Welcome to Scribd. Sign in or start your free trial to enjoy unlimited e-books, audiobooks & documents.Find out more
Download
Standard view
Full view
of .
Look up keyword
Like this
4Activity
0 of .
Results for:
No results containing your search query
P. 1
∙ Ivs ∙ Caritas ∙

∙ Ivs ∙ Caritas ∙

Ratings: (0)|Views: 635|Likes:
Published by pravnica

More info:

Published by: pravnica on Feb 07, 2010
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as DOC, PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

05/11/2014

pdf

text

original

 
∙ IVS ∙ CARITAS ∙
KRIMINOLOGIJA
Zapiski s predavanj
 
KRIMINOLOGIJA
Zapiski s predavanj
∙ ANNO ∙ MMV ∙
1. UVOD
 Kriminologija
je
veda o deviantnih pojavih
.
 Deviantni pojav
so tisti, ki
odstopajo od družbenih norm
. Te norme so lahko:zapisane v zakonih; alinepisana pravila (bonton, itd).
Kriminologija je veda
:(1)
o značilnostih deviantnih pojavov
;(2)
o oblikovanju družbenih norm
(glede uravnavanja deviantnih pojavov);(3)
o odzivu družbe na deviantne pojave
.Gre za 3 vsebinske sklope:(1)
kako nastanejo deviantni pojavi
;(2)
kdo so deviantne osebe
;(3)
kaj naj družba z deviantnimi osebami napravi
.Kriminologija
ni znanost
, ker je za znanost bistvena zmožnost preverjanja spoznanj zeksperimentom. Tu je treba opozoriti na 3 posebnosti:1.v kriminologiji
ni absolutnih spoznanj
, ki bi jih bilo možno vedno znova preveriti zeksperimentom, temveč se kriminološka spoznanja skozi čas spreminjajo – npr. imamo podatek, da je 30% storilcev kaznivih dejanj brezposelnih, čez nekaj let pa ta podatek znaša 60%.2.pri eksperimentih je
potrebno imeti testno in kontrolno skupino
, kar je v kriminologijitežko. Npr. v ZDA so preučevali, ali so gledalci pornografskega filma bili po ogledu boljnasilni kot gledalci komedije. Pri obeh skupinah jim je uspelo dokazati zgolj čustvenovzburjenost.3.
etični vidik 
– eksperimenti lahko testne osebke ogrožajo, so do njih žaljivi ali jihinkriminirajo, zato niso vedno primerna metoda za posredovanje kriminoloških spoznanj.Kriminologija je veda in skupek znanj o tem,
zakaj ljudje kršijo družbene norme
.Kriminologija je mlada veda. Nastala je v sredini 18. stoletja. Bistvo kriminoloških teorij jesvetovati oblasti, kako naj reagirajo na kriminaliteto, jo zmanjšajo in končno izkoreninijo.Tovrstna predpostavka je zgolj hipotetična, ker bi potemtakem bila možna
idealna družba
, vkateri bi imeli vsi ljudje vse potrebe zadovoljene ter vsi enake predstave o družbi. S tem bi seizgubila individualnost in nastala omejenost v razmišljanju, razen če je ravno slednja predpostavka za srečo (
Sreča je privilegij primitivnih
[Vidmar]). Govoriti o tem jenesmiselno, ker ista dejanja določenim ljudem povzročajo srečo, drugim pa nesrečo.Sociolog in kriminolog Emile Durkheim je trdil, da vsaka družba potrebuje kriminaliteto, ker  je le–ta združevalni element, ki drugim ljudem pove, kaj je (ne)zaželjeno. V ZDA so zaradiobrambe pred kriminaliteto uvedli sosedske straže, ki so imele združevalen učinek, medtemko niso v ničemer vplivale na zmanjšanje kriminalitete ter so celo povečale strah pred njo.Prav tako ni učinkovita pretirana represija (npr. izrekanje 30–letnih zapornih kazni), temveč je bolj pomembno zvišati verjetnost prijetja razen pri impulzivnih kaznivih dejanjih, pri katerihstorilec tako ali tako ne razmišlja. Verjetnost prijetja lahko zvišamo s tem, da povečamoštevilo policistov, pri čemer grozi nevarnost policijske države, ali s tem, da zmanjšamo temno polje kriminalitete s povečanjem prijavljenih kaznivih dejanj. Npr. pri družinskem nasiljulahko k temu pripomorejo varne hiše, osveščanje ljudi in hitrejši postopek. Najbolj učinkovito je
senzibiliranje ljudi 
, da:(1)
prepoznajo kriminaliteto
;(2)
prijavijo kriminaliteto
; in(3)
se zanesejo na pomoč države in gotovost kaznovanja
.2
©
2005 Ius Caritas
 
KRIMINOLOGIJA
Zapiski s predavanj
Temno polje kriminalitete pomeni kazniva dejanja, ki jih ne zabeležijo uradne statistike.Običajno obsega nasilje v družini in spolne delikte. Povečanje števila kaznivih dejanj vuradnih statistikah zato ne pomeni nujno povečanja kriminalitete, temveč se je lahko zgolj povečalo število prijavljenih kaznivih dejanj.Število zapornikov na 100.000 prebivalcev pri nas znaša 50, v ZDA med 600 in 700, v primerljivih evropskih državah do 80. Kljub temu, da pri nas ne prihaja do povečanjakriminalitete, zaostrujemo kaznovalno politiko.Včasih sprožijo zaostrovanja kazni posamični dogodki (npr. umor otroka s strani drugih dvehotrok v Angliji). Oglejmo si nekaj primerov:
o
ZDA
1
 in Zambija sta edini državi na svetu, ki nista podpisali Konvencije o otrokovih pravicah, ker sta želeli ohraniti možnost smrtne kazni za mladoletnike.
o
V ZDA je bil zaradi pedofilov sprejet
 Madison Law
, ki zapoveduje obvezno razkritje pedofilov v soseski in storilce spolnih deliktov razvršča v 3 kategorije: 1. ne pretiranonevarni (obvesti se policijo), 2. bolj nevarni (obvesti se šole in vrtce) in 3. zelo nevarni(vse okoliške prebivalce se obvesti, kje pedofil stanuje). Kljub temu, da storilci kaznivihdejanj zoper spolno nedotakljivost v večini primerov delujejo v krogu znancev, se v ZDA pri pedofilih predpostavlja 100% stopnja povratništva. Le–ta znaša 40% pri premoženj-skih deliktih ter samo 10% pri kaznivih dejanjih zoper življenje in telo.
o
V ZDA dobijo storilci, ki storijo 3 nasilna kazniva dejanja z elementom nasilja, dosmrtno ječo (izraz iz baseballa: "
Three strikes and you're out 
"). Najbolj drastičen primer tega pravila je storilec, ki je bil pri 25 letih obsojen na dosmrtno ječo, ker je storil naslednjakazniva dejanja: 1. nasilen odvzem športnih copat, 2. iz trgovine je ukradel vrečko čipsain lastnika odrinil stran, 3. bil je udeležen pri pretepu, v katerem je imel en človek zlomljen nos.
o
Pri nas je prlo do medijskega lia zaradi mučiteljev mačk v Kranju in zaradisadističnega umora brezdomca v Šoštanju.Sprejemanje zakonodaje v čustveno nabitih trenutkih je zelo tvegano in se odsvetuje.
2. KRIMINOLOŠKE TEORIJE
2.1. KLASIČNA KRIMINOLOGIJA
Klasična kriminologija je prva kriminološka šola. Ukvarja se z razmišljanji, kaj je krimina-liteta, kdo so deviantne osebe in kakšna naj bo reakcija države.Klasična kriminologija predpostavlja, da je človek svobodno bitje, ki se sam prosto odloča zasvoja dejanja, tudi za izvršitve kaznivih dejanj. Kazen mora zato primerno odgovarjati nakaznivo dejanje. Nasprotje klasične kriminologije je pozitivistična šola, ki trdi, da človek sprejema odločitve pod vplivom zunanjih dejavnikov. Ekstremisti pozitivistične šole celo trdijo, da človek splohni svoboden. Zmerni zagovorniki pa pravijo, da je človek sicer svoboden, vendar ga zunanjidejavniki močno omejujejo. Zunanji dejavniki so 1. biološki, 2. psihološki in 3. družbeni.Kriminološke teorije se pokrivajo z razvojem kazenskega prava. Klasična kriminologija se jeoblikovala
v sredini 18. stoletja
v krogu mislecev francoske revolucije.Pred francosko revolucijo je bila značilna arbitrarnost sodnikov, ki so sami določali kaznivostdejanja in kazen, pogojeno z družbenim slojem. Ni bilo pisnosti zakonov in vnaprejšnje predvidenosti kazni. Značilno je bilo izrazito kruto kaznovanje. V Angliji se je v tem časusmrtna kazen lahko izvedla za več kot 200 kaznivih dejanj. Kaznovanje je bilo javno znamenom zastraševanja (
 generalna prevencija
). Razširjena je bila tortura, katere namen je bil"dokazati resnico". Vse to je bilo neučinkovito. Z rastjo kriminala je naraščala tudi krutostkazni.
1
Vrhovno sodišče ZDA je 1. marca 2005 odpravilo smrtno kazen za mladoletnike zaradi čustvene nestabilnosti.
3
©
2005 Ius Caritas

Activity (4)

You've already reviewed this. Edit your review.
1 thousand reads
1 hundred reads
andrejocek liked this
Igor Ivetić liked this

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->