Welcome to Scribd, the world's digital library. Read, publish, and share books and documents. See more
Download
Standard view
Full view
of .
Save to My Library
Look up keyword
Like this
10Activity
0 of .
Results for:
No results containing your search query
P. 1
nevrabotenost vo makedonija 1

nevrabotenost vo makedonija 1

Ratings: (0)|Views: 1,968 |Likes:
Published by Trajce_vevcani

More info:

Published by: Trajce_vevcani on Feb 24, 2010
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as DOCX, PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

06/18/2013

pdf

text

original

 
Puna verzija:
 na nevrabotenosta i na inflacijata - EKONOMIJATrenutno pregledate Lite verziju foruma.Pogledajte punu verziju sa odgovarajućim oblikovanjima.
21-09-2009, 04:25 PMREPUBLIKA MAKEDONIJAUNIVERZITET SV. “KLIMENT OHRIDSKI”POLICISKA AKADEMIJASEMINARSKA RABOTAPREDMET:VOVED VO EKONOMIJA I EKONOMSKI SISTEM NA RMTEMA NEVRABOTENOST I INFLACIJAVoved: Nevrabotenosta e eden od najserioznite problemi so koj se soočuva sovremenoto opštestvo.Posledicite od nego se nedovolna iskoristenost na domašnite resursi, što doveduva donamaluvawe na nacionalniot dohod na naselenieto, a kako epilog na seto toa e siromaštijata.Dodeka inflacijata pretstavuva ekonomski fenomen so koj se označuva opađaweto na kupovnatamoć na domašnata parična edinica na vnatrešniot Pazar. Taa najčesto se pojavuva koga nivoto nacenite zabeležuvaat nerealen porast. Za razlika od inflacijata, deflacijata označuva dijametralnasostojba koga opštoto nivo na cenite opađaat.Sodržina: Nevrabotenost. Pod nevrabotenost najčesto se smeta deka e toa broj na lica koi se bez rabota.Ova e široko postavena definicija koja vo sebe gi apsorbira decata i mladite vo pred rabotnavozrast, penzionerite, domaćincite, bolnite lica, rabotno-nesposobnite lica, kako i licata koiednostavno nesakaat da rabotat i ne baraat rabota. Od tie pričini najtočna definicija podnevraboteni se smetaat site onie lica koi se sposobni da rabotat, sakaat da rabotat i aktivno baraatrabotat, no nemožat da ja najdat rabotata.
 
Skoro vo site zemji so pazarna ekonomija bitten uslov za edno lice da se smeta za nevraboteno, pokraj rabotnata sposobnost i želbata za rabota, potrebno e da vložuva specifični napori za da sevraboti. Taka vo SAD liceto mora najmalku četiri nedeli da posetuva pretprijatija, da se interesiraza možnost za vrabotuvawe i da se javuva na konkurs za vrabotuvawe. Stapkata nanevrabotenost se dobiva kako soodnos pomeđu brojot na nevraboteni lica i fkupnata rabotna sila.Stapka na nevrabotenost=broj na nevraboteni lica / vkupna rabotna sila * 100Vkupnata rabotna sila e demografska kategorija koja ja sočinuvaat vrabotenite i nevrabotenitelica zaedno. Za vraboteni lica se smetaat onie koi izvršuvaat nekoja platena rabota, kako i oniekoi imaat vrabotuvawa, no privremeno se otsutni od rabota poradi bolest, štrajk i slično. Nevrabotenosta e eden od najgolemite problemi za sekoja država, bidejći ja nagrizuva nejzinataegzistencija i golema šteta vrz nejzinata pazarna ekonomija. Toa e problem par exellenee kojnanesuva ekonomski i socijalni trošoci na državnata blagajna. Vo šreesetite godini međuekonomistite postoeše konsenzus, veruvawe deka na postojnoto nivo na tehnološka razvienost isostojbata na pazarot na trudot, stapkata na nevrabotenost od 4% e kompatibilna so relativnocelosno koristewe na resursite. Analizirajći gi ekonomskite trošoci poznatiot amerikanskieconomist Artur Okun vo 1961 godina tvrdel deka sekoe 3% namaluvawe na faktičkiot brutodomašen proizvod pod potencionalniot, predizvikuva zgolemuvawe na stapkata na nevrabotenostza 1 postoten poen, spored toa ako pretpostavime deka vo edno stopanstvo postoi stapka nanevrabotenost od 6% i deka poradi recesija bruto domašniot proizvod se namalil za 4%, toa će predizvika porast na nevrabotenost za 2 postotni poeni i sega stapkata na nevrabotenost ćeiznesuva 8%.Taka na primer vo periodot na recesija vo tekot na sedumdesetite i osumdesetite godini odminatiot vek koga nevrabotenosta vo SAD beše najgolema, amerikanskata ekonomija pretrpezagubi vo ekonomskiot proizvod vo iznos od 1354 milijardi dolari.Socijalnite trošoci od nevrabotenosta teško se merlivi, odnosno teško se kvantificiraat. Tie voosnova se vrzani za humanite i psihološkite problemi što so sebe gi nosi nevrabotenosta. Pokrajekonomskite trošoci brojni medicinski istražuvawa vo razvienite zemji ukažuvaat dekannevrabotenosta, a osobeno ako e taa dolgotrajna doprinesuva za seriozno narušuvawe nafizičkoto i psihičkoto zdravje na nevrabotenite lica. Nevrabotenosta go zasiluva čuvstvoto na poniženost, inferiornost, često e pričina z ateški psihološki depresii, za srcevi zaboluvawa, zarazvod na brakovi, za samoubistva i za vleguvawe na nevrabotenite vo temnite vodi nakriminalot, drogata, prostitucijata i drugo.Vo period na visoka nevrabotenost državniot buxet gubi sretstva po poveće osnovi:-rastat socijalnite transveri za nevrabotenite;-se gubat danocite od dohod do kolku postoi nevrabotenost, luđeto bi gi plaćale;-se gubat pridonesite povrzani so socijalnoto osiguruvawe koi gi plaćaat vrabotenite.Taka na primer godišnite trošoci na državnata blagajna vo Anglija po eden nevraboten rabotnik  po ovaa osnova se procenuva na 8-9 iljadi funti, a na godišno nivo koga vo ovaa zemja imalo 3milioni nevraboteni lica iznesuva 24-27 milijardi funti.Spored najgolem del na ekonomski teoretičari postojat tri osnovni vidovi na nevrabotenost, a toase: frikciona, strukturna i ciklična.Frikcionata nevrabotenost se smeta za blaga forma na nevrabotenost koja obično ja uslovuvaatdve grupi na faktori. Prvata se t.n. inperfektnosti na pazarot na trudot, odnosno neblagovremena inesoodvetna informiranost za novo otvorenite rabotni mesta, a vtorata se permanentnitefluktuacii na vrabotenite od edno na drugo rabotno mesto, od edna vo druga firma ili ode den vodrug region. Duri i vo uslovi na najgolema vrabotenost želba na sekoj vraboten e da najde drugorabotno mesto što će mu ovozmoži pogolem ličen dohod ili podobri uslovi za unapreduvawe.
 
Strukturnata nevrabotenost e determinirana od strukturnite promeni vo ekonomijata, a ovie pak vo golema merka se usloveni od tehnološkite promeni. Brziot razvoj na visokite tehnologii, aosobeno na mikro-elektronikata predizvika golemi strukturni promeni vo zemjite so pazarniekonomii. Taka na primer vo sektorot na uslugi, a osobeno vo delot na obrabotka i pribirawe nainformaciite za smetka na sektorot za energetika i surovini nastanaa vidni promeni. Na ovojnačin doađa do rasčekor među ponudata i pobaruvačkata na oddelni profile i zanimawa, koidržavata navreme nemožela da gi pretpostavi i da gi obezbedi. Taka nekoi struki se raspađaat, ase javuvaat novi struki. Luđeto što ja izgubile rabotata treba da se prekvalifikuvaat za novitestruki.Cikličnata nevrabotenost kako što se gleda od samiot zbor e vrzana za cikličnoto dvižewe irazvoj na pazarnata ekonomija. Koga ekonomskiot ciklus proađa niz fazata na recesija doađa doopađawe na ekonomskata aktivnost što predizvikuva i opađawe na pobaruvačkata na rabotnatasila i porasnuva brojot na nevraboteni. Tipičen primer za ova se ekonomskite recesii što nastanaavo istočno evropskite zemji, među koi i vo našata zemja so raspađaweto na socijalističkoto- pazarno ureduvawe kade stapkata na nevrabotenost e katastrofalna.Pričinite za nevrabotenost se mnogubrojni i po ova prašawe vladee najgolemo nesoglasuvawe kajekonomistite. No sepak problemot se sveduva na specifikite na funkcioniraweto na pazarot natrudot, odnosno nemožnost od negovo uramnotežuvawe, a nekoi ekonomisti smetaat deka toj problem voopšto nemože da se uramnoteži.Grafikonot što e vo prilog pokažuva zošto nevrabotenosta vo kapitalizmot ima prisilen, a nedobrovolen karakter. Grafikonot poađa od pretpostavka deka naemninite, platite na rabotnicitevo pazarot na trudot se fleksibilni, promenlivi nagore i nadole. Linijata DD, ja pretstavuva pobaruvačkata na trudot, a linijata SS ponudata na trudot. Kako što se gleda od grafikonotkrivata na ponudata pri količina na trud od L (kade što platite se visoki stanuva potpolnoneelastičen i poprima vertikalen oblik, da se potsetime deka porastot na naemninite predizvikuva porast na ponudata na rabotna sila, odnosno trud, samo od opredelena točka-koga taa tožka će gonadmine efektot na dohodot preovladuva pred efektot na supstitucijata i ponudata stanuvaneelastična, odnosno ne reagira na zgolemenite plati). Bidejći platite se fleksibilni-nagore inadolu, ramnotežata će se vospostavi vo točkata E, pri visina na platite vo točkata W.Rastojanieto od A do E go pokažuva brojot na vrabotenite, a rastojanieto od E do F dobrovolnonevrabotenite rabotnici-onie koi ne prifaćaat vrrabotuvawe pri dadenata visina na platite votočkata W.Ortodoksnite teoretičari na pazarot na trudot za nefleksibilnosta na naemninite nadolu giobvinuvaat sindikatot i vladata koi preku svoite kolektivni dogovori postojano insistiraat nazgolemuvawe na platite vršat distorzija na pazarot na trudot so propišuvawe na minimalninaemnini so golemi socijalni transveri nameneti za nevrabotenite. Ovie merki pridonesuvaatnevrabotenite da ne prifaćaat rabota za poniski plati bidejći podobro živeat od socijalni pridonesi.Vo osumdesetite godini od minatiot vek, vrvni svetski ekonomisti poznati pod imeto kejzijancimoćne validno dokažaa zašto pazarot na trudot vo sovremenite uslovi bavno se uramnotežuva.Vo toj kontekst posebno se značajni teoriite t.n. plati za efikasnost i teorii za t.n. insajderi iautsajderi. Suštinata na teorijata za plati za efikasnost e deka pretprijatijata gi utvrduvaat realnite plati na povisoko nivo od uravnoteženoto, bidejći taa ima silni pozitivni dejstvija vrz

Activity (10)

You've already reviewed this. Edit your review.
1 hundred reads
1 thousand reads
batanm3623 liked this
Vjola Fetahu liked this
stojanovamarija liked this
Maja Tripunoska liked this
Nikola Stojkov liked this
caculko liked this
Verce99 liked this

You're Reading a Free Preview

Download
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->