Univerza v Ljubljani

Fakulteta za družbene vede

UPORABA INTERNETA IN DIGITALNA LOČNICA

SEMINARSKA NALOGA PRI PREDMETU INFORMACIJSKI SISTEMI DRŽAVE IN E-

VLADANJE

Študentki: Sandra Muha in Zala Primožič

Smer: Družboslovna informatika – uni
E-mail: sandra.muha@gmail.com, zala.primozic@gmail.com

Ljubljana, 2008

Fakulteta za družbene vede

Kardeljeva ploščad 5
1000 Ljubljana
 Uporaba interneta in digitalna ločnica

Kazalo
Kazalo.........................................................................................................................................2
UVOD.........................................................................................................................................3
TEORETIČNI DEL....................................................................................................................4
KAJ JE DIGITALNI RAZKORAK?......................................................................................4
DEJAVNIKI DIGITALNEGA RAZKORAKA.....................................................................5
STRUKTURIRANJE DIGITALNEGA RAZKORAKA.......................................................6
Dvoji digitalni razkorak......................................................................................................7
Drugi digitalni razkorak......................................................................................................7
Tretji digitalni razkorak......................................................................................................8
KAKO MERIMO DIGITALNI RAZKORAK?.....................................................................8
EMPIRIČNI DEL.......................................................................................................................9
STANJE V SLOVENIJI.........................................................................................................9
Uporabniki interneta v letu 2008........................................................................................9
Analiza uporabnikov interneta v obdobju od leta 2004 do leta 2008...............................12
Razlogi za neuporabo interneta.........................................................................................15
ZAKLJUČEK............................................................................................................................16
LITERATURA IN VIRI...........................................................................................................17
Norris, Pippa (2003): Digital Divide: Civic Engagement, Information Poverty, and the
Internet Worldwide. Canadian Journal of Communication, Vol 28, No 1. Dostopno prek:
http://www.cjc-Online.ca/index.php/journal/article/view/1352/1416 (13.12.2009).............17

2
 Uporaba interneta in digitalna ločnica

UVOD

V Sloveniji je v prvem četrtletju 2008 uporabljalo internet 58 % oseb v starosti od 10 do 74

let. Rednih uporabnikov interneta je največ med mlajšimi osebami. Med osebami, starimi 10–
15 let, je bilo rednih uporabnikov interneta kar 95 %, med osebami, starimi 55–74 let, pa je
jih bilo 17 %. Z vidika izobrazbe pa je bil delež rednih uporabnikov interneta največji med
osebami z visoko izobrazbo (89 %), najmanjši pa med osebami z nižjo izobrazbo (43 %)
(SURS 2008). Že na podlagi teh podatkov nam postane jasno, da v uporabi interneta med
uporabniki obstajajo razlike. Omenjene razlike so ene izmed več dejavnikov, ki povzročajo
digitalno ločnico.

Pričujoča seminarska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem

delu je podrobno predstavljena digitalna ločnica. Predstavljenih je več definicij pojma, na kar
je izbrana najbolj primerna za to nalogo. V nadaljevanju so opisani dejavniki digitalne
ločnice. V zadnjem delu teoretičnega dela seminarske naloge pa je predstavljeno
strukturiranje osnovnega koncepta digitalne ločnice.

V empirične delu je bila uporabljena metodo analize sekundarnih virov. Digitalno ločnico v
Sloveniji je proučena na podlagi že zbranih podatkov Statističnega urada Republike Slovenije,
ki so dostopni tudi na internetu. Na podlagi podatkov je narejena analizo uporabe interneta po
spolu, starosti, izobrazbi in delovnem statusu. Pregledano je tudi, kako se uporaba interneta
skozi leta spreminja oz. kako se spreminja digitalna ločnica.
V zaključku so predstavljeni razlogi za rezultate in podane nekatere možne rešitve za
zmanjševanje digitalne ločnice.

3
 Uporaba interneta in digitalna ločnica

V seminarski nalogi se uporablja termin digitalni razkorak. Uporaba pojma digitalni razkorak
se zdi smiselna, saj se bolj pogosto pojavlja v strokovni literaturi. Pojma digitalni razkorak in
digitalna ločnica imata sicer pomen.

TEORETIČNI DEL

KAJ JE DIGITALNI RAZKORAK?

Termin digital divide, ki ga prevajamo kot digitalni razkorak oz. digitalno ali informacijsko
ločnico, se nanaša na razlike med posamezniki, gospodinjstvi, podjetji in geografskimi
območji glede možnosti dostopa do informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter njihove
uporabe. Običajno se nanaša na razlike med posamezniki, gospodinjstvi, podjetji in
geografskimi območji glede možnosti dostopa do IKT ter njihove uporabe. V mednarodni
organizaciji OEDC zato digitalni razkorak definirajo kot razkorak med posamezniki,
gospodinjstvi, podjetji in regijami na različnih socioekonomskih nivojih glede možnosti in
uporabe IKT, s poudarkom na uporabi interneta (Dolničar in drugi 2002, 83). Do razkoraka
lahko pride zaradi zgodovinskih, socialnoekonomskih, izobraževalnih, vedenjskih in
generacijskih dejavnikov ali pa zaradi fizične nezmožnosti posameznikov (Cullen v Dolničar
in drugi 2002, 83).

Poleg te poglobljene definicije obstajajo tudi druge definicije različnih avtorjev. D'Orville (v
Peršin 2008, 38) digitalni razkorak definira kot velikanske neenakosti v infrastrukturi IKT,
zmožnostih uporabe IKT, finančni dosegljivosti in nepristranskosti dostopa do znanja in
informacij ter ustrezne digitalne vsebine. Mossberger in drugi (v Peršin 2008, 38) pravijo, da
je bil termin digitalni razkorak uporabljen za opisovanje vzorcev neenakega dostopa do
informacijskih tehnologij glede na prihodek, raso, etnično pripadnost, spol, starost in
geografsko lego. Termin digitalna ločnica se je pojavil v sredini devetdesetih let za opisovanje

4
 Uporaba interneta in digitalna ločnica

neenakega dostopa do interneta; opisovanje razlik med tistimi, ki imajo dostop do interneta in
tistimi, ki dostopa do interneta nimajo (Norris 2003). Digitalni razkorak torej predstavlja novo
družbeno neenakost in celo izključenost na podlagi neenakega dostopa do IKT, posebej
interneta (Vehovar in Vukčevič 2001, 9).

Pojavljajo pa se tudi povsem drugačna pojmovanja in definicije digitalne razkoraka. Termin

se namreč lahko uporablja tudi kot oznaka za socialne učinke, ki jih je opaziti pri uporabnikih
interneta. Nie in Erbing (v Vehovar in Vukčevič 2001, 9) v svoji stanfordski študiji najprej
ugotavljata obstoj »klasičnega« digitalnega razkoraka med revnimi, manj izobraženimi,
ženskami in Afroameričani, vendar opažata digitalni razkorak tudi v drugem pomenu - v
smislu zmanjševanja družbenih stikov med uporabniki interneta in ostalimi. Vsak četrti
uporabnik interneta je namreč navajal, da ima manj stikov z zunanjim svetom ter da manj
komunicira z bližnjimi. Raba interneta tako povzroča socialno odtujenost, ki jo Nie poimenuje
kar digitalni razkorak (Aichholzer in Schumtzer v Vehovar in Vukčevič 2001, 9 ).

Na podlagi napisanega je razvidno, da obstaja več definicij digitalnega razkoraka. Predstavlja

lahko delitev družbe na tiste njene člane, ki imajo dostop do informacijskih in
komunikacijskih tehnologij in jih tudi uporabljajo, in tiste, ki dostopa nimajo ali teh
tehnologij ne uporabljajo. Lahko gre za socialno odtujitev uporabnikov novih tehnologij ali pa
za razlike v razvoju družbe na časovni premici (Vehovar in Vukčevič 2001, 11). V najini
seminarski nalogi bova digitalni razkorak obravnavali kot razkorak med posamezniki,
gospodinjstvi, podjetji in regijami na različnih socioekonomskih nivojih glede na možnosti
dostopa do informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter njihove uporabe.

DEJAVNIKI DIGITALNEGA RAZKORAKA

Posedovanje in uporaba IKT je odvisna od samega posameznika, predvsem pa od njegovih

lastnosti in značilnosti. Te značilnosti so predvsem posameznikovi materialni, kognitivni in
socialni viri:
o materialni viri prvotno pomenijo finančni proračun gospodinjstva, vendar pa se širše
nanašajo tudi na količino prostega časa, ki ga posameznik lahko porabi za IKT
o kognitivni viri predstavljajo spretnosti, ki jih posameznik potrebuje pri uporabi IKT

5
 Uporaba interneta in digitalna ločnica

o socialni viri pa vključujejo dostop do ljudi, ki imajo IKT in stopnjo, do katere nam ti
ljudje lahko posredujejo informacije o IKT (Vehovar in Vukčevič 2001, 9).

Problem digitalnega razkoraka opisuje problematiko posameznikove uporabe IKT in kakšno

relevantnost ima IKT za posameznega uporabnika. Dejavniki digitalnega razkoraka so tako
razdeljeni na sledeče (Digital Partners v Vehovar in Vukčevič 2001, 15):
o tehnološki dejavniki dostopa
o vsebina in njena relevantnost za uporabnika
o geopolitični vidiki dostopa

ali pa po Aichholzer in Schmutzer (v Vehovar in Vukčevič 2001, 15):

o raven dostopnosti (accessibility): ta predstavlja socialno-kulturne, tehnične in
ekonomske dejavnike, ki delijo skupine posameznikov na privilegirane z dostopom do
IKT in interneta in depriviligirane brez dostopa
o ter raven uporabe, torej medijska pismenost, invalidnost (disabilities) in vsebina kot
dejavniki, ki povzročajo delitev na skupine ljudi s potrebnimi spretnostmi in znanjem,
kako učinkovito uporabiti internet, ter skupine, ki teh znanj nimajo.

Poleg naštetih dejavnikov lahko digitalni razkorak opazujemo tudi kot posledico individualnih
sposobnosti. Nurmela in Vihera (v Vehovar in Vukčevič 2001,15) te sposobnosti
opredeljujeta kot komunikacijsko zmožnost (communication capability). Pravita celo, da je
komunikacijska zmožnost posameznikov opredeljujoča lastnost (intrinsic determinant)
informacijske družbe. Zahtevani standardi komunikacijske zmožnosti se namreč spreminjajo
hkrati z razvojem tehnologije, marginalizacija kritičnih skupin pa poteka tako na področju
dostopa do tehnologij kot na področju razvoja komunikacijskih zmožnosti posameznikov iz
teh skupin. Na digitalni razkorak se v tem primeru nanaša (ga poglablja ali zmanjšuje) stopnja
obvladanja posameznih spretnosti in penetracija posameznih tehnologij.

STRUKTURIRANJE DIGITALNEGA RAZKORAKA

Dolničar in soavtorji v članku Digitalni razkorak v Sloveniji izpostavijo, da zaradi

zapletenosti osnovni koncept digitalnega razkoraka nadaljnje strukturiramo, in sicer na dvojni,

6
 Uporaba interneta in digitalna ločnica

drugi in tretji razkorak. Avtorji prvo raven digitalnega razkoraka z nekoliko poenostavitve
opredelijo kot razlike med tistimi, ki uporabljajo internet, in ostalimi.

Dvoji digitalni razkorak

Drugo raven razkoraka, ki jo imenujemo dvojni digitalni razkorak (dual digital divide),
predstavljajo razlike znotraj neuporabnikov, ki niso homogena skupina. Dvoji digitalni
razkorak je osredotočen na tipologijo neuporabnikov interneta, kjer se posameznike razvršča
v skupine neuporabnikov glede na dva kriterija: (ne)zanimanje za internet in ovire za uporabo
interneta (Dolničar in drugi 2002, 86).

Reddick na podlagi teh dveh kriterijev neuporabnike interneta deli na tri tipe:
o neuporabniki prvega tipa so posamezniki, ki se zavedajo vrednosti interneta za
izpolnjevanje osebnih in poslovnih potreb; problem jim predstavljajo primarne ovire,
to so stroški ter pomanjkanje tehničnih veščin, pa tudi omejena informacijska in
splošna pismenost
o neuporabniki drugega tipa so posamezniki, ki v uporabi interneta ne prepoznajo
vrednosti za ekonomske in družbene potrebe ter jih internet ne zanima; problem jim
prav tako predstavljajo tehnično neznanje ter previsoki stroški
o neuporabniki tretjega tipa so posamezniki, ki so od uporabe interneta še posebej
oddaljeni in najverjetneje sploh ne zaznavajo koristi od dostopanja do interneta;
problem jim predstavljajo tehnične in socialne sposobnosti ter predvsem interes
(Reddick v Peršin 2008, 43).

Drugi digitalni razkorak

Drugi digitalni razkorak (second digital divide) se uporablja v različnih kontekstih.

Prevladujoče razumevanje pojma drugega digitalnega razkoraka se nanaša na vrzel v
izkušnjah pri rabi interneta (experience gap) (Dolničar in drugi 2002, 87).

Drugi digitalni razkorak poenostavljeno torej opredelimo kot razkorak, ki se nanaša na razlike
v izkušnjah posameznikov pri uporabi interneta. Razlaga, da naj bi imeli tisti, ki so dlje
povezani z internetom prednost pred tistimi, ki so se šele pred kratkim povezali. Prednost se

7
 Uporaba interneta in digitalna ločnica

tako najverjetneje izraža v samem znanju uporabe računalnikov ter posledično interneta,
kritičnega ovrednotenja informacij, ki jih posameznik na internetu najde, verjetnost
napredovanja oziroma povečanja zmogljivosti osebnega računalnika je večja pri
posameznikih, ki so že poznavalci IKT tehnologij ter koncepta interneta, ipd. (Peršin 2008,
44).

Tretji digitalni razkorak

Drugemu razkoraku sledi še tretji digitalni razkorak, in sicer med tistimi, ki imajo možnost
dostopanja do širokopasovnih povezav na internet, ki bodo lahko izkoristili prednosti nove
generacije internetnih storitev, in ostalimi (Dolničar in drugi 2002, 87).

KAKO MERIMO DIGITALNI RAZKORAK?

Na globalni ravni je eno osnovnejših meril za digitalni razkorak število telefonskih linij na sto
prebivalcev. Poleg osnovne komunikacijske infrastrukture sta za merjenje pomembna tudi
indikatorja dostopnost računalnikov in možnost dostopa do interneta. Še bolj je za
proučevanje razkoraka značilno število internetnih strežnikov (Vehovar in Vukčevič
2001,12). Meritve razkoraka znotraj določene družbe pogosto oblikujemo tudi na osnovi
dejavnikov dostopa in uporabe IKT. Pri tem se izkaže, da igrajo pomembno vlogo predvsem
dohodek, stopnja izobrazbe, velikost in tip gospodinjstva, starost, spol ter rasno in jezikovno
ozadje (Primo Braga v Dolničar in drugi 2002, 87).

Digitalni razkorak se največkrat računa zgolj na osnovi enostavnih razlik v uporabi določene
tehnologije v različnih sociodemografskih skupinah. V metodološkem smislu pa je to velika
poenostavitev. Ločevati je namreč potrebno absolutne, relativne in časovne razlike (Dolničar
in drugi 2002, 89).

8
 Uporaba interneta in digitalna ločnica

EMPIRIČNI DEL

STANJE V SLOVENIJI

V nadaljevanju se preverja, kako je z digitalnim razkorakom v Sloveniji. Najprej so analizirali

uporabniki interneta v letu 2008, kasneje pa se je preverjalo še, kako se je delež uporabnikov
spreminjal skozi leta. Delež rednih porabnikov so analizirani glede na starost, spol in
izobrazbo, saj se te spremenljivke največkrat omenjajo, kadar govorimo o digitalnem
razkoraku. Vse podatke, ki so uporabljeni pri analizi, so najdeni na spletni strani Statističnega
urada Republike Slovenije.

Uporabniki interneta v letu 2008

9
 Uporaba interneta in digitalna ločnica

Graf : Delež uporabnikov interneta glede na starost – leta 2008

Kot pričakovano uporaba interneta s starostjo upada. V prvih dveh razredih je uporaba
interneta nad 90%. Približno 84% vseh oseb, starih od 25 do 34 let, redno uporablja internet.
Največjo razliko v deležu uporabe je zaznati med starostnima razredoma 35 do 44 let in 45 do
54 let. Tu se delež zmanjša za skoraj 30%. Delež uporabe interneta je v starostnem razredu
55 do 64 let približno 27%, v razredu 65 do 74 let pa 4%.

Starejši ljudje se morda bojijo nove tehnologije, saj jim le ta predstavlja napor, ker se ne učijo
in ne navadijo na spremembe več tako hitro. Hkrati pa se uporaba interneta od njih morda ne
pričakuje. V zadnjih letih pred upokojitvijo delodajalci verjetno ne pričakujejo od starejših
zaposlenih, da se bodo le ti izobraževali in privajali na spremembe. Ta proces bi zahteval
denar in velik časa, zato se velikokrat se le ta »pomanjkljivost« uredi z mlajšimi zaposlenimi.
Po drugi strani pa lahko s tem pojasniva upad uporabe interneta v zadnjem starostnem
razredu. V starosti od 65 do 74 let so ljudje v pokoju, torej ne obstaja služba, ki bi od njih
morda zahtevala uporabo interneta na redni ravni.

Tako visok odstotek uporabe pri najmlajših pa si lahko razlagava z dejstvom, da so to otroci
digitalnega časa, kjer je internet vse in še več. Predstavlja najbolj uporaben »prostor« za
pridobivanje informacij in za preživljanje prostega časa. Najbolj popularne so zadnje čase
več-igralske spletne igre in pa aplikacije, ki na različne načine omogočajo komuniciranje z
drugimi.

10
 Uporaba interneta in digitalna ločnica

Graf 2 : Delež uporabnikov interneta glede na spol – leta 2008

Razlika po spolu je v uporabi interneta minimalna. Okoli 60% moških redno uporablja
internet, medtem ko je uporaba pri ženskah za malenkost nižja(približno 57%). Da mi lahko
razmišljali o razlogih za to majhno razliko, je pametno preveriti, kakšna je uporaba interneta
glede na spol in starost hkrati.

Graf 3: Delež uporabnikov interneta glede na starost in spol – leta 2008

Iz zgornjega grafa je opaziti, da je največja razlika pri uporabi interneta med spoloma prisotna
v prvem in zadnjem starostnem razredu. V obeh primerih internet uporablja večji delež vseh
moških kot žensk.

Razliko med spoloma si lahko razlagamo s tem, da naj bi bili predstavniki moškega spola
nekoliko bolj tehnično orientirani kot ženske. Ker je njihovo zanimanje večje in so bolj odprti
za nove tehnologije, je posledično delež uporabnikov interneta pri moških malenkost višji kot
pri ženskah. Za razložitev razlike med spoloma glede na starostni razred je potrebno veliko
drugih informacij in podatkov, sklepava pa lahko, da je eden izmed vzrokov zgoraj naštet
vzrok (posebej pri najstarejših), pri najmlajših pa igra mogoče kakšno vlogo dejstvo, da so v
tem času trenutno izredno popularne online igre, katerih igralci so predvsem fantje.

11
 Uporaba interneta in digitalna ločnica

Graf 4: Delež uporabnikov interneta glede na izobrazbo – leta 2008

Pri primerjavi deleža uporabnikov interneta glede na izobrazbo je rezultat pričakovan. Osebe
z nižjo izobrazbo imajo najnižji delež uporabnikov(43%), osebe z visoko izobrazbo pa
najvišji(89%).

Vzroki za razkorak pri izobrazbi so lahko različni. Delovno mesto osebe z nižjo izobrazbo v
večini primerov ne zahteva informacijske pismenosti v takšni meri, kot jo zahtevajo delovna
mesta za osebe z visoko izobrazbo. Osebe z nizko izobrazbo velikokrat opravljajo takšna in
drugačna fizična dela, zato uporaba interneta ni potrebna. Hkrati v večini primerov nižja
izobrazba pomeni slabše plačano delo, torej si posamezniki z nižjimi prihodki posledično ne
morejo privoščiti uporabe interneta na redni ravni. Mora pa je za razkorak v uporabi interneta
med nižje izobraženimi in visoko izobraženimi tudi v tem, ker v splošnem velja, da so starejše
generacije, ki internet uporabljajo veliko manj, manj izobražene kot mlajše generacije.

Analiza uporabnikov interneta v obdobju od leta 2004 do leta 2008

Za analizo uporabnikov interneta skozi čas so uporabljeni podatki za obdobje 5 let, od leta
2004 do 2008, saj so ti podatki na spletu (na spletni strani SURS) primerljivi.

12
 Uporaba interneta in digitalna ločnica

Graf 5: Delež uporabnikov interneta glede na spol – od 2004 do 2008

Skozi vsa štiri leta je bil delež uporabnikov interneta med moškimi višji kot pa med ženskami.
Največja razlika je bila v letu 2006, ko je bil delež uporabnikov med moškimi 57%, med
ženkami pa 51%. Delež uporabnic interneta med ženskami je ves čas naraščal, delež moških
uporabnikov je najprej naraščal, leta 2007 je za malenkost upadel, zdaj pa je zopet nekoliko
zrastel.

Graf 6: Delež uporabnikov interneta glede na starost – od 2004 do 2008

13
 Uporaba interneta in digitalna ločnica

Iz zgornjega grafa lahko vidimo, da so razlike v deležu uporabnikov obstajale skozi vsa leta.
Najnižji delež skozi leta so imeli najstarejši, najvišji pa nekaj najmlajši (razen v letu 2005).
Zanimivo je, da je bila razlika med deležem uporabnikov med starostnima skupinama 45-54
in 35-44 v letu 2004 manj kot 10%, v letu 2008 pa kar okoli 30%.

Graf 7: Delež uporabnikov interneta glede na izobrazbo – od 2004 do 2008

Zanimivo je, da se delež uporabnikov pri visoko izobraženskih skozi vsa izbrana leta gibal
okoli 90%, veliko več kot delež srednji in nizko izobraženih. Delež uporabnikov interneta se
je pri nizko izobraženih močno povečal leta 2005, nato pa je zelo počasi naraščal. Skozi vsa
leta je torej obstaja velika razlika med deležem uporabnikov z nižjo izobrazbo in deležem z
visoko izobrazbo, vendar pa se razlika zmanjšuje.

14
 Uporaba interneta in digitalna ločnica

Razlogi za neuporabo interneta

Graf 8: Vzroki za ne-dostop do interneta v gospodinjstvih – leto 2008

Največ gospodinjstev nima dostopa do interneta, ker ga ne potrebujejo (61%) in/ali ker imajo
pomanjkljivo znanje o internetu (39%). Pomembna vzroka sta tudi previsoki stroški opreme
(35%) in previsoki stroški dostopa (32%). Najmanj je tistih gospodinjstev, ki bi jim dostop do
interneta onemogočila telesna okvara (7%) ali kakšni drugi vzroki, ki niso navedeni (9%).
Največ gospodinjstev nima dostopa do interneta ker ga ne potrebujejo ali/in ker imajo
pomanjkljivo zanje o njemu. Vendar pa bi se, za kar pa nisva našli podatkov, morda izkazalo,
da internet ne potrebujejo oziroma nimajo dovolj znanja o njemu gospodinjstva, katera
sestavljajo starejše osebe. Veliki delež ne uporablja interneta zaradi previsokih stroškov
opreme in/ali dostopa. Tu se kaže potreba po analizi deleža uporabnikov oziroma
gospodinjstev glede na ekonomsko situacijo in vzrokov za neuporabo.

15
 Uporaba interneta in digitalna ločnica

ZAKLJUČEK

Digitalni razkorak v Sloveniji glede na zgornjo analizo obstaja že dolgo. To pa je že tako ali
tako precej časa znano. Na podlagi analiziranih podatkov je ugotovljeno, da je digitalni
razkorak izrazit je predvsem pri stopnji izobrazbe. Največje razlike v deležu aktivnih
uporabnikov se pojavljajo še glede na starost, zato se v zadnjem času poskuša z različnimi
načini zmanjšati to razliko. Eden izmed boljših poskusov oziroma načinov zmanjšanja
razkoraka so brezplačne delavnice računalništva za starejše prebivalstvo, kjer se poleg
uporabe računalnika udeleženci naučijo tudi uporabljati internet.

Ker se razkorak glede na izobrazbo pojavlja predvsem zaradi različni delovnih mest, se veliko
podjetji odloča za različne tečaje informacijske pismenosti, kamor je vključena uporaba
interneta, za vse svoje delavce, ne glede na to, ali na svojem delovnem mestu v osnovi
potrebujejo taka znanja. Glede na to, da več kot 30% gospodinjstev ne uporablja interneta
zaradi previsokih stroškov dostopa in potrebne opreme, bi lahko država v neki meri
subvencionirala ceno priključka oziroma naročnine, vendar pa je verjetno težava v previsokih
cenah računalnikov in ne v previsokih cenah naročnine. Poudariti je treba prizadevanje države
pri zmanjševanju digitalnega razkoraka. Po podatkih takratnega Ministrstva za informacijsko
družbo, je Slovenija v vrhu evropskih držav po številu šol, ki so priključene na internet 1. Na ta
način se spodbuja uporabo računalnika in interneta, kar posledično pomeni manjši delež
neuporabnikov, ki interneta ne uporabljajo zaradi pomanjkljivega znanje.
Vendar pa bi si država morala bolj prizadevati za zmanjševanje stroškov, ki so povezani z
računalniki, njihovo opremo in internetom. Na ta način bi dostop do interneta lahko omogočili
neuporabnikom, ki interneta ne uporabljajo zaradi visokih stroškov.
Za zmanjševanje digitalnega razkoraka je nujno in kar se da hitro potrebno poiskati ustrezne
rešitve.

1
http://www.monitor.si/novica/mid-in-digitalni-razkorak/ (3.1.2009)

16
 Uporaba interneta in digitalna ločnica

LITERATURA IN VIRI

• Dolničar Vesna, Vukčevič Tina, Kronegger Luka, Vehovar Vasja (2002): Digitalni
razkorak v Sloveniji. Družboslovne razprave 18(40), 83-106- Dostopno prek:
http://dk.fdv.uni-lj.si/dr/dr40DolnicarVukcevic.PDF (23.10.2008).

Norris, Pippa (2003): Digital Divide: Civic Engagement, Information Poverty, and the
Internet Worldwide. Canadian Journal of Communication, Vol 28, No 1. Dostopno
prek: http://www.cjc-Online.ca/index.php/journal/article/view/1352/1416
(13.12.2009).
• Peršin, Tanja (2008): Informacijska pismenost in digitalni razkorak: neegalitarnost v
sodobni družbi in oblikovanje participativne elite. Diplomsko delo. FDV. Dostopno
prek: http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/persin-tanja.pdf (2.12.2008).
• Petrič, Gregor in Petrovčič, Andraž (2008): Strukturni in upravljavski dejavniki
družbene kohezije, zaupanja in participacije v spletnih skupnostih. Družboslovne
razprave, 58: 45-67.
• Statistični urad Republike Slovenije, dostopno prek:
http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?ID=1283
• Vehovar, Vasja in Vukčevič, Katja (2001): Digitalni razkorak – Slovenija 2001.
Center za metodologijo in informatiko. Dostopno prek:
http://mid.gov.si/mid/mid.nsf/V/KC1E5A195C4B7FF4BC1256C0C0070BB5A/
$file/Digitalni_razkorak_oktober2001.pdf (1.12.2008).

17