Welcome to Scribd, the world's digital library. Read, publish, and share books and documents. See more
Download
Standard view
Full view
of .
Look up keyword
Like this
1Activity
0 of .
Results for:
No results containing your search query
P. 1
SHEMATIZEM

SHEMATIZEM

Ratings: (0)|Views: 111 |Likes:
Published by vsekakor

More info:

Published by: vsekakor on Dec 30, 2009
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as DOC, PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

12/29/2009

pdf

text

original

 
SHEMATIZEMKoncali smo z analitiko pojmov.
Se kar se nam utegne prikazati v čutih je podvrženo kategorijam. Kat en veljajo samo za zore(v zoru je raznoterje že poenoteno) temveč so apriori aplikabilne na vse dano raznoterje.
Zdaj pride na vrsto ANALITIKA NAČEL – Grundsätze
V tem delu je vsebovan nauk, kako
čiste pojme
razuma
aplicirati
na pojave – gre za posredovanje med na eni strani zori oz.predmeti in pojmi na drugi strani. – ta del je podvladavino presodnosti, razsodnosti oz. razsodne moči – UrteilskraftRazume je bil definiran kot zmožnost pravil – razsodna moč je zmožnost SUBSUMEIRANJA pod pravila – oz zmožnost razsojanja ali nekaj spada pod določeno pravilo ali ne – ali nek  pojem velja za nek predmet ali ne – če se nek predmet da subsumirati pod dani pojem.Vmesna spoznavna zmožnost - tj.
razsodna moč je potrebna za to, da bi premostiliprepad med pravili in njihovo aplikacijo
 – ce bi poskušali zgolj z razumom navesti podkaterimi pogoji uporabiti to pravilo za aplikacijo pravil, bi padli v regresus ad infinitum.Sicer transcendentalna filozofija lahko že vnaprej določi v kakšnih pogojih bo prišlo doaplikacije kategorij in kakšni sintetični stavki bodo izšli iz njihove aplikacije.
Kategorije
so pač pojmi, ki apriori merijo na objekte in veljajo za vse predmete možnega izkustva. Soskratka
univerzalno aplikabilne
: Podvržen jim je vsak predmet sploh. Njihova apriori nujnaaplikabilnost rezultira v univerzalnih trditvah=zakonih. Transcendentalna doktrina razsodnemoči vsebuje 2 glavna razdelka: 1.Govori o čutnih pogojih, pod katerimi je čiste pojmerazuma edino mogoče rabiti, to je o shematizmu čistega uma. 2. Pa o tistih sintetičnih sodbah,ki apriori izhajajo iz čistih pojmov razuma, pod temi pogoji in apriori(=kot najbolj občizakoni izkustvenega sveta). Utemeljujejo vsa spoznanja, t.j. po načelih čistega razuma.Torej shematizem:Heidegger meni da je shematizem izjemno jasno napisan,da je poglavje o transcendentalnemshematizmu centrano mesto KrV, kjer se izpriča primat Einbildungskraft, ki kot skupni temeljvse predstavne zmožnosti združuje razum in čutnost ter tako nosi glavno breme v konstitucijiizkustvaPhilonenko- V shematizmu gre za dokončno ovržbo empirizma na njegovem lastnem področju. To je imanentna kritika empirizmaBerkely- Pojmi niso nič drugega kot izbirna imena za kopico osnovnih konkretnih vtisov- Napada racionalizem in dokazuje nemožnost abstraktnih pojmov. »Poglejte vase in mi povejte, če imate predstavo trikotnika, ki ne bi bil ne pravokoten, ne enakostraničen, ne top,ne oster, in hkrati vse to.« Isti primer uporabi Kant. Pojmi niso mrtve podobe(zbir določil,analitična enotnost, zavest) temveč izražajo pravila, metode za konstrukcijo pojmu ustreznega predmeta. Pojmov (kot AEZ) ni mogoče neposredno primerjati s predmeti oziroma slikami,temveč temelji njihova aplikacija na pravilih kako konstruirati predmet - denimo trikotnik. Nekaj splošnih ugotovitev:Transcendentalni shematizem mora odgovoriti na to, kako utemeljiti možnost združitve dvehtako heterogenih elementov kot so čisti pojmi razuma in empirične danosti čutov. Torej, kako premostiti ločnice: estetika-analitika; receptivnost- spontanost; čisto-empirično.Kant predstavi problem na dva različna načina: 1. Kot problem subsumpcije:Kako je mogočeempirični predmet subsumirati pod čiste kategorije(pojem). Kako utemeljiti aplikacijo
 
kategorij (pojma) na empirijo. 2. Kot problem sinteze in sicer: Na kakšen načinkategorije(pojmi) sintetizirajo čutno raznoterje.Zaradi te dvojnosti zastavitve problema nastopata znotraj shematizma dve različni zmožnostiduha. Subsumpcija-Urteilskraf; sinteza-Einbildungskraft.Razmerje med pojmom in predmetom pri običajnih pojmih. »Shema je sama po sebi vselej le produkt upodobitvene moči.«…»Sinteza UM za svoj cilj nima kakega posamičnega zora,temveč je njen cilj le enotnost v določitvi čutnosti. Za to je shemo vendarle treba razlikovatiod podobe. Če dodam 5 pik eno za drugo, potem je to podoba števila pet, če pa si mislim leneko število na sploh naj bo to 5 ali 100 je to mišljenje prej predstava neke metode kako vskladu z nekim določenim pojmom predstaviti neko količino kot pa ta podoba sama.
PREDSTAVO O NEKEM SPLOŠNEM POSTOPKU UPODOBITVENE MOČI, KAKOPOJMU PRISKRBETI NJEGOVO PODOBO IMENUJEMO SHEMA K TEMUPOJMU(To je B 180-181)
Kant omenja tu 3 različne koncepte:1.pojem2. shema3.podobaPojmi ne temeljijo na pojmih temveč na shemah. Razmerje med podobami in pojmi nineposredno, temveč je vselej posredovano skozi sheme.1.Pojem ja analitična enotnost zavesti, je poenotnjena predstava, v kateri so vsebovanakonstitutivna določila nekega predmeta.
2.
Podoba je slika nekega pojma, njegova čutna upodobitev. Pet pik namreč
JE čutnarealizacija
pojma števila 5. Teh 5 pik je eden od primerov, na katerega lahkoapliciramo pojem števila 5.3.Shema je predstava o obči metodi, kako pojmu priskrbeti njegovo podobo. Je splošninačin, kako upodobiti pojem. Je univerzalno napotilo kako v čutnosti konstruiratiinstanco danega pojma, instanco, ki jo je potem samodejno mogoče subsumirati poddani pojem. Kantov poudarek: Kjer je pojem obči, podoba pa vselej konkretna nobena podoba nikoli ne more biti v skladu s pojmom, nobena čutna realizacija ne moreizčrpati pojma. Pojmi so najprej sheme, so v prvi vrsti metode, dejanja, kakosintetizirati, kako realizirati v zoru kak predmet, šele potem so pojmi tudi pojmi kotanalitična enotnost zavesti. Napaka empiristov je napačen sklep, da pojmov ni, da so protislovni zaradi ugotovitve neskladja med abstraktnimi predstavami in predmeti.Morali bi sklepati: če podobe ne morejo biti abstraktne, potem pojmi pač niso podobe,ampak so sheme, so obči predpisi, kako realizirati neko poljubno podobo neke danevrste. Možnost subsumpcije pod pojem temelji na zmožnosti sinteze pojmu ustreznega predmeta, zora oz. podobe.»Jasno pa je, da mora obstajati nekaj tretjega, kar mora biti po eni strani v homogenosti steorijo in po drugi strani spojavom, da bi bilo mogoče aplicirati kategorije na pojave. Ta posredujoča predstava mora biti čista in vendar po eni strani intelektualna, po drugi pačutna. Takšna predstava je
TRANSCENDENTALNA SHEMA.
Problem, ki ga rešuje shematizem je kako uskladiti teorije kot povsem čiste pojme razumas pogoji čutnosti. Kategorijam najti njihov čutni ekvivalent, ne da bi prizadeli njihovoobčost. To srednjo pot nam ponuja čisti zor časa.Kot so kategorije obče veljavne, je tudi čas obča čutna forma vseh predmetov možnegaizkustva; kakor so kategorije čiste in apriorne, tako je čist in aprioren tudi formalni zor časa. Ker je čas forma notranjega čuta, v katerem so(kot predstave) vsebovani vsi predmeti izkustva, lahko razum apriori določi čas v skladu s kategorijami.
 
Transcendentale Zeitbestimmung je transcendentalna shema kategorije. V njej jevsebovana: 1.Čista kategorija 2. Časovna forma.Ker je ta shematizirana kategorija kot časovna v skladu s pojavnostjo je sedaj pojave breztežav mogoče subsumirati pod kategorije.
Ta del je v tavelkem compu do aksiomv zrenja- pod goran fax1. AKSIOMI ZRENJA – 
 Njihov princip se glasi:
»VSI ZORI SO EKSTENZIVNE VELIKOSTI«
Vsi pojavi so predstavljeni kot nekaj prostorskega in časovnega, aprehendirani oz. povzeti vnašo empirično zavest pa so lahko zgolj sukcesivno.Ekstenzivna velikost oz. število je velikost v kateri je predstava celote možna šle skozi predstavo delov. Predstava določenega prostora oz. predmeta v prostoru nastane s postopnimdodajanjem prostorskih delov.
2. ANTICIPACIJA ZAZNAVE
 Njihov princip: »V vseh pojavih ima tisto realno (das reale), kar je predmet občutka oz.empfindung, intenzivno velikost, tj. neko stopnjo.«To pomeni, da je kot pogoj samega obstoja zavesti vselej prisoten nek aposteriorni materialnimoment. Znotraj rubrike realnosti postane kategorija limitacije ključna. Tvori enotnostrealnosti in negacije. Gola realnost nima nobene določene velikosti, negacija pa nobenrealnosti sploh. S tem nobenega predmeta in nobene zavesti. Realnost mora biti najprej realna,torej pozitivna, in drugič, biti mora določena, torej zamejena, limitirana z negacijo. Niti prazen prostor, niti prazen čas nista predmet možnega izkustva. To bi namreč zahtevalo čistozavest, pomenilo bi odsotnost vsakega občutka. Toda tedaj bi skupaj z občutkom izginila tudizavest. Kant pravzaprav hoče dokazovati, da so vsi pojavi v naravi kontinuirani tako v prostoru kot predvsem v času.
Analogija izkustva
Substanca – logična predhodnost obstoja reči sameAkcidenca – lastnosti in relacije rečiKant tu z novim načinom utemeljitve kritično prevrednoti centralne pojmovne paretradicionalne metafizike. Pojme substance in akcidence, vzroka in učinka ter vzajemnegaučinkovanja.Pred Kantom: substanca obstaja sama po sebi, je vzrok, sama iz sebe spreminja svojeakcidence, zmožna spreminjati stanje druge substance. Z drugimi substancami vstopa vmedsebojna, določujoča razmerja aktivnosti in pasivnosti.Problem: če substanca za svoj obstoj ne potrebuje druge substance, če je povsem samostojnain ločena od drugih, kako potem lahko obstaja kakršnakoli nujna povezava med dvemasubstancama, tj. razmerje vzročnosti.

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->