Uporaba zdravil

rastlinskega izvora pri

duševnih motnjah

pa začnimo

doc.dr. Andrej Umek

UVOD:
V ljudski medicini uporabljajo številne
zdravilne rastline za zdravljenje različnih
duševnih motenj, predvsem za:
 motnje spanja
 psihičnega nemira in
 anksioznosti.

Omejili se bomo le na zdravilne rastline,

ki so uveljavljene v tradicionalni ali
racionalni fitoterapiji.
2
1. Lajšanje anksioznosti
in motenj spanja.
 Anksioznost
Je pogosta psihična motnja, ki potrebuje ustrezno
zdravljenje. Anksioza vključuje simptome, kot so:
nespečnost, strah, tesnoba, nemir, napetost, in jo
pogosto spremljajo telesni simptomi (glavobol,
palpitacija, bolečine v želodcu, mišična napetost).
---
Vsekakor je anksioznost zelo neprijetna za
počutje, zavira vključevanje pacienta v normalno
socialno življensko okolje in zavira njegovo umsko
in fizično delovno sposobnost.

3
1. Lajšanje anksioznosti
in motenj spanja.
 Nespečnost (insomnia)
Je nespecifična motnja spanja, ki jo ima trajno ali
občasno okoli 40 % ljudi. Vzroki zanjo so različni,
med pogostejšimi pa so psihiatrične bolezni,
psihološki problemi, alkohol in zdravila, bolečina,
bolezen in hrup.
Tudi motnje spanja so lahko različne. Nekateri ne
morejo zaspati, drugi se pogosto prebujajo in
težko spet zaspijo. Depresivni bolniki se
prebujajo zelo zgodaj. Zdravljenje nespečnosti je
odvisno od njenega vzroka.
4
1. Lajšanje anksioznosti
in motenj spanja.
 Pri blažjih oblikah anksioznosti in motenj
spanja najpogosteje uporabljamo, tako
tradicionalno v obliki čajev kot v zdravilih,
naslednje zdravilne rastline:
 Baldrijan (Valeriana officinalis)
 meliso (Melissa officinalis)
 hmelj (Humulus lupulus)
 sivko (Lavandula angustifolia) in
 pasijonko (Passiflora incarnata)
5
 Baldrijan
Valerianae radix – korenina baldrijana,
Valeriana officinalis L. – baldrijan, zdravilna špajka
(fam. Valerianaceae – špajkovke)

6
Baldrijan
Vse njene podzemne dele (koreniko, korenine in
podzemne vitice) uporabljamo za drogo. Vsebovati
mora najmanj 5ml/kg eteričnega olja in ne manj kot
0.17 % seskviterpenskih kislin.
• Učinkovine
Še vedno ni jasno katere so dejanske učinkovine v
baldrijanu. Ne vemo, ali je za sedativni učinek
odgovorna ena sama spojina ali pa je posledica
sinergizma več spojin.
Slednje bi potrjevalo dejstvo, da etanolno-vodni
izvleček iz korenin deluje bolje kot posamezne
izolirane spojine.

7
Baldrijan
H3C CH3
HOOC O
H3C
O CH3
O
H3C O
CH3
O valtrat
valerenska
kislina CH3 O CH3
CH3
H3CO
O CH3
HO

H O
H3C H
O OH
H3C CHO
valerenal O CH3 O

OH
bornilacetat lignan
OCH3
8
Baldrijan
• mehanizem delovanja baldrijana

V študijah so ugotovili, da je možen način mehanizma

delovanja zaviranje razgradnje GABA (primarnega
zavirajočega živčnega prenašalca v CŽS), zaviranje
ponovnega vnosa le-tega v presinaptični živčni
končič ter vezava na GABA receptorje in vezalna
mesta za benzodiazepine.

Na drugi možni način naj bi delovali lignani, ki imajo težnjo

po vezavi na serotoninske receptorje v CŽS, zlasti 5-HT1A ,
ki ima pomembno vlogo v anksioznosti in spanju.

9
Baldrijan

Verjetni mehanizem delovanja

10
(V – baldrijan, GAD-glutamat dekarboksilaza, GABA-T – GABA transaminaza).
Baldrijan
• Učinkovitost
V kliničnih študijah so spremljali učinkovitost
baldrijana predvsem pri motnjah spanja.
Narejenih je bilo okoli 10 kontroliranih študij.

Ugotovljeno pa je bilo v največ študijah, da optimalni

učinek, tako pri motnjah spanja kot anksioznosti,
nastopi šele po 14 dneh. Šele po tem času je učinek
baldrijana značilno boljši kot učinek placeba.

Tega se moramo zavedati pri svetovanju

pacientom!

11
Baldrijan

Rezultat ene od kliničnih študij.

(CGI – klinični splošni vtis; opazna razlika med rezultati po 14 in 28 dneh
testiranja)
12
 Baldrijan
• Varnost:
Neželeni učinki, ki so povezani s kratkotrajno in priporočeno
uporabo, so zanemarljivi in primerljivi s placebom (glavobol
ali slabost).
Visoki odmerki povzročijo motnje v delovanju srca in
depresijo CŽS, kar lahko ojači delovanje drugih pomirjeval.

Kontraindikacije (ESCOP): otroci do 3. leta starosti,

nosečnice in doječe matere (zaradi citotoksičnosti in
mutagenosti valepotriatov).
Opozorilo: Pri predpisani uporabi ne vpliva na sposobnost
vožnje in dela s stroji, vendar pa lahko potencira učinek
drugih centralno sedativno delujočih spojin.

Po dosedanjih ugotovitvah naj baldrijan ne bi

povzročal zasvojenosti. 13
 Melisa
Melissae folium – list melise, Melissa officinalis L. – navadna
melisa (fam. Lamiaceae – usnatice)

14
Melisa
Drogo uporabljamo najpogosteje za pripravo infuza in
tinkture (1:5).
Iz njenega obogačenega vodnega izvlečka (70:1)
izdelujejo mazila proti Herpes simplex-u.
• Učinkovine

Tudi v primeru melise težko govorimo o povsem

definiranih učinkovinah. Njen učinek pripisujejo:
eteričnemu olju, ki ga vsebuje 0.06–0.375 %
polifenolnim spojinam (rožmarinska, kavna in
klorogenska kislina) ter
flavonoidom.
15
Melisa
CH3 CH3 CH3
CHO H

H CHO CHO

H3C CH3 H3C CH3 H3C CH3

geranial neral citronelal

16
Melisa
• Delovanje

• Način pomirjujočega delovanja melise ni

pojasnjen, čeprav so nekateri poizkusi nakazali na
možnost delovanja preko holinergičnih receptorjev v
CŽS. Komisija E jo priporoča za živčno pogojene
motnje spanja in gastrintestinalne težave predvsem
na osnovi empiričnih izkušenj.
• Testi na miših so pokazali, da ima vodno-etanolni
izvleček določeno stopnjo sedativnega učinka.
• Poleg centralno pomirjujočega delovanja ima
droga še več drugih učinkov, med katerimi izstopajo
spazmolitični, protivirusni, protimikrobni,
protivnetni.
17
Melisa:
• Učinkovitost

Obstaja 1 klinična študija, v kateri so izvajali na

skupini dementnih oseb nekakšno aroma terapijo z
eteričnim oljem melise. Čeprav so bili rezultati te
študije relativno ugodni v smislu socializacije
pacientov in njihove kakovosti življenja, pa je ta
študija premalo za verodostojen dokaz za
učinkovitost melise.
Z nekaj kliničnimi študijami pa so nesporno potrdili
ugoden učinek obogačenega izvlečka melise na
infekcije z virusom Herpex simplex.

18
Melisa
• Varnost
 Neželeni učinki in kontraindikacije v primeru melise
niso znani.
 Interakcije niso poznane.
 Posebna opozorila niso potrebna. Nosečnice in doječe
matere naj se o jemanju melise predhodno posvetujejo
z zdravnikom.
Melisa velja za varno zdravilno rastlino!

• Odmerjanje

2-3 g droge dva do trikrat dnevno v obliki infuza ali 2-6

ml tinkture trikrat dnevno. Ostali pripravki v količini, ki
ustreza zgornjemu odmerku droge.
19
Hmelj
Lupuli strobuli – hmeljni storžki, Humulus lupulus L . –
navadni hmelj (fam. Cannabinaceae – konopljevke).

20
Hmelj
Hmelj se je že prej v tardicionalni evropski medicini
uporabljal kot tonik, diuretik in grenka droga, kot
pomirjevalo pa je prišel v »racionalno fitoterapijo« šele
proti koncu prejšnjega stoletja.
Od takrat bolj ali manj uspešno poizkušajo najti vzrok
za domnevno sedativno in hipnotično delovanje.

• Učinkovine

Hmelj vsebuje:
grenke smolne kisline, med katerimi sta najbolj poznana
lupulon in humulon
do 1 % eteričnega olja ter številne flavonoide
(ksantohumol in izoksantohumol)
2-metil-3-buten-2-ol (razgradni produkt smolnih kislin)
21
Hmelj
H3C CH3 O CH3 H3C O CH3 CH3
H3C H3C
CH3
CH3
O OH O OH
HO
H3C CH3
CH3
lupulon humulon
CH3 CH3
CH3

H3C CH3

OH
CH3
HO OH H3C
CH2
HO

OCH3 ksantohumol 2- metil- 3- en- 2 -ol

22
Hmelj
Tako kot še niso poznane učinkovine v
• Učinkovitost hmelju, tudi klinično pomirjevalna in
hipnotična učinkovitost hmelja še ni
potrjena.

• V nekaterih poskusih na miših, vendar ne vseh, so

dokazali sedativni in hipnotični učinek.
• Kliničnih študij še ni !
• Na farmakološkem testu na ljudeh niso dokazali
hipnotičnega učinka.
• Izvedene so bile klinične študije kombinacij hmelja z
drugimi drogami, npr. baldrijanom. Prav v tej
kombinaciji naj bi hmelj močneje deloval v primerih
motenj spanja.
23
 Hmelj
• Varnost in odmerjanje
• Po do sedaj znanih podatkih je toksičnost hmelja nizka –
vsaj glede na zaužite količine s pivom.

• Za miši je LD50 za peroralno aplikacijo 500-3500 mg/kg.

• Zelo poznan je kontaktni dermatitis pri obiralcih hmelja.

• Hmelja naj ne bi uživali uživali bolniki z depresijo.

• Previdna naj bo uporaba hmelja v nosečnosti in času

dojenja.

Priporočljivo odmerjanje je 0.5 g droge v obliki infuza 2 do 4

dnevno. Ostale pripravke jemljemo v odmerkih, ki ustrezajo
zgoraj navedeni količini droge.
24
Sivka
Lavandulae flos – cvet sivke, Lavandula angustifolia
Miller – ozkolistna sivka (fam. Lamiaceae – ustnatice)

25
Sivka
Sivka je sredozemska rastlina, ki jo ponekod gojijo na
velikih površinah za pridobivanje eteričnega olja. Za
mraz ni občutljiva, zato prezimi tudi pri nas na vrtovih.
Cvetove pobiramo, ko so še v popkih.

• Učinkovine

Sivka vsebuje do 3 % eteričnega olja, v katerem

prevladujeta linalil acetat in linalool. Glede na
dosedanje raziskave, naj bi učinkovalo prav
eterično olje.

26
Sivka
O

H3C OH H3C O CH3

CH2 CH2

H3C CH3 H3C CH3

lanalool linalil-acetat

Glavni sestavini eteričnega olja sivke. 27

Sivka
• Delovanje

Nemška Komisija E je v svoji monografiji za sivko

zapisala, da jih uporabljamo pri stanjih nemira,
če težko zaspimo in pri živčno pogojenih motnjah
v delovanju želodca in črevesja.

Zaužito ali inhalirano eterično olje naj bi delovalo

preko povečanja afinitete GABA receptorjev do
GABA, kar je v principu podobno načinu delovanja
benzodiazepinov.

28
Sivka
• Učinkovitost

V glavnem je anksiolitično in hipnotično delovanje

sivke dobro podkrepljeno z eksperimentalnimi
študijami.

V nekaj kliničnih študijah so spremljali spremembe

EEG po inhalaciji eteričnega olja sivke. Ugotovili
so, da eterično olje spremeni EEG valove v smislu
pomirjanja in relaksacije.
Še vedno pa je premalo verodostojnih kliničnih
študij, ki bi nedvoumno potrdile učinkovitost sivke
oziroma njenega eteričnega olja.

29
Sivka
• Varnost in odmerjanje
Neželeni učinki, ki so jih opazili v kliničnih študijah,
so izjemno redke alergijske reakcije pri topikalni
aplikaciji eteričnega olja.

Velja splošno prepričanje, da je sivkino eterično olje

varno. Celo FDA ga je uvrstila na seznam substanc,
ki so varne za uporabo.

Zaradi pomanjkanja podatkov se uporaba v

nosečnosti in v času dojenja ne priporoča.

Komisija E priporoča za notranjo uporabo enkratni odmerek 1-2

čajni žlički droge na skodelico vode ali 1-4 kapljice eteričnega olja
(na kocki sladkorja) (verjetno vsaj 3 x dnevno).
30
Pasijonka
Passiflorae herba – zel pasijonke, Passiflora incarnata L . –
pasijonka, (fam. Passifloraceae – pasijonovke)

31
Pasijonka
Pasijonka je tropska ovijalka, ki se je udomačila tudi v
S. Ameriki, kot okrasno ovijalko pa jo srečamo tudi v
Sloveniji.
Za drogo uporabljamo olistane nadzemne dele, ki lahko
vključujejo tudi cvetove in mlade plodove.

• Učinkovine

Danes domnevamo z veliko gotovostjo,

da so glavne učinkovine C-glikozidi
apigenina in luteolina (do 2.5 %).

32
Pasijonka

33
Pasijonka Izvedene so bile številne farmakološke
študije, predvsem na miših, ki so
• Učinkovitost potrdile sedativno in anksiolitično
delovanje pasijonke.

• V dveh kliničnih študijah se je pokazal pomirjujoč

učinek izvlečka pasijonke.
• V eni od njiju so primerjali učinek pasijonke z
učinkom oksazepama (benzodiazepina). Šele po 1
tednu se je anksiolitični učinek pasijonke izenačil z
učinkom oksazepama.
• Torej delovanje pasijonke ni takojšnje, ampak
pride do polnega izraza šele po najmanj tednu dni
terapije!

34
Pasijonka
• Varnost in odmerjanje

• Neželeni učinki so redki. Največkrat gre za

preobčutljivostno reakcijo. V enem primeru je
prišlo do slabosti, upočasnjenega bitja srca in
ventrikularne aritmije.
• Kontraindikacije in interakcije z drugimi
zdravili niso poznane.
• Ker ni ustreznih podatkov se njena uporaba v
času nosečnosti in dojenja ne priporoča.

Komisija E priporoča pri psihičnem nemiru 4-8 g

droge dnevno v obliki infuza ali ustreznaga
drugega priprapravka.

35
2. Šentjanževka kot antidepresiv
 Depresija:
Je emocionalno neravnovesje, ki ga spremljata
občutka nemoči in pomanjkanja samospoštovanja.
Glavni simptomi so žalost, splošna oslabelost,
zmanjšana sposobnost koncentriranja in
samoodločevanja, ponavljajoče se misli o smrti ali
samomoru ...
Njen začetek je najpogosteje vezan na starost med
45. in 50. letom in čas pubertete.
Depresivna obdobja trajajo največkrat 5-10
mesecev in se lahko ponavljajo.

36
2. Šentjanževka kot antidepresiv

Nastanek depresije ni povsem jasen.

Zelo verjetno gre za funkcionalno

pomanjkanje nekaterih neurotransmiterjev
v CŽS, lahko pa so v njen nastanek vključeni
tudi GABA sistem in neuropeptidi, kot npr.
endogeni opioidi.

Lahko bi rekli, da je depresija vsaj deloma

dedno pogojena.

37
Šentjanževka
Hyperici herba – zel šentjanževke, Hypericum perforatum L.
– šentjanževka (fam. Hypericaceae – krčnikovke)

38
Šentjanževka
Je daleč najbolj učinkovita rastlina za
zdravljenje depresivnih motenj.
Uporabljamo jo za zdravljenje blagih in
srednje močnih depresij peroralno v obliki
standardiziranih izvlečkov (npr. suhi
ekstrakt) .
Pripravke iz šentjanževke uporabljamo v
tradicionalni medicini topikalno (v obliki
tinkture ali šentjanževega olja) za
zdravljenje poškodb kože,
39
Šentjanževka
• Učinkovine

Naftodiantronske spojine (hipericin in

pseudohipericin) so dolgo veljale za glavne
ali celo edine učinkovine v šentjanževki.
Danes večjo antidepresivno aktivnost
pripisujejo hiperforinu, ob možnem
sinergističnem delovanju več spojin
(hipericina, hiperforina, flavonoidov,
fenilpropanoidov itd.)

40
 Šentjanževka
OH O OH
H3C CH3

HO CH3
O OH
CH3 CH3
HO
H3C
CH3 CH3

CH3 O O
OH OH CH3 CH3
O CH3

hipericin H3C hiperforin

Glavni učinkovini šentjanževke.

41
Šentjanževka
• Delovanje

Inhibicija MAO (mono amino oksidaze) s

hipericinom je nekdaj veljala za osnovni način
delovanja šentjanževke.
Zdi pa se, da je mehanizem mnogo bolj zapleten in
še vedno ne povsem pojasnjen.
Hiperforin, in verjetno tudi druge učinkovine,
zavirajo ponovni prevzem živčnih prenašalcev
(serotonina, noradrenalina, dopamina, glutamata in
GABA) v predsinaptične nevrone. Povečana količina
teh prenašalcev v sinaptičnih špranjah po daljšem
času vpliva na ekspresijo receptorjev, kar naj bi bil
verjetni glavni vzrok za antidepresivno delovanje
šentjanževke.
42
Šentjanževka

En od možnih načinov delovanja šentjanževke. 43

Šentjanževka
• Učinkovitost

Učinkovitost šentjanževke v terapiji blage ali

zmerno hude depresije je bila dokazana s številnimi
kliničnimi študijami.
Izkazalo se je, da so uporabljeni pripravki z izvlečki
šentjanževke mnogo boljši kot placebo in celo tako
učinkoviti kot sintezni antidepresivi (le v primeru
blage ali zmerno hude depresije!).
Kot pri sinteznih antidepresivih, se tudi pri
šentjanževki antidepresivni učinek pojavi šele po
10-14 dneh jemanja zdravil.

44
Šentjanževka

Delovanje šentjanževke proti placebu. Opazen

je močan placebo učinek (vloga zdravnika!)
45
Šentjanževka

Iz grafa je razvidno, da je učinkovitost šentjanževke skoraj enaka

učinkovitosti imipramina (HAMD-Hamiltonova skala depresivnosti)
46
Šentjanževka

Iz grafa je razvidno, da je šentjanževka bolj učinkovita

kot placebo, in vsaj tako učinkovita kot imipramin.
Opazen je tudi močan placebo učinek (vloga zdravnika!) 47
Šentjanževka
• Varnost
Neželenih učinkov je malo, saj se gastrointestinalne motnje,
vrtoglavica, glavobol, suha usta, utrujenost in kožne reakcije
pojavijo le pri 1% obravnavanih oseb. Fotosenzibilizacija s
šentjanževko se izredno redko pojavi.

Novejša poročila opozarjajo na možnost pomembnih interakcij

šentjanževke z drugimi zdravili. Šentjanževka poveča
aktivnost sistema citokromov P-450 v jetrih ter inducira P-
glikoprotein. Posledica so resne interakcije, ki vplivajo na
hitrejši metabolizem učinkovin, zmanjšajo njihovo absorbcijo
iz črevesa ali pospešijo izločanje iz telesa.

Zaradi pomanjkanja podatkov, se ne priporoča jemanje

šentjanževke v času nosečnosti in dojenja.
48
Šentjanževka

Shematski prikaz interakcij šentjanževke z drugimi zdravili. 49

Šentjanževka
• Odmerjanje

Priporočeni odmerek je 2-4 g droge v obliki infuza

trikrat dnevno.
Danes se največ uporabljajo zdravila s šentjanževko,
ki vsebujejo etanolne ali metanolne ekstrakte, ki
vsebujejo 0.1 – 0.3 % hipericina in do 6 %
hiperforina. Ti ekstrakti so najpogosteje
standardizirani na 0.3% hipericina. Odmerek takega
ekstrakta (v obliki kapsul ali tablet) je 300 mg trikrat
dnevno.

50
3. Ginko in arterijska okluzivna
bolezen
Arterijska okluzivna bolezen:
V primeru arterijske okluzivne bolezni gre za slabo
prekrvitev tkiv ali organov zaradi sprememb na žilju,
sprememb v pretoku krvi ali sprememb v sami krvi.

Te spremembe zmanjšajo prekrvitev tkiv in pojavi se

pomanjkanje kisika (ishemija). Odvisno od stopnje
zmanjšane prekrvitve, njene lokacije in trajanja
lahko povzroči nastanek centralnih simptomov
(omotica, depresija, prisluhi, slabljenje pomnenja in
demenca), periferni simptom pa se kaže v otežkočeni
in boleči hoji ter krčih v nogah zaradi ateroskleroze
nožnih arterij
51
Ginko
Ginkgo folium – list dvokrpega ginka, Ginkgo biloba L.
(fam. Ginkgoaceae – ginkovke)

52
Ginko
Med zdravilnimi rastlinami, ki jih že vrsto let
uporabljajo pri psihičnih motnjah ali za izboljšanje
funkcij centralnega živčnega sistema, je ginko tako po
številu znanstvenih publikacij kot po prodaji zdravil iz
njega prav gotovo na prvem mestu.
• Učinkovine
Tudi pri ginku gre za sinergizem več učinkovin. Za izdelavo
fitofarmakov uporabljajo obogačene suhe ekstrakte (50:1).
V njem so učinkovine flavonoidi, ginkolidi in bilobalid. Najbolj
uporabljani ekstrakt je standardiziran na vsebnost 24-26%
flavonoidov, 3% ginkolidov in 3% bilobalida in s tem
ekstraktom je bilo izvedenih tudi največ raziskav.

53
Ginko

Nekatere učinkovine ginka

54
 Ginko
• Delovanje (velja za zgoraj navedeni ekstrakt
• poveča toleranco do hipoksije, zlasti v možganskem tkivu
zavira nastanek možganskih edemov kot posledico poškodb ali
zastrupitev in pospeši njihovo izginjanje
• zmanjša edeme in poškodbe mrežnice
• zavira starostno propadanje muskarinskih in α2 –
adrenergičnih receptorjev v hipokampusu
• izboljša sposobnost pomnenja in učenja
• izboljša motnje v ravnotežju (verjetno zaradi izboljšane
mikrocirkulacije)
• izboljša pretočne lastnosti krvi
• deluje kot lovilec prostih radikalov
• inhibira faktor zlepljanja trombocitov (PAF) in tako
zavira strjevanje krvi
• ima nevroprotektivno delovanje
55
 Ginko
• Učinkovitost

• Starostne motnje pomnenja in demenca:

Prve študije - izboljšanja simptomov, ki so povezani s
cerebralno insuficienco (težave s spominom in koncentracijo,
zmedenost, nemir, potrtost, vrtoglavica, prisluhi in glavobol).
Kasnejše študije, ki so bile načrtovane bolj ostro, zlasti v smislu
pridobivanja podatkov za obravnavo, so potrdile ugoden
učinek ginka pri blagih ali srednje blagih oblikah
cerebralne isuficience.
Vsekakor pa moramo poudariti, da ginko ni »pametno« zdravilo. Na
pomnilne oziroma učne sposobnosti pri zdravih osebah ne vpliva.

56
Ginko
• Začetna diabetična retinopatija:

Po 6 mesečni terapiji stanje malo, vendar značilno

izboljšalo, v placebo skupini pa se je stanje poslabšalo.
Motnje ravnotežja:
Opisane so številne študije, v katerih so vrednotili
učinek ginka. Po 12 tednih je bilo v skupini, ki je
prejemala ginko 47 % bolnikov brez simptomov, v
placebo skupini pa le 18 %.
Prisluhi (tinitus):
Pozitivni učinek se je pokazal pri 5 študijah od 8.

57
Ginko

Izboljšanje simptomov vrtoglavice.

58
Ginko
• Varnost

• Neželeni učinki so lahko krvavitve (zaradi vpliva na

strjevanje krvi), blage gastrointestinalne motje,
glavobol in alergijske kožne reakcije.

• Možne so interakcije z drugimi rastlinskimi ali

sinteznimi zdravili, ki vplivajo na strjevanje krvi
(česen, ginseng, acetilsalicilna kislina, varfarin ...).

• V času nosečnosti in dojenja se ginkovi pripravki

ne priporočajo, saj podatki o morebitni škodljivosti za
človeka ne obstajajo.

59
 Ginko
• Odmerjanje

Na tržišču obstajajo različna zdravila z ginkom, ki

vsebujejo obogačeni suhi ekstrakt s 24 % flavonoidov
in 6 % terpenoidnih laktonov.
Ekstrakt je lahko vgrajen v različne farmacevtske
oblike (kapsule, tablete, peroralne raztopine).
Priporočeni dnevni odmerek je 40 do 80 mg ekstrakta
tri do štirikrat dnevno.

60
DODATEK

Čaji za
pomirjanje

61
DODATEK

Registrirana zdravila na našem

tržišču

62
63
64
65
66
67