vendar pa je
lahko tudi nevarno, e zlasti e ne upotevamo osnovnih gornikih pravil.
Vsakoletni skorajda milijonski obisk slovenskih gora pri ljudeh prinaa varljiv obutek varnosti, zato se poveuje tevilo nesre.
Vzroki nesre so najvekrat telesna in
duevna nepripravljenost, pomanjkljiva in
neustrezna oprema, neusposobljenost in
pomanjkanje znanja o gibanju in pravilni
uporabi opreme, nepoznavanje poti ter podcenjevanje trenutnih vremenskih razmer v
gorah, kjer se sreujeta zima in poletje. Statistika gorskih nesre kae, da sta zdrs in
padajoe kamenje e vrsto let na prvih mestih med vzroki nesre v naih gorah.
Da bi se izognili nesream, se je treba v gorah drati osnovnih pravil. Zelo pomembne
so priprave na planinski vzpon ali pohod.
Planinski vzpon ali pohod zanite dovolj
zgodaj, da se v poletnih dneh izognete
popoldanskim
nevihtam
oziroma
opoldanski vroini, v ostalih letnih
asih pa mraku ali prehitremu in zato
neprevidnemu vraanju v dolino.
Pozanimajte se o vremenu (nevarnost
poletnih neviht ipd.) in kategorizaciji
planinske poti, kar vam bo olajalo
nartovanje vzpona in s tem omogoilo
boljo pripravo nanj.
Zelo pomembna je tudi oprema planinca.
Sestavni del osebne opreme so planinski
evlji, saj je mehka obutev nevarna.
V nahrbtniku naj bodo poleg malice,
pijae in osebnih dokumentov tudi
rokavice, kapa, vetrovka, zaitna krema,

sonna oala, rezervna oblaila, kompas,
ustrezen planinski zemljevid, zavitek
prve pomoi z zaitno folijo, pialka,
bivak spalna vrea, vigalice, svea
in baterijska svetilka, mobilni telefon.
Seveda je treba temu glede na izbrano
pot pristaviti tudi dodatne, specializirane
pripomoke (plezalna vrv, cepin, vasih
tudi dereze in elada).
Za planinski vzpon ali pohod si
izberite primernega spremljevalca, saj
je samohodstvo po gorah tvegano in
e ob manji pokodbi lahko usodno.
Priporoljivo je, da se nanjo odpravite
z vodnikom Planinske zveze Slovenije,
gorskim vodnikom Zdruenja gorskih
vodnikov Slovenije ali z nekom, ki pot
dobro pozna.
O nameravani poti in asu trajanja
obvestite domae, saj lahko ti le tako
pravilno ukrepajo, e vas ob dogovorjeni
uri ni domov, ker se vam je zgodila
nesrea.
Za vzpone naj planinci uporabljajo
izkljuno oznaene planinske poti, kajti
vse ve nezgod se zgodi prav pri hoji po
brezpotjih, iskanje pokodovanih izven
poti je oteeno, s hojo po brezpotju pa
lahkomiselnei ne ogroajo le sebe,
ampak s proenjem kamenja tudi ostale
planince, ki se gibljejo po poteh.
Konec meseca januarja in v februarju je
led prizadel veliko gozdov v Sloveniji. V
gozdovih ter ob planinskih poteh je zato
veliko polomljenega in podrtega drevja, ki
lahko predstavlja veliko nevarnost za pohodnike in planince. Vsem, ki se odpravljate na
PRODAM, PODARIM, KUPIM

V avtokampu Selce oddamo prikolico v
terminu od 15.6.?15.7. Informacije: 031
497 840
Prodamo domaijo v Kuelju stareja hia
60 m2, dvorie,drvarnica, gospodarsko
poslopje, kmetijska zemljia 7.300
m2, gozd 2.700 m2, elektrika, voda,
kanalizacija, telefon, asfalt do hie, bliina
Kolpe. Cena 37.000 . Telefon: 041-956061; 01-89 54-416 (zveer)
Prodam rolerje FILA t. 35-38, t. 38.5
(enski) in t. 42. So malo rabljeni. Inf. na
tel. 051 677 226 (Duan)
V Koevski Reki v vestanovanjski hii
ugodno oddam opremljeno garsonjero
in enosobno stanovanje. Informacije: 031
617 676
V Koevju, v Cankarjevi ulici prodamo

dvosobno stanovanje v tretjem nadstropju
v izmeri 52 m2. Stanovanje se ogreva na
trda goriva - zelo majhna poraba. Lega
stanovanja je na zelo lepi lokaciji na tretjem
nadstropju. Opremljeno je z domofonom,
KTV in telefonskim prikljukom. Delno
obnovljeno leta 2005 - okna, kopalnica.
Stanovanje ima svojo klet in drvarnico.
Cena po dogovoru. Informacije na telefon
031 445 245.
ODKUPUJEM staro pohitvo, slike, kipe,
kmeko orodje, porcelan, vojake obleke,
sablje, bajonete, medalje, razglednice,
znake, asopise, knjige, kolesa, motorje,
srebrnino, zlatnino ... Tel.: 041 649 267,
Dare
Policijska postaja
Koevje: 01 / 8939-700
Policijska postaja
Ribnica: 01 / 8372-110
Interventna tevilka
policije: 113
pohodnike in planinske poti na obmojih,

ki so bila prizadeta z ledom, svetujemo, da
se pri lokalnem planinskem drutvu in gorskih vodnikih predhodno pozanimate o stanju in prehodnosti planinskih poti. Posebno
previdnost priporoamo ob monejem vetru, saj veter lahko zlomi veje ali celo podre
drevo, ki je bilo pred tem e pokodovano od
leda. Padajoa veja nas lahko mono pokoduje, e pa na nas pade drevo, so pokodbe
lahko tudi usodne.
Zato je zelo pomembno, da hodimo previdno in pot ter njeno okolico nenehno opazujemo, da bomo morebitne nevarnosti pravoasno zaznali in se jim tudi izognili.
V primeru, da na poti ali njeni bliini opazimo kamenje in skale, ki so posledica plazu,
bodimo ob nadaljevanju poti zelo pozorni.
Odseke take poti prehodimo previdno in
posamino ter kar se da hitro.
e kljub vsej previdnosti pride do nesree,
je dolnost vsakega obiskovalca gora, da pokodovanemu pomaga v okviru svojega znanja, izkuenj in monosti. Pokodovanega
najprej zavarujte pred nadaljnjimi pokodbami in mu dajte prvo pomo. O nesrei im
prej obvestite gorsko reevalno slubo na
tevilko 112 ali policijo na tevilko 113.
Ob upotevanju teh napotkov in lastnih
zmonosti se boste z gora vraali s prijetnimi
izkunjami in obilo lepih spominov!
Joe Tomec,
vodja policijskega okolia
V Koevju za dalje obdobje najamem
stanovanje. Tel.: 070 757-511
Prodam trosobno stanovanje v Koevju,
Kidrieva 6, 70,3 m2, adaptirano l. 1996,
4/8 nad., CK, dvigalo, kabelska, internet,
shramba, balkon, vgradne omare na
hodniku, opremljena otroka soba in
kuhinja z vsemi gospodinjskimi aparati.
Po nartu arhitekta je bilo stanovanje v
celoti spremenjeno (zdrueni kuhinja in
dnevna soba, dodan utiliti, funkcionalen
hodnik z omarami). Stanovanje je vpisano
v zemljiko knjigo in je prosto bremen.
Cena: 76.000,00 EUR. Tel: 068 604 885
Oddam delno opremljeno 3-sobno
stanovanje v UHM - Koevje. Vseljivo je
takoj. Cena najema: 300 EUR. Tel.: 041 454
275
Podarite odvene knjige, prironike.
Pokliite, pridem z veseljem, jih odpeljem
in ohranim. 030 996 225
21
ASTROLOKI NAPOVEDNIK JULIJ 2014

OVEN: Od pomanjkanja sree v upati, da se vam bo v prihodno- skrbi. Vi ste kakor muica, ki leb- boste. Partner vam bo v oporo,
ljubezni utegnete priti na rob pameti. Kar se vam je zdelo preprosto, tako-reko enkratno dejanje,
se je odtegnilo znotraj vas samih
in ne morete nehati premiljevati o preteklosti. Posel vam je odnos izpridil in nekdo od domaih
vas pridno opominja na to. Potrti
in razdraljivi boste, vendar tudi
na energetskem primanjkljaju.
Ampak paradoksalno, naj preteklost e tako boli, na nek nain se
jo bo znova dalo unoviti. Temeljito premislite, preden sprejmete izziv!
BIK: Najbolje bo, da se odpra-
vite na slubeno pot, as je, da

vam uspe, kar si e dolgo elite
in vam tudi bo! Pa ne bo ostalo
le pri tem, v ljubezni se boste razcvetali. Dobro voljo boste zanesli
tudi med domae, ki vam bodo s
svoje strani li na roke. Vse lepo
in fajn. e pa se s starim znancem ne boste razumeli, pripiite
to sebi.
DVOJKA: No, tokrat ni dvo-
ma, da boste zasluili denar! Kar

ste snovali v preteklosti, bo obrodilo sadove, pametno bo tudi,
e si zastavite nove cilje. V zenitu
boste in vse vam bo uspevalo.
Pa vendar se bo ljudem, ki vas
dovolj dobro poznajo, zdelo, da
ste zaskrbljeni. Redkokdaj je vse
popolno.
RAK: Vsekakor va slubeni po-
loaj zahteva, da napravite rekapitulacijo. Zdi se, kakor bi e dolgo bili sooeni s silami, s katerimi
niste niti sami raunali. Zapravite
ve, kot zasluite, va partner ni
le nesreen, marve je besen in
se jezi na vas. Raunica se vam ni
izla v preteklosti in kaj malo gre
sti. Pa vendarle ni mogoe trditi,

da je vse skupaj pogreb, saj je
glavni donator prav pogrebnik
in zaradi njega se vsa re e naprej poganja v neustavljivem
teku. Prav tako ste polni zavesti,
da ponete nekaj pomembnega, v tem smislu imate polno
spodbudo od mnogih in jo boste imeli e bolj. Venera vam je
di nad vsem tem, ki pomaga po

svojih moeh, in ne pozabite, da
ste zaradi tega tudi sreni in vam
gre dobro. Ste pa nadarjeni za
sekiranje, sploh, kadar se tevilke
obraajo, in to je to. Sicer pa vam
bo Venera naklonjena, na poti se
boste v nekoga zagledali. Na vas
je, da vsaj namignete, vse ostalo
bo potem lo samo od sebe.
Tokrat bo Uran vzrok mnogim razhodom med partnerji, sploh v ustaljenih

zakonskih zvezah. Izpostavljeno bo
ibko mentalno zdravje. Venera pa bo
blagoslovila vse tiste, ki za taknimi
tegobami ne trpijo in bodo li s trebuhom za kruhom. Imeti sreo v ljubezni
in denar v epu, je resnino dobra kombinacija. V splonem je to as Dvojkov, dobro pa gre tudi korpijonom in Pie: astrolog Ivan Crni
Bikom v vseh primerih gre za dobro
materialno situiranost. Raki se bodo borili in izborili marsikatero zmago. V splonem pa bo to dokaj veder mesec.
tudi naklonjena, tako da zlahka
svoj pekel spremenite v raj na
zemlji. Vpraajte se, kaj hoete,
pa bo neko v prihodnje najbr
zaleglo. Dotlej pa potujte z bogovi usode in ozavestite se jih!
LEV: Gibali se boste med lju-
dmi, vendar se vam bo zdelo, kakor da stopate med duhovi. Na

pamet vam bodo hodile slubene zadeve, kako ste v preteklosti
bili uspeni, kakno trdno prihodnost si gradite, se potegujete za
svoj ugled, ampak trenutno vam
ni ni treba, saj delo, kolikor ga
je, opravijo drugi, va status pa
tudi ni vpraljiv. Zdaj je, kakor
pa je.
DEVICA: Veste, ne smete si delati skrbi zaradi slubenih zadev!

Navsezadnje so to tuje, ne vae
TEHTNICA: Boj s partnerjem
bo tokrat oster in neusmiljen,

ne boste vi njemu prodajali svojih bu. Sklicevali se boste sicer
na administrativne rei, kajpak,
vendar se bo izkazalo za teavno,
da razume ve od vas. Dejstvo je,
da ste zadeve doma zanemarili
in zdaj se vam to mauje. Raunali ste na svojo energijo, vendar
boste tokrat v energetskem deficitu, saj prihaja orkan. Kar lepo
upognite glavo in pohlevno poakajte na razplet dogodkov. In
storite e, kar se od vas zahteva,
saj boste sicer jokali in stokali!
KORPIJON:
Priakovana
nesrea vas obide, namenjena
je drugim. Deleni boste novih
uvidov, kako izboljati slubene in domae rei in uspevali
pomembno pa je, da se mu ne
zoperstavljate, saj ima svoje skrbi. Tokrat vi usmerjate zmaja, na
katerem letite, on je na repu. Formula se glasi: raje posredno kot
neposredno. S kankom taktnosti bosta dovolj sreno usklajena.
STRELEC: Morali bi se pogovo-
riti, pa se tokrat ne boste imeli s

kom. Za stike je potrebno skrbeti
ves as, kar se vam ni dalo, zdaj
pa se utegnete poutiti malce
osamljeno. Dobro bi bilo razmisliti o slubi, as zanjo je idealen,
le pot e morate najti.
KOZOROG: Krenite zopet na
pota modrosti, druge generacije

pa pustite iveti po svoje. Kdor
je ostarel, ga stikanje za mladimi
ne bo pomladilo, in kdor je mlad,
ima dovolj asa za postarati se.
Vse lepo po vrsti. Pa vendar boste teko odstopili od vsajanja,
posledica esar bo razburjanje.
Posvetite se mnoici vsakdanjih
opravil, ki so neverjetno zanimiva in komunicirajte z modrecem!
To je prava pot.
VODNAR: Tole bo za vas me-
sec meditacije. Prili si boste nekako do konca, premiljevali pa

boste tudi o tisti preteklosti, ki
je la po gobe brez vas. Doiveli
boste globok mir in sveto samo-zaverovanost.
RIBI: Prili ste na svoje. Poslov-
no ivljenje je takno, kakor ste

si ga eleli, doma pa tudi ponete temeljite spremembe. Polni
boste idej, kaj vse bi se dalo postoriti, vse, kar boste poeli, boste z navdihom. Znova in znova
vas bo preplavljalo navduenje.
Lepo se imejte!
Gregor Gruden s.p, Grajska pot 16, 1310 Ribnica
M: 041/370-490 E: grugreinfo@gmail.com
izvajanje vseh vrst elektrointalacij,
montaa strelovodnih sistemov,
vzdrevanje elektrointalacij ...
Poklii te na s in naj za sve t i tudi pri va s!

22
TRGOVINA JANA
gsm: 070/700-802,
e-mail: trgovina.jana@siol.com
Jana invest d.o.o., Kolodvorska cesta 16 a, 1330 Koevje
LG 55LB580
LG 50LA6208
LG 47LB580 SMART TV
Samsung UE32H4003
699,9
LG 55LB580V 139cm, 16:9, 100Hz,
Full HD:1.920x1.080, wi-fi
HDMI, USB (JPEG, mp3, MPEG-4/DivX)
9
899,9
Velikost Ekrana: 50 (127 cm), Format Zaslona: 16:9

Resolucija: 1.920 x 1.080 Osveevanje zaslona:
200 Hz
3D: da
Velikost zaslona: 119 cm (40) LED TV

Full HD loljivost 1920 x 1080
Osveevanje slike: 200Hz
Wi-Fi, Smart TV
9
599,9
Mestno ensko kolo

Douglas Donna
Klima naprave Panasonic

izvajalcev
in ostalih priznanih pro
z montao
Velikost Ekrana: ,32 (81 cm) Format

Zaslona: 16:9
Resolucija: 1.920 x 1.080
Osveevanje zaslona: 100 Hz
199,99
249,9
Originalne kosilnice Honda

3 leta garancije
Klima naprave
za vroe
poletne dni!
E OD
199
CN232220X
Hladilnik
TS190320
Prenosna klima
BPKE12H
Energijski razred: A+
Prostornina hladilnika: 193 l
Prostornina zamrzovalnika: 80 l
Samodejno odtaljevanje
Garancija:5 let
Mo hlajenja: 12.000 BTV/h

Zmogljivost hlajenja: do 45m3
Led prikazovalnik,
24 urni asovnik
439,9
39
Fn121920
Energijski razred: A+
Prostornina zamrz.:
186L
Garancija:5 let
SKUTER Longija Digita

9
349,9
NOVO
Pralni stroj
WMY 71283
9,99
9
149,9
Energijski razred; A+
Zmogljivost pranja:7 kg
Hitrost oemanja:
1200 obratov
10 let garancije na
inverter motor
5 let garancije
Energijski razred A+
Prostornina hladilnika: 86 l
5 let garancije
ENA
SKA C
AKCIJ
799
429,9
SKA
AKCIJ
CENA
Pooblaeni posrednik
za sklepanje naronikih
razmerij Telekom
Dodatne informacije na gsm:070/700-803
VABLJENI V TRGOVINO JANA!
Hitri kredit do 36 obrokov
Pestra izbira mobilnih telefonov

in paketov za brezskrbno
telefoniranje
Nlb/nakup na obroke do 12 obrokov,Karanta, visa, mastercard, Diners kartica do 6 obrokov
Tradicija
Novi obraz
Neobremenjenost
Domoljubje
Odgovornost
Mladost
Povezovanje
Moj program ima za cilj blaginjo

Potoanov, Ribnianov in
Sodraanov. Pot do blaginje
je (vz)trajni celosten razvoj
naih ljudi in krajev.
Naa blaginja in na razvoj
je blaginja ter razvoj
Slovenije.
Ne elim lagati: e nas
aka as trdega dela,
odrekanj in negotovosti.
A pomembna je smer in
vera. In vztrajnost.
Vredni ZA upanja
Kako voliti
T. LISTE
IME LISTE
SLS Sloven
ska ljudska
stranka
Naronik oglasa: Slovenska ljudska stranka, Beethovnova ulica 4, 1000 Ljubljana | sls@sls.si | www.sls.si
...pravnik...
...upan...
...odgovor ZA jutrinji dan!

Utrip Ribnica Sodražica Junij - Julij 2014

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Utrip Ribnica Sodražica Junij - Julij 2014

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

ribniko sodraki brezplani lokalni mesenik I junij-julij 2014 I potnina plaana pri poti 1310 ribnica

Masaa tui-na agar Barbara agar s.p.

Anita Osvald s.p.

Pri naroilu progresivnih stekel, vam stekla

Popust na doloene modele

Dobrodelnost, lakota in gladiatorstvo

im, sploh ko pomislim, kako nekateri to

O tem pria zgodba prijateljice, ki mi je

Moja vera v lovetvo kot ekosistem, ki bi

Vsak as se bo krvavo pocedilo iz ust, izpljunil ga bom, le da mi na njegovem mestu

Svoja mlada, od lakote in mamil shirana

Mladeni, ki se je prismukal iz zakulisja, ji

On sam ga je prodal. eprav se draba

Ker je bilo to tik pred boino-novoletnimi

Vekrat se mi zasolzijo oi, ko posluam

nesoutna bitjeca, ki tako kruto in brezobzirno zaniujejo vrstnike na osnovi tega, da

Hkrati pa sem pomislil, kako perverzno se

V glavi se mi je zrisal prizor domovanja

Kjer ljudem ne bo treba jokati v eter, s tem

lovek se namre e od rimskih asov in

Na Koevskem konec maja 1.727, na Ribnikem 567 brezposelnih

registrirane brezposelne osebe

Podatki o brezposelnosti po obinah

RIBNIKO SODRAKI UTRIP / noviutrip@novi-utrip.eu / junij-julij 2014

znaa 13,4 %. Na obmoju Upravne enote

Na Uradu za delo Koevje izstopa dele

Na Uradu za delo Koevje je viji dele oseb

stopnja registrirane brezposelnosti

tevilo (dele) po stopnjah izobrazbe

Izobrazbena struktura brezposelnih oseb na UD Koevje, UD Ribnica in v Sloveniji (maj 2014)

Kako se osebe znajdejo v situaciji brezposelnosti, je tako odvisno od stanja na trgu

Povpreno trajanje brezposelnosti na

Kaj pa iskalci prve zaposlitve: koliko jih

osebe do 30 let, ki so vsaj 6 mesecev prijavljene v evidenci brezposelnih oseb in imajo

e te delee primerjamo s strukturnimi

povpreni slovenski dele presega za skoraj

Tudi ta na obmoju Upravne enote Koevje izrazito negativno odstopa predvsem

Skupni priliv v brezposelnost na Uradu za

Dele v strukturi brezposelnih oseb

V katerih poklicih je na obmoju urada

Glede deficitarnosti poklicev je treba

Na Uradu za delo Ribnica pa so med najpogosteje prijavljenimi poklici v istem asu

Kakne oblike pomoi lahko Zavod sicer

Zavod RS za zaposlovanje z izvajanjem

obliki izredne socialne denarne pomoi, in

RIBNIKO SODRAKI UTRIP / noviutrip@novi-utrip.eu / junij-julij 2014

Primerjalna tabela strukturnih deleev (april 2014)

ipd., strokovni sodelavci za zdravstveno

Vedno manj pravic!

pore in prilagojene storitve ter ukrepe.

Javna dela so namenjena spodbujanju socialne in delovne vkljuenosti predvsem

Skrajni as za sanacijo ledoloma!

pa zaradi lanskoletne hude sue. Ti sestoji, v

Hitro se pribliuje 30. junij, ko pretee

Za najbolj pokodovana obmoja v zasebnih gozdovih je bilo izdanih 14 generalnih

Zaradi teav z velikimi koliinami pokodovanega lesa, s pomanjkanjem ustreznih

napadenih s podlubniki, smo izdali sklepe o

K srei je hladno in deevno vreme konec

Za im uinkovitejo sanacijo gozdov smo

Plavalci okuali stopnike v tujini

Na mednarodnem plavalnem mitingu v

Letos je ribniki plavalni klub e tretje leto

Plavalci so e od malih nog navajeni, da ne

med mlajimi deki pa je stopil na stopnike