dru\u017ebe,\ue000se\ue000pa\ue000vanjo\ue000vra\u010da\ue000in\ue000jo\ue000izoblikuje\ue000\u2013\ue000gre\ue000za\ue000nekak\u0161no\ue000delovanje.\ue000Ker\ue000je\ue000pravo\ue000izraz\ue000dru\u017ebenih odnosov, lahko\ue000pravo\ue000razumemo\ue000samo\ue000\u010de\ue000poznamo\ue000dru\u017ebene\ue000odnose\ue000v\ue000dru\u017ebi\ue000\u2013\ue000ne\ue000moremo\ue000ga\ue000obravnavati\ue000lo\u010deno\ue000od\ue000 dru\u017ebenih\ue000razmer\ue000v\ue000katerih\ue000je\ue000nastalo.\ue000\u0160ele\ue000to\ue000osvetli\ue000pravo v njegovem to\u010dnem pomenu.\ue000
Sredi\ue0002.\ue000tiso\u010dletja\ue000p.n.\u0161.\ue000se\ue000pojavijo\ue000Italiki.\ue000Del\ue000njih\ue000so\ue000bili\ue000Latinci,\ue000poseben\ue000rod\ue000latincev\ue000pa\ue000so\ue000bili\ue000Rimljani,\ue000ki\ue000se\ue000 naselijo\ue000ob\ue000reki\ue000Tiberi.\ue000\u017de\ue000okoli\ue000l.\ue0001000\ue000p.n.\u0161.\ue000je\ue000okoli\ue000Tibere ve\u010d naselij, ki pa \u0161e niso zdru\u017eena. Rim naj bi nastal okoli\ue000755/54\ue000p.n.\u0161.\ue000lega\ue000mesta\ue000je\ue000taka,\ue000da\ue000onemogo\u010da\ue000obrambo\ue000\ue000\ue000razvijejo\ue000se\ue000v\ue000borbeno\ue000ljudstvo.\ue000Rim\ue000kmalu\ue000 pade\ue000pod\ue000Etru\u0161\u010dane,\ue000etru\u0161\u010danski\ue000kralji\ue000vladajo\ue000Rimu\ue000vse do leta 508 p.n.\u0161.\ue000\ue000obdobje\ue000sedmih\ue000kraljev.\ue000Rimljani\ue000 iz\u017eenejo\ue000zadnjega\ue000etru\u0161\u010danskega\ue000kralja\ue000in\ue000na\ue000\u010delo\ue000postavijo dva\ue000svoja\ue000konzula.\ue000L.\ue000508\ue000p.n.\u0161.\ue000ustanovijo\ue000republiko\ue000 \u2013\ue000ljudstvo\ue000samo\ue000ureja\ue000svoje\ue000zadeve.\ue000Konzula\ue000sta\ue000samo\ue000najvi\u0161ja uradnika izvr\u0161ilne oblasti. Zakonodajno oblast ima ljudstvo,\ue000izvr\u0161uje\ue000pa\ue000jo\ue000v\ue000ljudskih\ue000tribunah.\ue000Rimljani\ue000se\ue000po\u010dasi\ue000krepijo,\ue000si\ue000pridobivajo\ue000primat\ue000med\ue000sosednjimi
podreditvi\ue000Apeninskega\ue000polotoka\ue000so\ue000se\ue000za\u010deli\ue000ozirati\ue000v\ue000Sredozemlje. Kmalu\ue000je\ue000Rim\ue000postal\ue000sredozemska\ue000velesila.\ue000 Konkurirala\ue000mu\ue000je\ue000le\ue000Kartagina,\ue000mo\u010dna\ue000in\ue000bogata\ue000dr\u017eava.\ue000Sledil\ue000je\ue000neizbe\u017een\ue000konflikt\ue000med obemi \u2013\ue000gre\ue000za\ue000primat\ue000 v\ue000Sredozemlju:\ue000
dr\u017eava,\ue000Kartagina\ue000pa\ue000je\ue000razvle\u010dena\ue000po\ue000severnoafri\u0161ki\ue000obali. Adut Karta\u017eanov je mo\u010dna mornarica, na
za\u010detku\ue000so\ue000tudi\ue000sposobnej\u0161i\ue000poveljniki,\ue000vendar\ue000imajo\ue000podkupljivo vodstvo. Karta\u017eani so pri\u0161li celo pred
vrata\ue000Rima\ue000(Hanibal).\ue000Rimljani\ue000so\ue000se\ue000izkazali\ue000kot\ue000dobri\ue000vojaki,\ue000saj\ue000so\ue000se\ue000v\ue000ve\u010dih vojnah hitro u\u010dili in
krepili.\ue000Niso\ue000borili\ue000le\ue000s\ue000Kartagino,\ue000temve\u010d\ue000tudi\ue000z\ue000drugimi (Makedonija, gr\u0161ke dr\u017eavice). Po 2. punski vojni
Gospodarski\ue000problemi\ue000\ue000\ue000V\ue000Rim\ue000prihaja\ue000ogromna\ue000koli\u010dina\ue000dobrin.\ue000Iz\ue000provinc\ue000predvsem poceni \u017eito,\ue000kovine.\ue000Delo\ue000
malih\ue000kmetov\ue000postane\ue000nerentabilno,\ue000zato\ue000ubobo\u017eajo,\ue000bankrotirajo in se brez premo\u017eenja selijo v Rim. Tam pa so
le\ue000sredstvo\ue000za\ue000politi\u010dne\ue000manipulacije.\ue000Rimljani\ue000so\ue000sami volili, zato so bogati politi\u010dni\ue000stremuhi\ue000podkupovali\ue000
mno\u017eice\ue000(zastonj\ue000hrana,\ue000organizirane\ue000zabave...).\ue000Nekateri\ue000magistrati\ue000si\ue000prizadevajo za razne (agrarne) reforme,
Rimljani\ue000so\ue000osvojenim\ue000teritorijem\ue000pustili\ue000veliko\ue000mero\ue000samouprave, saj s tem la\u017eje ohranijo teritorij. Veliko manj razvitih\ue000je\ue000sprejelo\ue000rimsko\ue000kulturo\ue000in\ue000na\u010din\ue000\u017eivljenja,\ue000sicer pa so Rimljani podjarmljena ljudstva pustili pri miru.\ue000 Rimski\ue000imperij\ue000se\ue000obdr\u017ei\ue000kar\ue000nekaj\ue000\u010dasa\ue000skupaj\ue000tudi\ue000zato, ker so vse meje naravne meje (Z \u2013\ue000Atlantik,\ue000J\ue000\u2013\ue000pu\u0161\u010dava,\ue000 V\ue000\u2013\ue000\u010crno\ue000morje,\ue000velike\ue000reke,\ue000gorovje;\ue000edino\ue000na\ue000S\ue000gradijo\ue000Rimljani obrambni zid).\ue000
Propad\ue000rimskega\ue000cesarstva\ue000se\ue000je\ue000za\u010del,\ue000ko\ue000je\ue000za\u010dela\ue000popu\u0161\u010dati\ue000osnovna\ue000celica\ue000\u2013\ue000dru\u017eina.\ue000Zunanji\ue000faktorji:\ue000imperij\ue000
je\ue000bil\ue000ogromen,\ue000vendar\ue000je\ue000bila\ue000uprava\ue000neuspe\u0161na.\ue000Prihaja\ue000do\ue000sovra\u017enih\ue000napadov,\ue000bojev\ue000z\ue000Barbari,\ue000tudi\ue000notranji
propad.\ue000Zvrsti\ue000se\ue000veliko\ue000nekompetentnih\ue000vladarjev.\ue000\u017divljenje\ue000postaja\ue000vedno\ue000slab\u0161e.\ue000Dr\u017eava\ue000dviguje\ue000davke,\ue000ker\ue000
rabi\ue000denar.\ue000Rim\ue000je\ue000poveril\ue000pobiranje\ue000davkov\ue000zasebnikom\ue000(zakup\ue000davkov),\ue000ti\ue000pa\ue000so\ue000brutalno\ue000izterjevali\ue000davke,\ue000zato
se\ue000je\ue000ljudstvo\ue000upiralo.\ue000Leta\ue000300\ue000cesar\ue000Dioklecijan\ue000uvede\ue000absolutno\ue000diktaturo\ue000(dominus\ue000et\ue000deus\ue000\u2013\ue000vladar\ue000in\ue000
V\ue000civilnem\ue000obdobju\ue000je\ue000najbolj\ue000vplivno\ue000civilno\ue000pravo.\ue000Leta\ue000201.\ue000p.n.\u0161.\ue000staro\ue000pravo\ue000ne\ue000ustreza\ue000ve\u010d\ue000in\ue000nastopi\ue000
praetor\ue000\u2013\ue000praetorsko\ue000pravo.\ue000Kasneje\ue000je\ue000praetor\ue000\u0161e\ue000dejavnik,\ue000vendar\ue000ne\ue000prevladujo\u010d.\ue000V\ue000\u010dasu\ue000Avgusta\ue000delujejo\ue000
klasi\u010dni\ue000pravniki\ue000\u2013\ue000klasi\u010dno\ue000obdobje\ue000do\ue000l.\ue000230\ue000(umrejo\ue000vsi\ue000klasi\u010dni\ue000pravniki)\ue000ali\ue000do\ue000l.\ue000300\ue000(Dioklecianovi\ue000akti\ue000
vsebujejo\ue000\u0161e\ue000elemente\ue000klasi\u010dnega\ue000prava).\ue000Sledi\ue000postklasi\u010dno\ue000obdobje\ue000do\ue000l.\ue000565,\ue000ko\ue000umre\ue000Justinjan.\ue000
plebejce,\ue000omejeval\ue000samovoljo\ue000patricijev,\ue000razlagal\ue000je\ue000pravo\ue000in\ue000delil\ue000pravico.\ue000V\ue000tistem\ue000\u010dasu\ue000pravne norme niso bile zapisane,\ue000prehajale\ue000so\ue000iz\ue000roda\ue000v\ue000rod.\ue000Ob\u010dutek,\ue000da\ue000se\ue000jih je treba dr\u017eati, jim je dajala tradicija\ue000\ue000obi\u010dajno\ue000pravo\ue000\u2013\ue000 ni\ue000uzakonjeno\ue000pravo\ue000\u2192\ue000vsak\ue000si\ue000je\ue000lahko\ue000razlagal\ue000po\ue000svoje.\ue000Naslednji\ue000uspeh\ue000plebejcev je bil, da so dosegli, da se dolo\u010dene\ue000pravne\ue000norme\ue000zapi\u0161ejo\ue000in\ue000uzakonijo.\ue000Nastal\ue000jeZakonik\ue000XII.\ue000Plo\u0161\u010d,\ue000ki\ue000je\ue000edina\ue000v\ue000Rimu\ue000nastala\ue000
Posega\ue000na\ue000vsa\ue000podro\u010dja\ue000(kazensko,\ue000sakralno\ue000\u2013\ue000versko,\ue000obligacijsko,\ue000stvarno,\ue000dedno\ue000pravo,\ue000pravni\ue000postopek). Pravila,\ue000ki\ue000jih\ue000uzakoni\ue000zakonik\ue000imenujemo\ue000IUS\ue000CIVILE\ue000ali\ue000civilno\ue000pravo.\ue000To\ue000so\ue000tiste\ue000odlo\u010dbe,\ue000ki\ue000veljajo\ue000samo\ue000za\ue000 rimske\ue000dr\u017eavljane.\ue000Zato\ue000to\ue000obdobje\ue000imenujemo\ue000obdobje civilnega prava.\ue000
,\ue000volile\ue000so\ue000vi\u0161je\ue000magistrate\ue000in\ue000odlo\u010dale\ue000o\ue000prito\u017ebah\ue000dr\u017eavljanov\ue000zoper\ue000 smrtno\ue000obsodbo,\ue000ki\ue000so\ue000jo\ue000izrekli\ue000vi\u0161ji\ue000magistrati\ue000(vi\u0161ji\ue000mag.\ue000imel\ue000tudi\ue000pravosodno\ue000funkcijo\ue000\u2013\ue000imperium).\ue000\u010ce\ue000je\ue000bil\ue000 tujec\ue000obsojen\ue000na\ue000smrt,\ue000je\ue000bil\ue000takoj\ue000ubit,\ue000\u010de\ue000pa\ue000je\ue000vi\u0161ji\ue000magistrat izrekel smrtno obsodbo dr\u017eavljanu, se je ta lahko prito\u017eil\ue000na\ue000lj.\ue000sk.\ue000
sestavljali\ue000predstavniki\ue000najbogatej\u0161ih\ue000dru\u017ein,\ue000ki\ue000so\ue000praviloma\ue000preden\ue000so\ue000pri\u0161li\ue000v\ue000senat\ue000prehodili\ue000celotno\ue000upravno\ue000 pot.\ue000V\ue000obdobju\ue000republike\ue000senat\ue000nima\ue000zakonodajne\ue000oblasti \u2013\ue000ima\ue000le\ue000vlogo\ue000posvetovalnega\ue000telesa.\ue000Senat\ue000de\ue000facto\ue000 odlo\u010da\ue000o\ue000zunanji\ue000politiki\ue000in\ue000delno\ue000tudi\ue000o\ue000notranji\ue000politiki.\ue000Izdaja\ue000svoje\ue000sklepe\ue000(senatus\ue000consulta).\ue000Senatovi\ue000sklepi\ue000 (SC-Senatus\ue000Consulta)\ue000pa\ue000niso\ue000obvezni,\ue000nimajo\ue000mo\u010di\ue000zakona, vendar u\u010dinkujejo na podlagi senatove avtoritete.\ue000 Na\ue000za\u010detku\ue000razvoja\ue000rimskega\ue000prava\ue000je\ue000moral\ue000senat\ue000potrditi zakon sprejet v ljudski skup\u0161\u010dini. Kasneje so to
\u2022cenzor\ue000(2)\ue000
\u2022kvestor\ue000(2)\ue000
\u2022ljudski\ue000tribun\ue000
\u2022korilski\ue000edil\ue000
\u2022plebejski\ue000edil\ue000
Rimski\ue000magistrati\ue000so\ue000dr\u017eavni\ue000uradniki\ue000voljeni\ue000v\ue000ljudskih skup\u0161\u010dinah.\ue000Lo\u010dimo\ue000dve\ue000skupini\ue000vi\u0161je\ue000in\ue000ni\u017eje.\ue000Vi\u0161ji\ue000imajo\ue000 vrhovno\ue000oblast\ue000(pravosodna\ue000funkcija)\ue000-\ue000imperium\ue000(odlo\u010dal\ue000o\ue000\u017eivljenju\ue000in\ue000smrti,\ue000vojni,...).\ue000Rimski\ue000birokratski\ue000sistem\ue000 je\ue000zaznamovan\ue000z\ue000obliko\ue000piramide\ue000in\ue000sistemom\ue000kolegialnosti\ue000(vsaj\ue0002\ue000na\ue000isti\ue000funkcji\ue000\u2013\ue000en\ue000nadzira\ue000drugega,\ue000prepre\u010di\ue000 samovoljnost\ue000z\ue000ugovorom\ue000ali\ue000vetom).\ue000Funkcija\ue000je\ue000\u010dasovno\ue000omejena\ue000(ponavadi\ue000eno\ue000leto)\ue000Samovoljo\ue000prepre\u010duje\ue000 tudi\ue000piramidalni\ue000sistem.\ue000Tudi\ue000moderni\ue000sistemi\ue000poznajo\ue000\u010dasovno omejevanje funkcij, saj s tem prepre\u010dijo
predstavljala\ue000vrhovno\ue000oblast\ue000\u2013\ue000pravno,\ue000izvr\u0161ilno,\ue000sodno,\ue000voja\u0161ko\ue000oblast.\ue000Vsak\ue000konzul\ue000je\ue000lahko\ue000svojemu\ue000kolegu\ue000 izrekel\ue000intercessio\ue000\u2013\ue000ugovor\ue000ali\ue000pa\ue000veto.\ue000Samo\ue000kadar\ue000je\ue000Rimu\ue000grozila\ue000nevarnost\ue000so\ue000postavili\ue000diktatorja\ue000(samo\ue0006\ue000 mesecev).\ue000Pretor\ue000je\ue000dr\u017eavni\ue000uradnik,\ue000ki\ue000je\ue000dol\u017ean\ue000skrbeti\ue000za\ue000potek pravdanja.\ue000Na\ue000za\u010detku\ue000je\ue000eden\ue000(mestni\ue000\u2013\ue000