1

Panevropski elezniki
koridorji

Uvajanje ERTMS na slovenskem eleznikem omreju

Podroje za razvoj, maj, 2010
2
Ideja o vzpostavitvi transevropskega transportnega omreja
poznanega pod kratico TEN (Trans-European Networks), se je
pojavila v zaetku 90-ih let, v povezavi z vzpostavljanjem
enotnega vseevropskega trga, s prostim pretokom blaga,
storitev in delovne sile.
Cilj vzpostavitev taknega omreja je bil, bolje povezati
evropske regije ter pospeiti gospodarsko rast in zaposlovanje.

Zaetki
Podroje za razvoj, maj, 2010
3
Podroje za razvoj, maj, 2010
Razlogi
Eden od kljunih problemov je bila tehnina neenotnost med posameznimi
dravnimi eleznicami.
Razlini signalnovarnostni sistemi, odvisni od reitev v posamezni dravi, so
onemogoali vzpostavitev konkurenne ponudbe eleznikega prometa.
27 razlinih sistemov v Evropi bi pomenilo, da je vozilo opremljeno s 27
razlinimi sistemi, da bi lahko vozilo preko vsega evropskega eleznikega
omreja. Nekatera vozila imajo sedaj vgrajenih 7 sistemov.

Kot odgovor na to je bil razvit sistem ERTMS.
ERTMS - evropski sistem za upravljanje eleznikega prometa
Sestavljata ga:
ETCS Evropski sistem vodenja vlakov
GSM-R globalni mobilni radijski komunikacijski sistem za eleznice

4
Prednosti ERTMS na TEN-T omreju

Enotnost sistema na celotnem evropskem eleznikem omreju
Dejanska interoperabilnost vozil
Poveana prepustnost prog
Izboljanje storitev za uporabnike
Poveana konkurennost eleznikega sistema

Podroje za razvoj, maj, 2010
5
6
Podroje za razvoj, maj, 2010
Prednostni projekt t. 6 V. koridor


7
Podroje za razvoj, maj, 2010
Koridorji A - F




8
Podroje za razvoj, maj, 2010
Koridor D




9
Podroje za razvoj, maj, 2010
Koridor D - mejniki

2006 pismo o nameri podpisano s strani prometnih ministrstev
panije, Francije, Italije in Slovenije o implementaciji sistema
ERTMS na koridorju do leta 2016.

2007 kot sopodpisnica se pridrui Madarska. Ustanovljena je
EEIG (European Economic Interest Group), za koridor D, ki vodi in
koordinira implementacijo sistema ERTMS na koridorju.

2008-2010 prietek implementacije sistema ERTMS v paniji in na
pilotnih odsekih, Italije in Slovenije. Izvedba prvih prototipov na
vozilih S.


10
Podroje za razvoj, maj, 2010

Koridor D cilji


Vzpostavitev vseevropskega sistema vodenja prometa ERTMS na
trasi med Valencio, Lyonom, Torinom, Ljubljano in Budimpeto, ki bo
nadomestil obstojee, med seboj nekompatibilne in zastarele sisteme
za upravljanje in vodenje prometa.
Izboljanje kvalitete storitev vzdol koridorja s standardiziranimi
infrastrukturnimi parametri, poenotenimi predpisi ter harmonizirano
ponudbo vlakovnih poti.




11
Podroje za razvoj, maj, 2010
Koridor D notranja organiziranost
EEIG General Assembly
Coordination Group
ERTMS WG
Quality and
Interoperability WG
Communication WG
12

Prijava na prvi razpis (first call for proposals) v okvirju finannega
sklada TENT 2007-2013
21 mio Eur, podpora namenjena za:
Razvoj ERTMS na koridorju D :
Barcelona Figueras
Pilotna odseka v Italiji in Sloveniji
Prototipi na vozilih v Sloveniji
Koordinacija in administracija
Podroje za razvoj, maj, 2010
Koridor D - financiranje
13
Podroje za razvoj, maj, 2010
ERTMS
Razvoj vseevropskega eleznikega omreja za konvencionalne in
visoke hitrosti je prinesel tudi potrebo po uvedbi interoperabilnosti na
tem omreju na osnovi enotne platforme: ERTMS
ERTMS (European Rail Traffic Management System)
Evropski sistem za upravljanje eleznikega prometa
Sistema sestavljata dve glavni komponenti GSM-R kot komunikacijski
sistem in ETCS kot sistem vodenja vlakov
GSM-R (Global System for Mobile communications - Railway)
Globalni mobilni radijski komunikacijski elezniki sistem
ETCS (European Train Control System)
Evropski sistem vodenja vlakov

14
Podroje za razvoj, maj, 2010
Cilj ERTMS

Interoperabilnost eleznikega prometa:
Da bi lahko eleznike uprave povezale svoja nacionalna omreja
morajo svoje sisteme poenotiti, tako tehnino, kakor tudi operativno v
smislu vodenja prometa. S pomojo projekta ERTMS se dosega enotno
tehnoloko osnovo za eleznice, enotna izhodia za postopke vodenja
prometa in poenotenje na strani pripadajoe industrije.
S tem je tehnino omogoena vozilom razlinih proizvajalcev nemotena
komunikacija s progovnimi napravami (razlinih proizvajalcev) v
razlinih dravah in hkrati zagotovljeno varno odvijanje prometa.
Definicija interoperabilnosti:
Interoperabilnost je sposobnost eleznikega sistema, da poteka
vonja vlakov brez omejitev, povzroenih zaradi neskladnosti med
tehninimi sistemi razlinih proizvajalcev in eleznic.
15
Podroje za razvoj, maj, 2010
ETCS



ETCS-European Train Control System Evropski sistem vodenja vlakov;

Loimo ve nivojev ETCS sistema, glede naina upravljanja prometa:
- Nivo 1
- Nivo 2 za delovanje potrebuje sistem GSM-R
- Nivo 3 - za delovanje potrebuje sistem GSM-R
- ETCS regional - za delovanje potrebuje sistem GSM-R

ERTMS
GSM-R = temeljna infrastruktura
ETCS - nivo 2,3,regional
16
Strategija in razvoj maj 2010
Gradniki sistema ETCS
Oprema na progi: balize, sprejemno oddajne naprave, ki sprejemajo
in posredujejo informacije na oziroma iz vozila. Podatki ki se
prenaajo so med drugim poloaj vlaka na progi, hitrost,
prostost/zasedenost naslednjega odseka, zavorne krivulje,..
Oprema radijskega bloka centra (RBC), ki skrbi za komunikacijo
med opremo na progi in centrom vodenja prometa (CVP)
Oprema centra vodenja prometa (strojna in programska oprema ter
delovna mesta dispeerjev)
Oprema na vozilih (sprejemno oddajne naprave, strojna oprema in
oprema pri strojevodju
17
Strategija in razvoj maj 2010
Center vodenja prometa
18
Strategija in razvoj maj 2010
Oprema v strojevodski kabini brez ETCS
19
Strategija in razvoj maj 2010
Oprema v strojevodski kabini z ETCS
20
Podroje za razvoj, maj,2010
GSM-R















GSM-R: globalni mobilni radijski komunikacijski sistem za eleznice

Razvit je bil na osnovi javnega GSM sistema in prilagojen posebej za
eleznike potrebe.

Poleg govornih funkcij z monostjo prenosa podatkov zagotavlja tudi vse
potrebne storitve za implementacijo sistema ETCS nivojev 1-radioinfill, 2, 3 in
Regional.

21
GSM-R nadomea obstojee analogne komunikacijske sisteme
(RDZ in UKV) za operativno komunikacijo med centri vodenja in
vlaki ter drugimi servisi, potrebnimi za nemoteno odvijanje prometa
(premik, popis voz, pregled vagonov, vzdrevanje infrastrukture)
fizini komunikacijski sistem
bazna postaja
bazna postaja
povezava na obstojei sistem
OBSTOJEE
ELEZNIKO TK OMREJE
javni komunikacijski sistem
OMREJA
sosednjih elenic
O
M
R
E

J
A
s
o
s
e
d
n
j
i
h

e
l
e
n
i
c
OMREJA
sosednjih elenic
vzdrevalno osebje
premikalno osebje
ostali
uporabniki
ostali
uporabniki
Komunikacija
z vozili in
elementi na
progi
Podroje za razvoj, maj,2010
22
Podroje za razvoj, maj,2010
Bazne postaje GSM-R















Temeljno infrastrukturo kompleksnega GSM-R sistema sestavljajo: fiksne
povezave, bazne postaje, centralni sistem in sistem za upravljanje ter povezave
na obstojee TK omreje in z ostalimi komunikacijskimi sistemi (domaimi in
tujimi).
Temeljna infrastruktura GSM-R omogoa nadgradnje v funkciji iritve poslovnih
aktivnosti (potniki promet, energetski management, spremljanje vozil, tovora,
ipd.)

Za pokritje celotnega omreja Slovenskih eleznic se predvideva vgradnja cca
250 baznih postaj.
23
Podroje za razvoj, maj,2010
Funkcionalnost sistema GSM-R















Nacionalno GSM-R
omreje
Fiksno omreje
(AT)
Druga GSM-R
omreja
Centri vodenja prometa
Mednarodni vlaki
Vzdrevanje
infrastrukture
Premik in druge
manipulacije
Govorne in podatkovne komunikacije z:
vlakovnim osebjem , sistemi ETCS
druge aplikacije
24
Podroje za razvoj, maj, 2010
Trenutno stanje GSM-R v Evropi









25
Podroje za razvoj, maj, 2010
Slovenija - ERTMS


ERTMS projekti, ki v Sloveniji trenutno potekajo :
- priprava razpisne dokumentacije za projekt GSM-R
- vodenje razpisa za izvedbo sistema ETCS na
koridorju D (na infrastrukturi in vozilih S)
-vodenje razpisa za priglaenega organa (NOBO) za
ETCS na infrastrukturi koridorja D
- vodenje razpisa za nabavo radijskih naprav za
vozila

26
Podroje za razvoj, maj, 2010
Slovenija GSM-R



Priprava prvega dela projekta GSM-R(razpisne
dokumentacije za izvedbo) je v viini 50% sofinancirana s
sredstvi iz evropskega sklada TEN-T, druga polovica
sredstev pa je zagotovljena v proraunu RS, s prietkom
rpanja v letu 2009.
Za naslednjo fazo, to je fizino izvedbo projekta (ki bo tudi
sofinancirana iz EU skladov), so v nartih RS tudi e
predvidena sredstva v viini 72 Mio EUR s prietkom
rpanja v letu 2011.
27
Podroje za razvoj, maj, 2010
Slovenija GSM-R



Glavni mejniki :

Februar 2011: dokonanje razpisne
dokumentacije za izvedbo projekta
Avgust 2011: podpis pogodbe za izvedbo
projekta in prietek implementacije
2013 dokonanje gradnje na koridorju D
2015 dokonanje gradnje na ostalih progah

28
Podroje za razvoj, maj, 2010
Slovenija ETCS



Izbran je izvajalec za priglaeni organ (NOBO) za
infrastrukturni del na koridorju D (50% sofinanciranje s
strani TEN-T).
Zakljuuje se izbor izvajalca za izvedbo ETCS na vozilih
S v okvirju koridorja D (delno sofinanciranje s strani
TEN-T).
V postopku je izbor izvajalca za izvedbo ETCS na
infrastrukturi koridorja D (50% sofinanciranje s strani
TEN-T).

29
Podroje za razvoj, maj, 2010
Slovenija ETCS



Glavni mejniki :
December 2011 - konanje gradnje ETCS na pilotnih odsekih
(Seana-G. Leee in M. Sobota-Hodo).
December 2011 - konanje prototipne vgradnje ETCS na vozila
S (loko. vrste 664, 363 in 541).
Januar 2012- prietek postopkov za izvedbo razpisov za
gradnjo ETCS na ostalih progah JI.
December 2012 konanje vgradnje ETCS na ostalih
predvidenih vozilih S (31 loko. vrste 541).
December 2013 konanje gradnje ETCS na koridorju D.
Konna naloga je vzpostaviti interoperabilno (ERTMS) omreje
JI do leta 2018.