High Quality
Open the downloaded document, and select print from the file menu (PDF reader required).
OCENA DIPLOMSKEGA DELA »METULJEVE PREOBRAZBE: ODSUBSTANCIALNEGA DUALIZMA V NOVOVE
Š
KI FILOZOFIJI DO DUALIZMALASTNOSTI V SODOBNI FILOZOFIJI DUHA«
Sebastjan Vörös je septembra 2008 na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete diplomiral znalogo »Metuljeve preobrazbe: od substancialnega dualizma v novove
š
ki filozofiji dodualizma lastnosti v sodobni filozofiji duha« (mentor: Olga Marki
č
, somentor: MiranBo
ž
ovi
č
). Diplomska naloga je bila ocenjena z odliko in predlagana za univerzitetnoPre
š
ernovo nagrado.Tematiko naloge lahko v grobem raz
č
lenimo na dva vidika –
genealo
š
kega
in
kriti
č
nega
–, ki sta medsebojno tesno prepletena. Genealo
š
ki vidik prikazuje razvojdualisti
č
nih sistemov na podro
č
ju duha od novove
š
ke do sodobne filozofije duha, s
č
imer pomembno zapolnjuje tako zgodovinsko kot vsebinsko vrzel, ki zeva na tem podro
č
ju.Pomenljivo je namre
č
, da so dualisti
č
ni sistemi v sodobni literaturi velikokrat prikazani zelo povr
š
no, poenostavljeno in nekorektno, kar daje vtis, da gre pri dualizmu za homogen inzastarel teoreti
č
ni okvir, ki ga v sodobnih razpravah ne gre jemati preve
č
resno.Pri
č
ujo
č
a naloga z nadrobno analizo posameznih dualisti
č
nih sistemov in njihovihmedsebojnih odnosov prepri
č
ljivo dokazuje, da je tak
š
no prepri
č
anje zmotno. Po eni strani ponudi zanimiv histori
č
ni prikaz razvoja tak
š
nih teorij, po drugi strani pa predstavi vsebinske(logi
č
ne) razloge, zakaj je do sprememb med posameznimi modeli sploh pri
š
lo. Obadejavnika nas privedeta do slede
č
ih zaklju
č
kov: da imajo dualisti
č
ne teorije zelo raznoliko indinami
č
no zgodovino, da izraz »dualizem« ne predstavlja neke uniformne teorije, temve
č
obsega mno
š
tvo razli
č
nih sistemov, in da dualizem ni zastarelo stali
šč
e, temve
č
– v dolo
č
enih pojavnih oblikah – igra pomembno vlogo v sodobnih razpravah na podro
č
ju filozofije duha.Zadnji sklep je tesno povezan z drugim tematskim vidikom naloge, namre
č
njenokriti
č
nostjo. Avtor prepri
č
ljivo polemizira s splo
š
no uveljavljenim prepri
č
anjem, ki trdi, da jedualizem pre
ž
iveto stali
šč
e. Tak
š
no mi
š
ljenje po mnenju avtorja po
č
iva na predpostavki, dadualizem ozna
č
uje nek stati
č
en (nespremenljiv) pojmovni okvir, ki se obi
č
ajno ena
č
i skartezijanskim interakcijskim substancializmom. Ker pa natan
č
nej
š
i pregled posameznihmodelov poka
ž
e, da je ta predpostavka neosnovana in potemtakem napa
č
na, se kot nepravilenizka
ž
e tudi sklep, ki na njej po
č
iva.
Add a Comment