Welcome to Scribd, the world's digital library. Read, publish, and share books and documents. See more
Download
Standard view
Full view
of .
Save to My Library
Look up keyword or section
Like this
17Activity
0 of .
Results for:
No results containing your search query
P. 1
Martin Kojc Pop

Martin Kojc Pop

Ratings:

5.0

(1)
|Views: 7,347 |Likes:
Published by orsonj

More info:

Published by: orsonj on Feb 01, 2010
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

01/09/2014

pdf

text

original

 
Martin Kojc, U
č
 benik življenja
Predgovor
 Na poti od maternice do groba, ki jo imenujemo življenje, je vsakdo kljub navideznidružbi
odgovorno, brezizhodno, usodno sam. V tem je tragi
č
nost, izziv in tudi na
č
in bivanjskosti, povezan z nenehnim spraševanjem: KDO SEM? C.G. Jung
 
 pravi, da
č
lovek ve, da ni žival, rastlina ali kamen, ne
 
ve pa, kdo je. Da bi se
č
lovek spoznaval in prepoznal, potrebuje veliko ogledal. Ker se ne pozna, ne ve, ali ga morda vbo
č
ena aliizbo
č
ena zrcala prav tako ne
 
kažejo takšnega, kot je. Nenehno potrebuje definitorje, pa najsi ga definirajo slabo ali dobro. Kajti pozna v vsem in v vsakomur le dualisti
č
no naravomed dobrim in zlim, med toplim in hladnim, med mladostjo in starostjo, med rojstvom insmrtjo. Polarnost pa je usodna za
č
lovekovo življenje, ponuja ga kot neizpolnjenega, ki gaizpolnjuje samo hrepenenje po preseganju le-tega. V vedenju, da po vrhuncu sre
č
e sledi padec, ne more biti popolnosti in težko se je otresti misli, da ni morda pekel že tukaj in zdaj.
 
In ravno iz te potrebe, se zdi, se je Absolutno namenilo pomagati predestiniranemu bitju, dalažje in brez nevše
č
nosti
 
 prebije na poti med materinim in Zemljinim krilom. Ta pomo
č
jev poslanstvu U
č
iteljev, tvorcev velikih religij ali pa filozofskih šol. Resda so si ve
č
kratreligije v manjših nasprotjih, toda v biti ustrezajo z odgovori tudi neizgovorjenimvprašanjem ljudi, ki jim sledijo.
Č
e ne, se pa
č
odlo
č
ajo za drugo in druga
č
no religijo.Položaj vsakega posameznika tudi ta hip in v tem ustreza njegovi zrelosti...Prišel je
č
as, ko spet potrebujemo misli, izro
č
ilo, prvinskost doma
č
ih U
č
iteljev. Eden takih je Martin Kojc, ki je že leta 1935 napisal in izdal U
č
 benik življenja. To
delo je prej izšlo natujem in je bila doma
č
a izdaja prevod iz nemš
č
ine. Tudi tu se je potrdil svetopisemski rek o preroku, ki pa to ni doma.Ker smo o Martinu Kojcu tako malo slišali in ker je minilo kar štiriinpetdeset let od prve slovenske izdaje U
č
 benika življenja, se pa
č
marsikdo vpraša, ali so bile njegoveideje pred
č
asne, takratnemu duhu
č
asa tuje in nedojemljive, ali pa le enodnevnica, ki nive
č
prenesla naslednje zore? Hindujci pravijo: Ko je u
č
enec pripravljen, pride u
č
itelj. Vzadnjih letih doživljamo v naši deželi nekakšen duhovni preporod. Morda je samonavidezen, lahko pa je tudi globlji in je zunanjskost manifestacija notranjega. V tem intakem kontekstu se je rodila ideja o ponovni predstavitvi Koj
č
evega dela, Dela, ki se zdida je namenjeno prav temu
č
asu, nemirnemu, kaoti
č
nemu, somraku vrednot in nastajanjunovega. Morda se kaže U
č
 benik življenja kot Feniks. Kot nas u
č
i globinska psihologija patudi izro
č
ilo velikih religij, se prav ni
č
ne zgodi po naklju
č
 ju. Martin Kojc je spet dozorelna podro
č
 ju kolektivno nezavednega, kot je C.G. Jung poimenoval
rezervoar 
č
lovekovihidej, arhetipov in simbolov.Martina Kojca nisem osebno poznal. Nisem imel te sre
č
e. Z njim sem se seznanil prekotega njegovega dela, ki sem ga ugledal pred ve
č
kot šestimi leti na eni
 
od polic vTrubarjevem antikvariatu. Ko sem ga prvi
č
prebral, se mi ni zdel ni
č
posebnega. Prišla soobdobja, trenutki, ko sem, kot vsakdo, doživljal neuspehe, razo
č
aranja in bole
č
ino. Takratsem pravzaprav šele odkril pomenskost, ki se skriva za besedo: u
č
 benik. V poplaviraznoraznih u
č
 benikov, za karkoli, v
č
lovekovem življenju pa jih pravzaprav ni ali pa sozelo redki prav u
č
 beniki za življenje, kažipoti v z meglo pokrito sedanjost in prihodnost.Kako malo pravzaprav dajo
č
loveku vsi tisti trije dejavniki, ki jih tako zelo opevamo in odkaterih naj bi bilo odvisno prav vse v našem življenju, kot so: dednost, okolje in lastnaaktivnost. Ve
č
krat brez duhovnih navodil ne zmoremo krmariti življenja. To
velja za pravvse izmed nas. To velja še posebej za naš narod, ki že desetletja pla
č
uje krvav davek 
1
 
Martin Kojc, U
č
 benik življenja
in vsako leto kot na žrtveniku boginje Usode daruje svoj cvet. In kot klavna daritev se žrtvesame polagajo na žrtvenik.Ve
č
ina ni našla ve
č
poti, morda je tudi nikoli ni prav
č
utila. Da so to bili tudi filozofi, psihoterapevti, pesniki in umetniki nasploh, je samo dokaz, kako slabekorenine v življenje je ta narod pognal.
Č
esa se boji, zakaj nima samozavesti, pred kom inkam beži?Tudi na ta in podobna vprašanja daje Koj
č
ev U
č
 benik odgovore,
č
eravno se bodo zdeli komu preprosti, naivni in preve
č
enostavni. Toda, kot pravi svetopisemski rek: kamen, ki so ga zidarjizavrgli, je postal vogelni kamen. Tudi psihologija pravljic nam kaže, kako najve
č
krat tisti, nakaterega se ni stavilo, premaga vse težave, preživi in dobi še prijetno družico. Kojc iš
č
e vsmeri Malega princa. Ve, da je bistvo prikrito in da se zunanje kaže kot privid (Maya).Vemo, da je Martin Kojc deloval tudi prakti
č
no, da je veliko njegovih del prevedenih vholandš
č
ino in nemš
č
ino in da je bil pravzaprav eden naših velikih upov, katerih popolnouresni
č
itev pa je prepre
č
ila zadnja svetovna vojna. Del njegove plodne zapuš
č
ine zdaj spet,dobivamo v roke njegovo temeljno delo. V zadnjih dveh desetletjih se je pojavilo v svetu velikomodrecev, ki u
č
e podoben in v
č
asih kar enak nauk kot Martin Kojc. Njihova popularnost inštevilo izdanih knjig gre v
 
milijone. V biti pa ne gre za prav ni
č
drugega kot za postulate, ki jih je že pred petdesetimi leti zastopal Martin Kojc in ki niso produkt tega stoletja, ampak tiso
č
letij od pri
č
etka civilizacije, za
č
enši z Vedami. Na Martina Kojca je vplival Emile Coue(1857-1926), farmacevt, ki je postavil trditev, da je vsaka hipnoza pravzaprav le avtohipnozain da ima mo
č
šele, ko to postane. Kojc se je z njim bolj strinjal v drugi njegovi trditvi, ki je prav tako postala aksiom
alternativcev
tistega
č
asa in vse do danes, in sicer, da v boju meddomišljijo in voljo vedno zmaga domišljija.
Postulati Koj
č
evega u
č
enja so:
 
o
 
 pomenskost vzro
č
noposledi
č
ne zveze,
 
o
 
iz opazovanj se grade stališ
č
a in s tem prepri
č
anja,
 
o
 
 prepri
č
anja tvorijo imagitivne slike, ki tem stališ
č
em ustrezajo,
 
o
 
imaginativne slike utrjujejo stališ
č
a,
 
o
 
imaginativne slike vsebujejo motori
č
ni element, ki stremi k uresni
č
itvi,
 
o
 
obstoj reinkarnacije.
 
Preden se podrobneje lotimo
č
lenitve teh postulatov, je potrebno priznati smelost inverjetno izvirnost v filozofskih tokovih Vzhoda in teozofije. Oboje je Martin Kojc poznal.Smelost ni toliko v
č
asu, ki morda takim idejam ni bil naklonjen, kot v trdnosti njegovihstališ
č
v njegovem prepri
č
anju.
 
Logika vzro
č
no posledi
č
ne zveze je seveda tudi temelj življenjskim modrostim v temu
č
 beniku. Tako v smislu u
č
enja iz te zveze kot razlaga v smislu karme in sevedareinkarnacije, za katero Kojc ne samo, da v njo verjame, ampak lahko bi rekli, ve. Tako prepri
č
ljiv je.
Č
eravno se zdi, da daje prednost predestinaciji
č
loveka, pa kljub temudopuš
č
a tvornost.
Č
e ne bi, bi tudi ta u
č
 benik ne bil potreben, saj bi bilo tako že vsevnaprej dolo
č
eno in odlo
č
eno. Priznati je treba, da je v tem malce nejasen. Najbližjarazlaga aktivnostim, ki jih Kojc predlaga za polno življenje, je v pojmu taoisti
č
nega wuwei.Gre za to, da prepuš
č
amo, da se stvari zgodijo, da
 
dopustimo naravni potek, da ne posegamo s svojo ve
č
krat napa
č
no mo
č
no voljo in s tem samo motimo naravni red, kideluje tako na zemlji kot v vesolju. V biti gre za ustvarjalno pasivnost, iz katere
č
rpaintuicija in inspiracija. Še najbolj je mogo
č
e to predstaviti s prispodobo naravnega reda,kjer ta deluje v dobro vseh.
 
Veliko posameznikov pa bi želelo, da bi ta deloval samo
vnjihov prid in za to se trudijo, a zaman. Ne samo brezakcijska aktivnost wuwei, tudi ostali
2
 
Martin Kojc, U
č
 benik življenja
 pogledi so zelo blizu taoisti
č
nim izhodiš
č
em o svetu,
 
č
loveku in življenju. Kojc sicer  poimenuje tao kot prasilo, toda pomensko si lastnosti enega in drugega povsem ustrezajoin se prekrivajo. Tao
ni
č 
esar ne stori in vendar je vse storjeno.
Po Kojcu služi snov prasiliza njene razli
č
ne manifestacije. Ena takih je tudi
č
lovek. Tao ali prasnov je torej v vsem,vse izpolnjuje in v svojem ve
č
krat za
č
loveka nerazumnem in nerazumljivem redu ureja.Izrazov tao in wuwei nikjer ne uporablja, a zdi se, da je poznal taoisti
č
en pogled na svet innjegove pojme.
 
Iz opazovanj, lastnih pa tudi tujih izkušenj, se ustvarjajo stališ
č
a. Ta se spet po na
č
elu, davidimo tisto, kar poznamo, ponovno utrjujejo. To je lahko zelo dobrodošlo, lahko pa vodiv odklonskost, saj se na ta na
č
in utrjuje negativna slika o svetu, okolju in ljudeh. Ker paso negativna stališ
č
a najve
č
krat v nasprotju s svetom, je nujno, da v posamezniku porajajo dvom in s tem ambivalenco in nevrozo. Martin Kojc je bil psihoterapevt zlastno prakso, in kot se želi, je poznal potek geneze nevroz. Menil je, da sinteza
č
lovekovih stališ
č
, torej prepri
č
anje ali nazor, utrjuje v njem sliko o takšnem svetu. Slikemorajo vedno ustrezati stališ
č
em
 
ali prepri
č
anju, pa naj si gre za kakršenkoli že odnos
 
dosveta.
Predstave ali mentalne slike in ideje pa imajo po znanem psihoterapevtu RobertuAssagiollju in pa po modrecih od nekdaj lastnost, da ustvarjajo pogoje za delovanje, ki jim ustreza. Ali kot pravijo magijci z drugimi besedami: vsaka slika na mentalnem nivoju.Ta stremi k uresni
č
itvi na fizi
č
nem. Kojc se trudi, da bi, kot piše, vedno bolj dvome
č
ega innavidezno razgledanega
č
loveka tistih pa tudi današnjih dni prepri
č
al. Prepri
č
al, da je pravnjegovo prepri
č
anje tisto, ki dolo
č
a njegovo usodo in da
č
loveka pravzaprav vodijo njegoveželje. Ali kot pravi Emile Coue: ne obtožujte usode, ampak sebe. Šele prepri
č
anost, dase lahko zgodi kaj dobrega ali slabega, omogo
č
a uresni
č
itev enega ali drugega. Koj
č
ev postulat je prav v tem, da racionalista
 
tega stoletja poskuša privesti do spoznanja ovzro
č
noposledi
č
ni zvezi med prepri
č
anjem, ki ga tvorijo stališ
č
a in o zunanjihmanifestacijah le-tega.
 
Imaginativne predstave, mentalne slike in ideje so prav tako elementarne kot vse vidno.Sveto pismo o genezi poro
č
a ravno o tem, ko pravi: Najprej je bila Beseda in ta je bila priBogu. . . Temeljno delo budisti
č
ne filozoifije phammapada v prvi vrstici prvega speva govorio istem:Misel vodi vse stvari,
 
misel jih rodi in oblikuje.
 
Č
e
č
lovek poln zlih misli
 
govori ali deluje,
 
trpljenje mu zato sledi
 
kot voz kopitom vpreženega vola.
 
(Dhammapada, MK 1987)
 
To, kar želimo, mora biti vedno prisotno v obliki predstave, slike.
Č
im ve
č
krat imamo take predstave in
č
im ve
č
energije vanje vložimo, tem verjetneje bo prišlo do njihove uresni
č
itve.To, kar magija pozna že tiso
č
letja, se zdaj predstavlja v metodah tako imenovaneustvarjalne imaginacije, kreativne domišljije, pozitivnega mišljenja. Seveda je mogo
č
etake ideje, predstave in slike s pomo
č
 jo volje tudi vsajati v zavest drugih, kar izkoriš
č
ajo nesamo populisti
č
ni voditelji, propagandisti in ostali
»zapeljivci«,
ampak je tudi del vsakršneterapije, pa tudi psihoterapije. Da bi sugestivno lahko delovalo v
č
loveku, mora postatiavtosugestivno. Kot smo že
dejali, se imaginativne slike in stal
č
a med seboj utrjujejo,
č
e
3

Activity (17)

You've already reviewed this. Edit your review.
Janja Poglajen liked this
1 thousand reads
1 hundred reads
ZORAN10 liked this
Magda Boben liked this
Jožef Kočevar liked this
Miška Piška liked this
Mija Berto liked this
Elfrida Berger liked this
prebiramrad liked this

You're Reading a Free Preview

Download
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->