Krisperjeva hi[a - detajl
\ Krisper House - detail
5
FOREWORD
At the turn of the 20th century a new art style evolved in several European cities. It featured a common stylistic language while reflecting diverse cultural expressions and also different names> Art nouveau (new art), Jugendstil (youth style), Modern Style,École de Nancy (Nancy school), Glasgow Style, Modernism,Liberty Style and Sezession (Secessionism). The last became established to represent this architectural orientation in Sloveniatoo. It embraced all types of art from architecture, painting and sculpture, which till then had been regarded as high art, to the applied arts, theatre, music, literature and fashion. In this way it expressed an idea that subsequently became the central concept of 20th century modernists, i.e. that all arts are equal.The highest goal of Art nouveau was to create total works of art — where the so-called Gesamtkunstwerke — where the works of diverse kinds of art blend and enhance each other in perfect harmony to form a whole.The new style is distinctly connected with the wealthy middle class. It is linked to specific towns and cities, less so to regions.Thus, for example, it is important for Barcelona, not Madrid< for Glasgow, not London< for Paris and Nancy, not France. The
4
UVOD
Na prehodu v 20. stoletje se je v ve; evropskih mestihrazvila nova umetnostna smer, ki je imela skupni slogovnijezik, obenem pa razli;ne kulturne izraze in tudi razli;naimena> art nouveau (nova umetnost), Jugendstil(mladeni[ki stil), Modern Style (moderni slog), École deNancy (nancyjska [ola), Glasgow Style (glasgowski slog),Modernisme (modernizem), stil Liberty (svobodni slog) inSezession (secesija). Slednje ime se je uveljavilo za oznakote smeri v arhitekturi tudi pri nas. Nova smer je zajela vsezvrsti umetnosti, od arhitekture, slikarstva in kiparstva, kiso dotlej veljale za visoko umetnost, do uporabneumetnosti, gledali[;a, glasbe, literature, mode. Na ta na;inje izra/ala idejo, ki je pozneje postala osrednja idejamodernistov 20. stoletja. To je, da so vse umetnosti enake.Najvi[ji cilj nove umetnosti so bile tako imenovanecelostne umetnine - Gesamtkunstwerke, kjer se v popolniusklajenosti prepletajo in dopolnjujejo v celoto delarazli;nih umetnostnih zvrsti.Novi slog je izrazito povezan z me[;anstvom. Povezan je zdolo;enimi mesti in manj z de/elami. Tako je npr.pomemben za Barcelono, in ne za Madrid, za Glasgow, in neza London, za Pariz in Nancy, ne pa za Francijo. Me[;anstvoje bilo glavni porabnik nove umetnosti.V /elji, da bi sepribli/alo plemstvu, je veliko pozornosti namenjalo bli[;usvojega bivali[;a, ki je tako postalo celostna umetnina
par excellence.
Nova umetnost je pomenila prelom s tradicionalnimakademizmom, s posnemanjem starih slogov. Bila je za;etekmoderne umetnosti, za katero je zna;ilno iskanje novegajezika, ki bi odseval novega duha. Izkoristila je tehni;ninapredek in nove mo/nosti, ki jih je ponujala industrija>nove materiale (/elezo, jeklo, steklo, /elezobeton) in novetehnike. Razvijala je serijsko proizvodnjo, s katero so noviizdelki postali dostopni [ir[im mno/icam.Nova umetnost je bila tesno povezana z gospodarskim indru/benim napredkom in s spremembami, ki so jihdo/ivljala evropska mesta na prelomu 19. stoletja, s hitrimrazvojem industrije in mno/i;no industrijsko proizvodnjo,z razvojem prometnih sredstev (/eleznica, avtomobil),telekomunikacij, z novimi viri energije, z dru/benimi indemografskimi spremembami itd.