POVZETEK
V diplomskem delu obravnavam dualisti
č
ne modele rešitve problema duh-telo.Posamezne modele prou
č
ujem v lu
č
i dveh vidikov: ontološkega in vzro
č
nega. Pri
č
nem zanalizo substancialnega dualizma, kjer razlikujem med »klasi
č
nim« – Descartesovinterakcionizem, Malebranchev okazionalizem, Leibnizov paralelizem – in »modernim«substancializmom – Popper-Ecclesov emergentni interakcionizem, Fosterjevnovokartezijanski interakcionizem, Lowejev nekartezijanski interakcionizem, nato pa selotim prou
č
evanja dualizma lastnosti, in sicer pri
č
nem s Huxleyjevimepifenomenalizmom, nadaljujem s klasi
č
nim emergentizmom in klasi
č
nimfunkcionalizmom ter kon
č
am s kvalitativnim epifenomenalizmom. Na podlagi izsledkovanalize dualisti
č
nih modelov skušam ovre
č
i v sodobni filozofiji duha splošnouveljavljeno tezo, da so dualisti
č
ni sistemi stvar preteklosti, in dokazati, da dualisti
č
nisistemi niso izumrli, temve
č
so si le nadeli novo preobleko.
Klju
č
ne besede
:
substancialni dualizem, dualizem lastnosti, interakcionizem,okazionalizem, paralelizem, predosnovana harmonija, epifenomenalizem, emergentizem,funkcionalizem, identitetna teorija, kvalitativni epifenomenalizem
ABSTRACT
The thesis focuses on dualist solutions to the mind-body problem. Individual dualistmodels are analysed in the light of two different aspects – ontological and causal. Theanalysis begins with
substance dualism
, which further divides into “classic”substantialism – Descartes interactionism, Malebranche occasionalism, Leibnizparallelism – and “modern” substantialism – Popper-Eccles emergent interactionism,Foster neo-Cartesian interactionism and Lowe’s non-Cartesian interactionism –, andmoves on to
property dualism
, beginning with Huxley’s epiphenomenalism and classic
Add a Comment