High Quality
Open the downloaded document, and select print from the file menu (PDF reader required).
1
UVOD
PREDSEDNIKA
KONFERENCE
SD
DR.
ANDREJA
HORVATA
TRETJE
RAZVOJNO
SOGLASJE
Za
pravi
č
no,
inovativno
in
zeleno
Slovenijo
Nekako mi ne gre iz glave znani rek, ki pravi, da tudi »Rima ni bilo mogo
č
e zgraditi v enem dnevu«; vendar pa ga jeNeron potem skuril zelo hitro, baje. Tudi mi hodi po glavi opozorilo poglavarja plemena ameriških Indijancev, ki»razvito zahodno civilizacijo« opozarja, da smo naravo, zemljo, dobili v skrbništvo od svojih otrok – in moramo zatoz njo skrbno ravnati.In to nam je Slovencem in Slovenkam v zadnjih 20 letih tudi relativno dobro uspevalo: lastno državo smo gradili nana
č
in, da bi bila
č
im bolj trajna, in to gospodarsko, socialno in okolju prijazno. Strateško na
č
rtovanje razvoja je bilousmerjeno v
č
lanstvo v Evropski uniji, takoj za tem pa v uveljavljanje Slovenije kot uspešne države in konkuren
č
nedružbe. Po nekaterih kriterijih, po primerjavah z drugimi državami Zahodnega Balkana, zagotovo predstavljamouspešen »model« uspešne države, družbe socialne kohezivnosti in konkuren
č
nega gospodarstva.
dr.
Andrej
Horvat:
˝
Seveda
pa
so
za
izhod
iz
krize
in
uspešen,
trajni,
razvoj
še
bolj
kot
formalne,
pomembne
neformalne
inštitucije:
fleksibilnost
in
preto
č
nost
tistega,
kar
nosijo
v
svojih
glavah
tako
najbolj
kreativni
deli
naše
družbe,
kot
vsak
posameznik
in
vsaka
posameznica.
˝
Vendar pa nas je ravno gospodarska kriza postavila v situacijo, da se soo
č
imo z realnostjo in ugotovimo, da kot»malo, odprto gospodarstvo«, nimamo razvitih inštitucij, ki bi lahko hitro in u
č
inkovito odgovorile na tovrsteneksterni šok, kot je hiter padec gospodarske aktivnosti in posledi
č
no hitra rast števila brezposelnih. Ko govorim oinštitucijah, imam v mislih predvsem javne ustanove, torej: državo v najožjem smislu, kot tudi javni sektor v celoti.Prestrukturiranje in modernizacija javnega sektorja morata biti zato tisti izziv in priložnost, ki bosta predstavljalaosrednjo »strukturno reformo« vlade, ki jo vodimo Socialni demokrati.
2
Seveda pa so za izhod iz krize in uspešen, trajni, razvoj, še bolj kot formalne, pomembne neformalne inštitucije:fleksibilnost in preto
č
nost tistega kar nosijo v svojih glavah tako najbolj kreativni deli naše družbe, kot vsak posameznik in vsaka posameznica. Tukaj formalne »strukturne reforme« lahko pomagajo samo,
č
e bodo narejenecelovito in predvsem odlo
č
no. Spreminjanje tega, kar nosimo ljudje v glavah, je najzahtevnejši del vsake »reforme«:potrebuje veliko
č
asa, izid pa ni nikoli dovolj predvidljiv. Vendar »nikoli ve
č
ne bo kot je bilo«, in ravno zato je potrebno neko novo soglasje – recimo mu »tretje«,
č
e je treba, vendar vedimo, da smo Socialni demokrati pripravljeni, da ga izgradimo v Sloveniji.
UVOD
PREDSEDNIKA
SOCIALNIH
DEMOKRATOV
BORUTA
PAHORJA
POTREBNO
JE
RAZMIŠLJATI
DOLGORO
Č
NO
IN
STVARI
ZA
Č
ETI
IMPLEMENTIRATI
ŽE
DANES
Socialna država in konkuren
č
no gospodarstvo sta segmenta, ki bi ju rad posebej izpostavil ob razpravi o izhodnistrategiji. Leto 2010 je
č
as, ko imamo možnost in dolžnost okrepiti vse elemente konkuren
č
nosti, ker je to edinina
č
in, da voz razvoja popeljemo naprej. Slovenija se bo morala v prihodnje odlo
č
iti, ali bomo dolgoro
č
no zdrsnili narob razvoja modernega sveta, ali pa želimo v boju ekonomij biti zmagovalci. Recesija se je umirila, sedaj pa se za
č
enjatekma nacionalnih ekonomij.
Č
e ho
č
emo zmagati, moramo biti konkuren
č
ni, zato pri
č
akujem razumevanje javnostiza ukrepe, ki bodo pomenili spodbudo gospodarskemu okolju, saj mora to ve
č
investirati, razširjati proizvodnjo,zaposlovati - zlasti z delovnimi mesti z ve
č
jo dodano vrednostjo ter investirati tudi na tujih trgih.
Borut
Pahor:
˝
Slovenija
se
bo
morala
v
prihodnje
odlo
č
iti,
ali
bomo
dolgoro
č
no
zdrsnili
na
rob
razvoja
modernega
sveta,
ali
pa
želimo
v
boju
ekonomij
biti
zmagovalci.”
Add a Comment