Vtika

Letnik 13, tevilka 1

November 2015
Izdaja: Gimnazija Beigrad
Urednik: Svit Komel
Grafino oblikovanje: Daniel Azaz, Lea Loti krjanc, Tjaa inkovec
Naslovnica: Polona Mertelj, pobarvali otroci iz vrtca Mojca
Mentorica: Mojca Osvald
Tisk: Birografika Bori d.o.o
ISSN: 1580 - 4798

Kazalo
Beseda urednika
Feminizem ni obvezen, je pa nujen
To je moje mesto!
September - mesec protestov
OdgovorNI akanje
Reforma mature in obrambe
Poroilo z mejnih prehodov 
Dobovski smetarji
ez vse meje
tudentska Iskra
Jeremy Corbyn- Champion of the People or Socialist Wannabe?
Transgene maobe
Nas brigajo reklame?
[Vpii naslov]
Surfati na Portugalskem ali urati na Krfu 
Kreteni obiejo Kreto
How I hitchhiked to Poland
Svinjski Sziget
Shakespeare Schools Festival
Internacionalna gensko modificirana maina
Sloni so zakon!
Misija Mumbaj: USPELA!
SEBA RAZKRIVA
Kaj narediti, e si se v olo pripeljal z biciklom
Dogodivine viteza Haimirja

2
3
6
9
12
15
17
18
21
24
28
30
32
34
36
41
44
48
51
54
57
59
62
64
65

Svit Komel

Kaj sploh pomeni Vtika? Smo mi vtikai, ker se vtikamo v raznorazne teme, razpredamo in piemo o njih? Ali pa pomeni, da svoje misli priklopimo in se nam posveti
kakna ideja, kot neko sonce? Morda pa ta beseda oznauje nekaj bolj preprostega, za
kar ni potrebno filozofsko razmiljanje. Mogoe so zaetniki tega asopisa, nai oaki, sedeli v uilnici in se spraevali, kako naj poimenujejo
novo ustvarjeno glasilo, ko je eden izmed njih zagledal v
kotu vtinico in se odloil, da je to dovolj plemenit objekt,
da postane ime neesa taknega, kot je beigrajski olski
asopis. Ostali so mu ugovarjali in trdili, da je bolj pomembno tisto, kar vtakne v vtinico kot vtinica sama. Ker pa
so predvideli, da kabel jeseni 2015 ne bo omogoil novemu
uredniku, da se vanj vtakne, so se raje odloili za povsem
drugo besedo Vtika. Predmet, ki ni vtinica, a hkrati ne
more biti obravnavan izven vtaknjenosti vanjo. Je popolna celota: spojek med virom
in porabnikom, ensko in mokim (eprav ne brez spolne asimetrije), naravo in drubo, dijakom in njegovo okolico. Prav to omogoa vsem dijakom, ki se vtikajo, da so
tudi vtaknjeni v neko obe vtikalie, ki osmisli celoten proces vtikanja. Torej, bralec,
v roki dri prvo letonjo edicijo te popolne celote, zbirko vseh vtaknjenih vtikanj. Naj
se te dotaknejo. Ob tej priliki se e enkrat zahvaljujem vsem piscem, ki ste zabeleili
svoja vtikanja, oblikovalcem, ki ste jih staknili skupaj v popolno celoto, in stvariteljici
naslovnice, ki je celoti narisala obraz. Brez vas ne bi bilo Vtikaa.

Vir za slike: Power plugs and sockets . [internet]. [citirano 8. 11. 2015. Dostopno na naslovu: https://en.wikipedia.org/wiki/AC_power_plugs_and_sockets.

BESEDA UREDNIKA

Ula Nikolaja Ratajec

Feminizem ni obvezen, je pa nujen

ravno izreene izjave. enske ne

potrebujemo feminizma, me je
naenkrat presenetil prijateljiin
glas, nismo rtve - zdaj smo
enakovredne. Za nekaj trenutkov
sem obnemela.
Strmela sem v njene ivo rdee
naminkane ustnice, tanke
najlonke, zaradi esar je drgetala,
ter evlje s peto, v katerih je, kot

je dejala sama, s teavo hodila.

Ja, 17-letnica, ki je to jutro izbrala obleko, v kateri izgleda bolj
privlano, ne pa toplo in udobno
obleko, je trdila, da enske niso
rtve drubenega pritiska.
Dekle, katerega videz je kriee
sporoal: elim ugajati!, je verjelo v enakost spolov. Obnemela
sem nad ironijo.
Prepriani smo, da ivimo v svetu,
kjer smo si moki in enske
enakovredni. Pa vendar, e le
nismo naega miljenja popolnoma prilagodili drubi, lahko na
vsakem koraku vidimo
dokaze, ki izpodbijajo to trditev
do take mere, da me vseprisotno
preprianje o enakovrednosti
mokih in ensk spravlja v smeh.
Lahko reemo, da smo enske
enakopravne, kdor pa zagovarja
nao enakovrednost, je spregledal
ostale vidike drube, kjer so
enske e vedno podvrene svoji
zgodovinski vlogi. Verjamem, da
za neenakovrednost ensk obstajata dva vzroka: ZGODOVINA in
KAPITALIZEM.

Zgodovino zatiranja ensk

lahko skoraj enaimo z
zgodovino lovetva
ZGODOVINA
Zgodovino zatiranja ensk lahko skoraj enaimo z zgodovino
lovetva. Gledanje na ensko
kot na stroj za rojevaje otrok,
ibkeji spol, ki za svoje preivetje
potrebuje moa, dojemanje ensk
3

kot iracionalnih in ustvenih bitij,

ki se niso sposobna razumno
odloati glede politinih zadev,
sega dale nazaj skoraj do samega
zaetka lovetva ter se je konalo
... pred nekaj desetletji. Dojemanje, ki ga danes pojmujemo kot
seksistino, je globoko zakoreninjeno v nai drubi in v nai kulturi. Nesmiselno bi bilo zagovarjati,
da je zakonodaja, ki je bila spremenjena pred nekaj desetletji,

izkoreninila seksizem, katerega

vseprisotnost je skozi tisoletja
narekovala drubeno, druinsko
in politino ivljenje prav vsakega
posameznika.
Kljub pravnim spremembam in
spremembam naega racionalnega miljenja o vlogi ensk se
navade in sprejemanje te iste vloge
ne spreminjajo tako hitro. Vem,
da tako nenadne spremembe
drubene mentalitete ne morem

Vir za slike: Lastni.

Pred nekaj dnevi sem se na hladen

veer zaklepetala s prijatelji in
isto sluajno smo se zapletli v
pogovor o poloaju ensk danes.
Seveda sem feministka, sem
rekla in e v istem trenutku zautila nekaken neprijeten obutek
tesnobe. Feminizem se mi zdi
e vedno nujno potreben, sem
nadaljevala in zdelo se mi je, da
ustvarjam napeto vzduje. Nisem
se motila. Veina navzoih je zavila z omi ali pa rahlo posmehljivo
zmajala z glavo. Pogledala sem
naokoli in iskala privrence svoje

vlogam, ki so zakoreninjene v
nai kulturi, in proti tistemu, ki
se s temi vlogami okoria in jih
posledino eli ohraniti - proti
kapitalizmu, seveda.
C(r)APITALISM
Oh, kapitalizem. Notranjo kontradiktornost in ostale absurdnosti tega drubenega sistema
bom pustila na strani, zaenkrat
si zapomnimo tole: v kapitalizmu smo najprej potroniki, ele
potem smo ljudje.
Kot to prikae Adam Curtis (The
Century of the Self: Happiness
Machines), trenutni drubeni sistem od nas eli, da bi potroili im
ve denarja, zato si prizadeva ne
le, da bi kupovali stvari, ki jih potrebujemo, marve tudi tiste, ki jih
ne. Kapitalisti so zato iznali nain
oglaevanja, ki bi v ljudeh zbudil
eljo po neem, esar v resnici ne
potrebujejo. Odgovor so nali v
takrat razvijajoi se psihoanalizi,
katere zaetnik je bil Sigmund
Freud, ter so oglaevanje, ki je
prej elelo potronika prepriati
na podlagi loginih argumentov
in je ciljalo na posameznikovo
4

Vir: Curtis, A. (2002). The Century od the Self: Happiness Machines, dokumentarni film, RDF Television.

priakovati ne od sebe ne od
drugih. Kar priakujem od vsakega posameznika, pa je zavedanje, da si moki in enske nismo
enaki, zavedanje, da smo vsi e
danes podvreni nepravinim
zgodovinskim vlogam, in kljuno,
v slehernem posamezniku elim
videti eljo, da bi se spremenile
zgodovinske definicije mokosti in
enskosti, v katere smo vklenjeni
e danes. Od drugih torej priakujem boj proti krivinostim, ki jih
e nismo odpravili, ne pa sprejemanje le-teh. Od ljudi priakujem, da zahtevajo naslednji korak,
ki vodi do resnine enakosti
spolov, ne pa, da se ustavijo po
prvem koraku (enakih zakonih za
moke in enske) in mislijo, da so
prispeli na cilj. Od ljudi priakujem, da dojemajo enakopravnost
kot to, kar v resnici je: pogoj za
enakovrednost, ne pa enakovrednost sama.
Enaki zakoni niso konna zmaga,
so le prva dobljena bitka v boju
za enakost spolov. In tega boja
ne bijemo enske proti mokim,
marve enske in moki zdrueni
proti obremenjujoim spolnim

racionalno miljenje, sprevrgli

v manipulativno zavajanje, ki ni
osredotoeno na potronikovo
zavest, marve vpliva na njegova
ustva, podzavestno in
nezavedno, nad imer pa potronik nima nadzora. Oglaevanje ima torej mo, da skrivoma do
velike mere kroji nae koncepte
sree, ljubezni, normalnosti ...
Vkljuno z naim konceptom o
enskosti in mokosti.
Priloene fotografije, ki sem jih
posnela v manji trgovini blizu
mojega doma, predstavljalo le
majhen del iroke palete izdelkov,
ki jih oglaujejo enska telesa.
Fotografije ensk, ki pozirajo v
seksi poloajih, kljuno vplivajo
na nae podzavestno dojemanje
ensk. Seveda ne trdim, da elijo
ljudje, ki oglaujejo svoj izdelek,
s sliko zapeljive, pomanjkljivo
obleene enske, na spol zanievati. Verjamem, da so pri vsem
tem poetju enako nedolni, kot
smo nedolni potroniki - vsi
namre ponemo, kar mislimo,
da moramo poeti glede na nao
vlogo v kapitalizmu. Potroniki
troijo in kapitalisti prodajajo. Pa
vendar, kljub temu da reklame
nimajo vijega namena od prodaje, imajo vse prej kot nedolne
posledice. e zgoraj sem omenila,
da oglaevanje potuhnjeno kroji
nae koncepte, vkljuno s konceptom enskosti ... In kakno
definicijo enske postavlja naa
druba s tem, ko nas z vseh strani
posiljuje s podobami idealnih,
vedno privlanih ensk, vse zato,
da bi iz naega samozavraanja in
elje po doseganju neuresniljivega ideala izmozgala ve denarja?
Slede naemu drubenemu sistemu, moramo biti enske vedno

privlane za moke. Privlane so

enske, ki sesajo, briejo mizo,
ali pa tiste, ki so uspene direktorice. enska mora biti vedno
im bolj privlana, saj bo le tako
ujela mokega. Naa druba nam
sporoa, da se vrednost enske
meri predvsem po njeni sposobnosti, da ugaja mokim, s imer
zanemari vse ostale vidike enske
kot samostojne osebnosti. To
razjasni primer moje prijateljice
iz prvega odstavka, ki je verjela v
enakovrednost ensk na
racionalni ravni, v njeni
podzavesti pa je verjela prav v
kapitalistino definicijo enske
in je elela s svojim videzom
ugajati. O potrebi, ki je bila na
videz avtentina, ni globje
premislila, e bi, bi prila do
naslednje resnice: potreba po
ugajanju ni njena lastna elja,
temve elja, ki jo je globoko
vanjo zasadil kapitalizem, da bi jo
preprogramiral v dobro potronico, in s tem ohranil sam sebe.
Drugi sklep o enskah, ki nam ga
podaja potronika druba s svojim oglaevanjem, je morda e bolj
zaskrbljujo kot prvi. Ni povezan
s tem, kako posamezna enska
dojema sama sebe, marve s tem,
kako jih zaradi konstantnega
povezovanja s spolnostjo dojemajo drugi. enske so na izdelkih
vseh vrst, od tistih, ki so namenjeni enskam, do tistih, ki so
namenjeni mokim ali pa vsem,
prikazane kot telo, ki namiguje
na seks. Ravno ta vseprisotna
povezava enske in spolnosti v
nai drubi pa ohranja dojemanje enske, ki je bilo razirjeno v
preteklosti; enska zaradi stalnega
povezovanja s spolnostjo zane
poosebljati le-to. Enaenje enske
s seksom do neke mere odraa-

jo tudi nai zakoni. Na mestnih

plaah naj bi enske nosile zgornji
del kopalk. Zakaj? Zakaj je moki
brez majice drubeno sprejemljiv, enske pa naj bi svoje prsi
skrivale? Ker so enske prsi (kljub
dejstvu, da so v osnovi organ,
ki otroku omogoa preivetje) v
drubi tako pogosto povezane s
spolnostjo, da jo poosebljajo in
posledino niso ve drubeno
sprejete do te mere, kot je npr.
moki zgornji del telesa.
Seveda sporoil, ki nam jih
prodaja druba in so posledica
nedolnega igranja vlog, ki so
nam v kapitalizmu dodeljene, ne
sprejmemo zavestno, ampak se
zasidrajo, kjer se jih ne zavedamo,
in od tam narekujejo nae ravnanje brez naega lastnega vedenja
ter tako ohranjajo nepravine
drubene vloge spolov, ki so bile
prisotne v zgodovini, kot
kapitalizem sam.
Seksizem e zdale ni odpravljen.
Je posledica preteklosti, v kateri
je bilo neenakovredno dojemanje ensk vseprisotno ter se je
prenaalo iz ene drubene
ureditve v drugo, vse do
potronike drube, v kateri
ivimo danes in katera se z
neenakim dojemanjem spolov
okoria. e se torej elimo
znebiti neenakovrednih spolnih
vlog, e se elimo osvoboditi spon
drube, v katere smo ujeti, in ki
omogoajo nae izkorianje, e
elimo iz nae kulture
izkoreniniti nepotenosti in
krivice, ki so lovetvo pestile v
zgodovini in ga pestijo e danes,
moramo odpraviti drubeni
sistem, ki omogoa njihovo
ohranjanje, torej drubeni sistem,
v katerem ivimo danes.

TO JE MOJE MESTO!
To pa ja, zauskaj, ni statusa,
ni panike ... so le tevilni od
sloganov, ki polnijo ljubljanske
ulice. Napadajo nas ne le na
ulicah, pa pa tudi na avtobusih,
vlakih, v medijih, na spletu, e na
olskih hodnikih nae preljube
gimnazije visijo reklamni plakati.
Dandanes se pred reklamami
res ne more ve skriti. Seveda
je bombardiranje z oglasi z
vseh strani neba v dananjem
svetu e popolnoma normalna
forma kapitalistinega vsakdana,
vendar pa to e ne sme biti povod
za sprijaznitev z nao usodo.
Problem je v tem, da se trend
reklamnega zasievanja nae
okolice le e poveuje. Najnoveja
pridobitev ljubljanskega centra
je tudi s tlemi izravnan park na
kriiu Resljeve in Trubarjeve
ulice. Novi reklamni plakati,
ki so zamenjali zelene kronje
dreves zelene prestolnice, e
izarevajo ive barve v sive
jesenske dneve. Glede na to, da bo
Ljubljana naslednje leto postala
zelena prestolnica Evrope, bi

bilo priakovati, da se parkov

ne bo podiralo, gradilo ekoloke
novitete, ljudem, ki v mestu ivijo,
pa, e ne zaradi drugega, zaradi
usmerjenosti oi evropske javnosti
na nae preljubo mesto, zvievalo
standard. al pa temu ni tako,
saj z mednarodnim naslovom v
nae loge prihaja tudi kapitalni
potencial, soasno z njim pa,
nasprotno z obljubami svetleje
prihodnosti, vse veje preglavice
za njene prebivalce.
Problematien se mi zdi vse bolj
obiren, mnoini turizem, ki v
zadnjih letih preira Ljubljano.
Mednarodna prepoznavnost, ki
jo Ljubljana anje z naslovom
zelene prestolnice, definitivno
deluje tudi v prid te najbolj
obskurne mnoine oblike
turizma. Turizem sam po sebi
je po vseh ekonomskih osnovah
oznaen kot velika pridobitev
za majhna gospodarstva, kot je
slovensko, vendar za sabo poleg
denarja prinaa mnoge druge, za
prebivalce neprijetne, novosti.
Mesta preeta z mnoinim

turizmom izgubljajo svojo

avtentinost. Postajo le e velike
prehranjevalnice za vedno lane,
nikoli site turiste, toilnice dragih
piv, zbiralia okolikih eparjev
in pa betonske dungle, zasiene
z muzeji polnimi ideoloke
praznine. e mogoe, da se
turist v Ljubljani pouti dobro,
ampak mesto v svoji osnovi ni
namenjeno turistom. Mesto
je namenjeno prebivalcem in
njihovemu udobnem ivljenju,
zato bi se morala po mojem
mnenju temu prilagajati tudi
njegova forma. Kaj povprenemu
Ljubljananu pomagajo milijoni,
ki se na raun njihovega ugodja
in njegovega biotopa obrnejo
prek turizma, e sami od tega
denarja, razen urejenega centra,
nimajo skorajda niesar. Vse, kar
ez poletje kot mlad Ljubljanan
lahko dela v centru Ljubljane,
je izogibanje bliskavicam
agresivnih azijskih fotoamaterjev
ali pa pitje veevrske kave v
enem od prestinih lokalov.
Center slovenske prestolnice se

Vir za slike: Slovenska cesta. [internet]. [citirano 1. 11.2015]. Dostopno na naslovu: http://www.europlakat.si/media/cache/image/3-mcdonalds_slovenska_1-494ebf6d616efd81.jpg.

Jakob Mraz

degradira, tako kot je to e stalna

evropska in verjetno e svetovna
praksa. Center ni ve namenjen
prebivalcem mesta, ampak je
postal le e en velik razstavni
eksponat. Temu pa so primerne
tudi muzejske cene.
Posledica mnoinosti turizma je
tudi komercializacija mestnega
centra. Le-ta je problematina z
mnogih vidikov, najbolj evidentna
teava pa je z njo, z roko v
roki, prihajajoa, tako sladko
imenovana, elitizacija. Dober
primer tega je Festival Ljubljana,
ki je seveda v veliki meri
sponzoriran iz obinske blagajne.
Ta eminentna organizacija
se hvali s pestrim kulturnim
programom, ki ga proizvaja v prid
Ljubljane, njenih obiskovalcev in
prebivalcev (!). Vsa prejnja leta je
njihove koncerte z neoblazinjenih
klopic ljubljanskih parkov lahko
poslual vsak Ljubljanan, kar se
mi zdi eden od triumfov slovenske
kulture. Letos pa je bil festival
deleen radikalnih sprememb.
Varnostniki in policija so v asu
koncertov poslualce, ki kart
niso imeli (niso kupili, dobili ali
pa si jih niso mogli privoiti),
odgnali iz okolice kriank. Tako
da so koncert lahko posluali
le tisti v kriankah, ljudje, ki
so kupili karto (ali pa jo dobili
prek obinskega funkcionarja;
seveda pa je bil koncert za Njega
in e par elitnih povabljencev
totalno brezplaen). Zaradi tega
problema se je organiziral tudi
protest, vendar je ta podporo na
alost dobil le prek socialnega
omreja Facebook. Kljub 700
zaobljubljencem udelebe se ga
je udeleila le majhna peica.
Zakaj? Mar ljudi na splono briga,

kaj se dogaja okoli njih? Je kot

povedati svoje mnenje udobneje
gledati veerni televizijski
program, ki je z reklamami bolj
zasien kot Celovka cesta?

Trend sodobne
liberalne drube je tak,
da neangairane objejo
do kosti
Splona teava je po mojem
mnenju v tem, da vse stvari,
dobrine, ki jih imamo, jemljemo
za samoumevne. Tudi to, da
ivimo v enem od najlepih
mest v Evropi. Ampak svet ni
statien, svet je spremenljiv.
Trend sodobne liberalne drube
je tak, da neangairane objejo do
kosti. Festival Ljubljana se je na
oitke odzval z veliko zamudo.
Zgleda, da je bilo potrebnega
veliko premisleka, kako jezni
e-mnoici razloiti, da jih subtilno
nategujejo. Po kaknih desetih
dnevih oitkov prek javnih
omreji in nekaterih asopisnih
hi je v javnost prila izjava, da
je okolica kriank zaprta zaradi
varnosti udeleencev prireditve
(na nekam koncertu leta 2008
naj bi na koncert iz zunanjosti
kriank priletela flaa). Zgleda,
da so v sedmih letih ljubljanski
modreci le uspeli dognati, da je
mnoica v kriankah ogroena.
Seveda ljubljanski funkcionarji
za varnost kriankarske mnoice
niso premaknili niti palca na nogi,
gre le in izkljuno samo za oitno
elitizacijo kulturne vsebine mesta
Ljubljane. Neurejeni, socialno
prikrajani, nezakravateni
Slovenci z nezlikanimi
spodnjicami spizdite iz centra,

tukaj delamo rezervat 'avtentinih

Slovencev', na katerem bo
fotoamater lahko izpraznil svojo
zalogo 35 milimetrskih Fujifilmov,
s katerim se bosta ameriki in
italijanski gurman lahko pomerila
v igri: Kdo lahko glasneje izraa
svojo nacionaliteto in s katerim
bo Nemec lahko spregovoril o
grozotah komunizma. Vsak
turist ima pravico do urejenega
evropskega mesta preurejenega
v muzej na prostem, v katerem
si lahko ogleda kulturne prvine
avtentinega zahodnjakega
mesta.
Seveda vsi moji prejnji
argumenti propadejo na
osnovi kapitala. Obina zaradi
vseh prej navedenih razlogov
dobro prosperira. Iz turizma,
oddajanja prostorov za reklame in
sodelovanja s pravimi poslovnimi
partnerji se v obinsko blagajno
iztekajo veliki denarji, kar sploh
ni problematino. Teava pa
je v tem, kako se z zasluenim
denarjem razpolaga. Veina
infrastrukturne obnove se dogaja
v centru, ki e v svoji osnovi ni
namenjen domainom. Veliko
se vlaga v obnovo Ljubljanskega
gradu, gradi sodobne vzpenjae za
avtentinejo slovensko izkunjo
vzpona na klanino (Slovenci
so znani po tem, da je njihova
pokrajina totalno ravna in zato
jim je lastnonono vzpenjanje
panska vas), obnavlja avenije
v centru mesta, periferija pa
ivi na hlape komunistine
dediine. Prvovrstna za nedeljski
druinski izlet je 'tura po
Zaloki cesti'. Ta je vzhodno od
ljubljanskega klininega centra
tako zmahana, naluknjana
in prometno zasiena, da je

potovanje po njej velika muka. Da

Ljubljana skrbi za uravnoveeno
razvitost vseh svojih predmestji in
tako demokratino kompenzira
razlike, lahko znanstveno
dokaemo s preprostim
poskusom. Kolesarska izkunja
na starem, neamortiziranem
Rogu iz centra v predmestje, na
kateri koli strani ljubljanskega
neba, dokazano trajno oigosa
avanturistovo rit. Avtentina
ljubljanska znamenitost,
avtentina v pravilnem pomenu
besede, so 20-centimetrske luknje
na cestiih avtobusnih postaj,
ki so jih v dolgih desetletjih od
zadnje komunistine petletke
izbrusili trdi profili ljubljanskih
potnikih prometnikov. Vendar pa
je ta izkunja dovolj avtentina le
za domaine, za turiste so cestia
centra zglajena do zaznavnega
praga salonarja. Problematino
je to, da se denar, ki ga obina
slui na raun njenih prebivalcev
(preseva jih z reklamami, rauna
jim drage parkirnine, vse storitve
so v centru predrage itd.) ne vlaga
nazaj vanje, ampak veinoma
le v zaaran krog nadgrajevanja
atrakcij za turiste. Govorim o
zaaranem krogu, ker nima konca.
Od tevila turistov in denarja, ki ti
ga prinesejo, postane pohlepen,
eli si jih e ve, e ve njihovih
bankovcev, drobi naj pustijo
doma. Cel proces je brezkonen.
Oziroma ima konec. Ree se mu
Pariz.
Celoten cilj delovanja ljubljanske
obine v prid turizma je le elja
po ve turistov, katerih denar
bi spet lahko vloili v turizem.
Tako delovanje je nesmiselno.
Seveda se zavedam, da se turisti
ne pretopijo direktno v denar. Ne

Cel proces je
brezkonen. Oziroma
ima konec. Ree se mu
Pariz
gre tudi brez mastnih honorarjev.
al javni zavodi niso perpetuum
mobile, da bi delovali brez izgub.
Turizem je za splono prebivalstvo
smiseln le, e turiste oskubi
tako, da se po domae reeno na
njihov raun nacija veseli in je
meso e celo zimo. al pa pri nas
ni tako. Gre za brezperspektivno
vlaganje v turizem, v dobiek,
ki ga brezglavo ne znamo
uporabljati. Kapital turizma bi
bilo po mojem mnenju namesto
v toplice smiselno vlagati v vice,
v ideal vice, ali pa e je ta pojem
e preve obrabljen, v forme
skandinavskih vzorov.
e bo el tak razvoj hitro naprej
in bo najverjetneje tudi el,
se bo moje in hkrati tudi vae
mesto kmalu spremenilo v
Njegovo in njihovo mesto. Iz
mnoine kulture centra se bo
treba umakniti. Upam, da bo
za ire mnoice v predmestjih
ostalo e kaj interesantnega.
Oziroma ne. Moja bojazen je
totalno nespametna. Izven centra
nas domae begunce e akajo
begunska taboria. Imenujejo se
nakupovalni centri. Prostori, kjer
ljudem vedno ustreejo, kjer imajo
ljudje pravice, kjer imajo monost
izbire in svobodne odloitve. V
glavi bom pojem mojega mesta
Ljubljane spreobrnil v moje pravo
moje mesto, BTC-city, kjer se
bom konno osvobodil vseh prisil
turizma centra, komercializacije
8

njegovih vsebin, prisilne elitizacije

in se konno poutil spet kot
doma. Spet bom svoboden, saj je
BTC-city e edini, ki deluje za nas,
za nae interese.
Potreben je angama, potreben je
upor, potrebna je sprememba.
Tudi Njega bo odnesla
prihodnost, e ne politino, pa ga
bo odnesla narasla Ljubljanica.
V upanju na lepe ase,
Jakob Mraz.

September - mesec protestov

tevilo beguncev na mejah se
poveuje. Evropska unija je
razglasila begunsko krizo in
vsesploen razvrat. Evropski
narodi pozor, begunci prihajajo!

Z razglasitvijo begunske krize EU,

poleg nekaj organizirane pomoi
(tudi v obliki oboroenih varnostnih sil), ni dosegla niesar razen
strahu in panike. Po kontinentu
se je raziril (predvsem ameriki)
fenomen prepperjev, to so
ljudje, ki se urijo in pripravljajo na
neizbeno katastrofo, pa naj bodo
ivi mrtveci, jedrska eksplozija ali
tretja svetovna vojna. Begunska
problematika je predmet mnogih
lankov, novic in pogovorov na
internetnih forumih. Ne manjka protestov in z njimi povezanih izgredov, ugibanj, kaj se bo
zgodilo - in vsak izmed nas ima
obutek, da ve, kaj je najbolje za
narod.
Taka propaganda je dosegla tudi
naa rodna tla in Slovenci smo se
veinoma (razen tistih, ki svojega prostora pod Soncem v tem

begunskem vpraanju e niso

nali) razdelili v dva tabora, za in
proti sprejemu beguncev v schengensko obmoje, ki ga varujemo
ravno mi. Tako so bili v preteklem
mesecu napovedani in izpeljani
trije protesti, dva za (tudi sam sem
se jih udeleil) in eden proti.
PROTIRASISTINI SHOD oz.
LJUBLJANSKA POVORKA
Prvi izmed protestov je bil izveden e v sredo, 9. septembra.
Zbrali smo se na Preernovem
trgu v centru Ljubljane ob petih
popoldne. Mahajoe rdee zastave
nekaterih leviarskih strank,
rdeo-rne zastave antifajevcev,
glasni anarhisti, zvoniki z razno
glasbo, megafoni in bili smo
pripravljeni. e preden smo se
zaeli postavljati v koloni podobno obliko, sta se na cerkvi pojavila
dva moka s transparenti,
nalepljenimi na zadnji strani
plakatov stranke Nova Slovenija
(NSi). Stranka vpletenost zanika.
STOP ISLAMIZACIJI
EVROPE,
9

EVROPA JE KRANSKI
KONTINENT. Tako so se glasili
slogani na plakatih in moka sta
stojino stala na stopnicah cerkve
in jih razkazovala nasprotno
mislei mnoici, ki je odgovorila z glasnim neodobravanjem v
obliki rjovenja in lastnih sloganov.
V incident se je vmeala policija
in nekaj predstavnikov islamske
skupnosti, ki so se poizkusili z
mokima brezplodno pogovoriti.
Mladi antifaist je skoil in raztrgal enega izmed plakatov, moka
sta poasi odla in zaela se je
naa povorka skozi center mesta.
e nas je bilo na zaetku nekaj
sto, nas je bilo po zaetku povorke malo ve kot tiso. Ljudje so
se sproti pridruevali zadnjemu
delu kolone, ki je za slabi dve uri
popolnoma ohromila promet v
centru mesta. Nekateri so pripeljali celo svoje otroke in skupaj
smo ustavljali avtobuse in jezne
meane v avtomobilih. Kriali
smo slogane in posluali govore
raznih politinih figur in aktivistov. Obhodili smo predsedniko

Vir za slike: Protirasistini shod: Proti migrantom poteka vojna. [internet]. [citirano 20. 10 2015]. Dostopno na naslovu: http://img.rtvslo.si/_up/upload/2015/09/09/65243062_photo_454400_20150909_4.jpg.

Benjamin Benina

palao in krenili proti parlamentu, kjer je nekdo celo vrgel nekaj

dimnih bomb. Povorka se je nato
vila naprej proti sodiu.
Ljubljana je povedala svoje: ni nimamo proti beguncem, lovek je
lovek. e UNHCR (The UN Refugee Agency) je humanitarnost
oznail kot temeljni del evropske
identitete. emu so potem sluili
jezni pogledi mimoidoih
(nekateri so se celo ustavili in nas
drzno in besno gledali) in grafiti
strelnega oroja s pripisom DEFEND LJUBLJANA? Zakaj sta
neznanca zbrcala pripradnika
stranke Iniciativa za demokratini
socializem (IDS) in mu vzela zastavo med potjo domov s
protesta? Mar ni edino logino
in smiselno ljudem pomagati, ne
pa uporabiti bodee ice in prisilnih sredstev, da bi jih loili od
nas? Odgovore oitno ve le druga
stran.
Preskoimo nekaj tednov naprej
na petek, 25. septembra. Na ta dan
sta se tabora sreala. Potekala sta
namre dva protesta hkrati, le nekaj sto metrov narazen. Oba tabora sta zapustila debate na forumih
in ob druinskih kosilih ter se na
isti dan z le enournim zamikom
podala na ulice nae prestolnice.
REFUGEES WELCOME oz.
BORCI ZA PRAVICE
Zopet smo se zbrali na Preernovem trgu v centru mesta ob petih
popoldne, tokrat zaradi Festivala odprtih mej. e je bilo videti
nekatere pripadnike nasprotnega
tabora, ki naj bi se dobili eno uro
kasneje, ki so hodili proti Trgu
republike. Zrak je bil nabit s stra-

hom pred monim izgredom. Ljudi je bilo vidno manj, kljub temu
pa je bila policijska zaita veliko
veja. Oitno so se tudi sami ustraili za varnost dravljanov, saj
je bilo nekaj policistov obleenih
celo v bojne obleke s itniki po
celotni povrini obleke in elado
pripeto na pas. Nartovan je bil
kulturno-umetniki program in
odra ni bilo mogoe pripeljati
do trga, zato smo se vsi skupaj s
spremstvom policistov premaknili
v Mikloiev park.
Protest je bil na moje veliko razoaranje precej manj aktiven kot
prejnji. Morda gre krivdo pripisati manjemu tevilu ljudi, morda
je kriv veinoma (vsaj na zaetku)
dolgoasen kulturno-umetniki
program, vendar upornikega
duha ljubljanskih aktivistov preprosto ni bilo ve. Namesto tega
sta se pojavili lutkovna predstava in gledalika igra (glasbeni
deli niso bili slabi, zahvala prof.
Kovaiu, Klemnu Klemnu in
drugim). Pojavilo se je vpraanje,
kdo je tukaj, ker protestira, in kdo,
ker naj bi zastonj igrala skupina
Dubioza Kolektiv (naslednji dan
so igrali v Kriankah). eprav je
bil protest po svoji vsebini pristen,
je bilo poniujoe, a razumljivo,
ko so se nam armirani policisti
po eni uri zaeli smejati. e bi bil
protest samostojen, se morda to
ne bi zgodilo, vendar pa je bil v
primerjavi s prejnjim le neuspel
poizkus dosei slavo prejnjega.
Kakrnikoli so bili razlogi, namen
teje. Vsaj naa majhna skupina
je bila poteno jezna predvsem iz
enega razloga. Na Facebook strani
nasprotnega tabora (proti vstopu
beguncev) je namre potrdilo
udelebo veliko ljudi (jezni smo
10

bili predvsem na nekatere tabornike), ki so v prejnjih fazah begunske krize aktivno pomagali in se
zavzemali za pomo beguncem.
Kar naenkrat se je problem znael
pred naimi vrati, oni pa so se
prestraili in kakor nekateri politiki preprosto zamenjali tabor. Tudi
sam sem tabornik in na zadnji
strani izkaznice imam (kot vsi ostali lani organizacije) napisanih
dvanajst tabornikih zakonov.
Zakona Tabornik je pripravljen
pomagati in Tabornik je spotljiv tem ljudem oitno ne prodreta ez trdo lobanjo. e tega ne bi
objavili na Facebooku, bi se lahko
vsaj pretvarjali, da nihe niesar
ne ve, tako pa lahko vsak vidi natanno, kje stoji. Nisem si mogel
pomagati, da se mi ne bi spremenilo mnenje o teh osebah. Vse to
le zaradi oesa socialnih omreij,
ki nikoli ne mii.
OPOZICIJA oz. TA SE SVE
RODI U MUTNOJ VODI
Eno uro po naem zboru so se na
Trgu republike zbrali tisti nasprotniki vstopa beguncev, ki jih de ni
motil. Ker me tam ni bilo, lahko
samo ugibam, kaj se je zares dogajalo. Znane so le nekatere toke,
kot so zaita mej, spodbujanje
razvoja novodobne oblike vakih
stra in teritorialne obrambe. Po
nekaterih podatkih naj bi se v
skupini, ki je organizirala shod
Slovenija Zavaruj Meje, nahajali tudi nekateri lani skrajnih
desniarskih skupin, kot so Blood
& Honour, Radikalna Ljubljana in
Tukaj je Slovenija. Seveda imajo
pravico do svojega mnenja in do
nenasilnega izraanja, vendar pa
so ti ljudje popolnoma pozabili,

da smo ljudje ena vrsta. Drati bi

morali skupaj, ljudje, ki so zaprli
svoje misli za nove ideje, pa se
namesto tega drijo starih segregacijskih preprianj kot pijanec
plota.
Njihov protest je bil aktivneji in
glasneji od naega, skoraj podoben prejnjemu. Zbralo se jih je
skoraj dvakrat veje tevilo kot
nas, svoje vzklikanje pa so pospremili s slovenskimi zastavami
in panoji z napisi, kot so SAM
PROTI VSEM. Kasneje se je na
prizoriu AKC Metelkova pojavila skupina priblino dvajsetih t. i.
skinheadov, ki so bili jezni, da so
jim leviarji ukradli Preernov
trg, ki naj bi bil prvotno zborno
mesto za njihov protest. Antifaisti so jih izvigali, nato je prila
policija in pospremila skinheade z
zemljia.

izmed njih so tam celo ostali in

arogantno nadaljevali delo imperija; ne ponino ali nezavedno,
ampak celo z obutkom nadvlade
in vevrednosti. Ti zahodnjaki
migranti so izkoreninili (in niso e
konali) celotne kulture in manje
civilizacije, medtem ko migranti iz
izrpanih drav prihajajo v domovino zavojevalcev, tukaj pa so
razloveeni in praktino
zasunjeni, samo da lahko
preivijo. Medtem ko mi te drave
uniujemo hitreje in bolj
uinkovito kot rna smrt, na
imperij brez teh pribenikov,
prisiljenih pribeati v bode
objem zavojevalca, preprosto ne
more delovati. So to torej
migranti, ki nam bodo uniili
nao bogato in razvito kulturo, ali
le rtve kulture, ki jo tako slepo
branimo?

SO POZABILI?
lovek se po videnem vpraa sam
pri sebi, ali so pozabili, da se migracije dogajajo e vso zgodovino
po celem svetu. So pozabili, kako
so ljudje v prejnjem (in tudi tem)
stoletju hodili v razviteje drave
z eljo po boljem zasluku; nai
ljudje, sonarodnjaki? So pozabili,
da so bili njihovi predniki del plemen, ki so zaradi vojn pribeala
v evropski prostor? Da so sami v
strahu potovali in upali na boljo
prihodnost? Da je velika veina
evropskih narodov le migrantov?
Poleg tega se je vredno vpraati, kdo smo mi, da tako sodimo,
segregiramo in diskriminiramo te
ljudi. Sami smo del kolonialnega
imperija, ki je te drave zavzel,
uniil in odprl za ogromen val
zahodnjakih migrantov. Nekateri

Viri:
Vltchek, A. 2015. Stop millions of Western immigrants. [internet]. [citirano 20.
10. 2015]. Dostopno na naslovu: http://
www.counterpunch.org/2015/10/09/
stop-millions-of-western-immigrants.
V Ljubljani hkrati Festival Odprtih meja
in shod za zaprtje mej. [internet]. [citirano 20. 10. 2015]. Dostopno na naslovu:
http://www.rtvslo.si/slovenija/foto-v-ljubljani-hkrati-festival-odprtih-meja-in-shod-za-zaprtje-meja/374822.
Neonacistini shod? V Ljubljani proti
prehodu beguncev. [internet]. [citirano
20. 10. 2015]. Dostopno na naslovu:
http://www.regionalobala.si/novica/
neonacisticni-shod-v-ljubljani-proti-prihodu-beguncev.

11

Katja Sluga

Informacij o begunski krizi je na pretek.

Nismo ve v obdobju ali reimu, ki bi
ljudstvu onemogoal dostop do podatkov o kriznem dogajanju. Na voljo nam
ni ve zgolj en, oporeen in propaganden
vir, ki ga nadzoruje sistem. Danes je
lahko informator vsak in podatki, ki jih
ponuja javnosti, so vsem uporabnikom
spleta zelo lahko dostopni. Z mobilnimi telefoni posneti videi in fotografije,
lanki, blogi, apeli, forumi, memi
Monosti izraanja je ogromno. In prav
toliko je tudi razlinih mnenj. Novodobni novinar kot slehernik ni sposoben
objektivnega pristopa k poroanju in
se vpletanju svojih mnenj, ideologije in
osebnih doivetij pa ne more izogniti.
Posledica poplave razlinih prievanj
je popolna zmeda medijskega prostora,
ki je zlasti pri tako obutljivi temi, kot
so begunci, lahko problematina. Ne
vemo, komu bi verjeli, zakaj se nekdo
sploh odloi za pisanje in kaj eli dosei
z vsebino svojega izdelka. Na internetu
se pojavljajo nezanesljive in izmiljene
oziroma narobe interpretirane informacije, ki mnogokrat sejejo strah in paniko, sovratvo ali pa absolutno soutje in
naklonjenost. Fotografije in posnetki so
zmanipulirani do neverjetnih razsenosti
in pretiranost ter enostranskost podatkov
sta vedno prisotni. Vse najbolj odmevne
zgodbe in najbolj banalni izdelki se irijo
po internetu z neverjetno hitrostjo in
lovek ne ve ve, kaj naj si misli. Ljudje

ne vejo, kaj bi, zato akajo in ne ukrepajo. Pasiven odziv na vedno bolj obseno
begunsko krizo ni ustrezen.
Skupina mladih z ljubljanskih srednjih
ol, ki so se zdruili pod imenom OdgovorNI pa se strinja, da apatinost ni prava
strategija, ki bi jo Slovenci morali ubrati.
Konec poletja organizirani dijaki Gimnazije Vi, Poljane, entvid, Beigrad,
Gimnazije Joeta Plenika, olskega centra Ljubljana in SVGL-ja pod vodstvom
Dejana Kobana, si prizadevajo, da bi z
organizacijo najrazlinejih dogodkov
ozavestili svoje vrstnike.
V zaetku septembra so organizirali zbiralno akcijo oblail in ostalih potrebin,
pri kateri je naa gimnazija uspeno
sodelovala. Na spletni strani organizacije
je mogoe najti povezave do zanimivih
in alternativnih lankov o begunskih
krizi, pa tudi pozive k prostovoljnemu in
lovekoljubnemu delu. Dober prvi mesec
svojega delovanja so se odloili zakljuiti
z veerom, namenjenim beguncem. V
petek sredi oktobra se je v sodelovanju z
Zavodom Bunker v Stari elektrarni odvil
dalji dogodek, vkljuujo okroglo mizo
o begunski krizi, ki je ponudila nekaj
novih pogledov na le-to, nastop
improskupine Fre, literarni veer s
tematiko begunstva, vojne, smrti,
identitete in nastop Haiku Garden,
tirilanske dreampop/shoegaze zasedbe.
Denar od prodaje vstopnic je bil
namenjen za begunce.

12

Za nekoga, ki obupano pluje po oceanu

informacij, jih ne zna interpretirati in
svojega odnosa do beguncev ne zna
opredeliti, je bila najbolj zanimiva
okrogla miza, ki je odprla nove mone
perspektive analiziranja begunske krize.
Uro in pol trajajo pogovor je moderiral
Svit Komel, na odru pa so se mu pridruili
Arne Zupani in Jernej Kalua, oba
novinarja Radia tudent, in Katarina
Vuko, pravnica, ki je od leta 2009 zaposlena na Mirovnem intitutu in se v asu
begunske krize ukvarja s pravnim statusom migrantov in pomenom azila. V
nadaljevanju bodo predstavljeni najbolj
zanimivi in presenetljivi deli diskusije, ki
bi lahko komu pomagali zapolniti luknje
pri razumevanju vzrokov, posledic in
razvoja begunske krize.
Arne Zupani je del balkanske poti
poleg te obstajata e dve, ena ez Sredozemlje vodi v panijo, druga iz Libije
v Italijo doivel sam. Begunce je konec
avgusta dva tedna spremljal na njihovi
poti od Turije do Madarske. Izpostavil
je nekaj pomembnih opaanj s svojega
potovanja. Grki so na Lesbosu uvedli
izredno ladijsko linijo (za trajekt begunci
seveda plaajo), da lahko vse begunce
prepeljejo do Aten, kjer se zbira na tisoe
ljudi, ki nato potujejo proti makedonski
meji. V obmejnem mestu Idomeni je bil
novinar pria incidentu, ko je makedonska policija za pet dni zaprla mejo, ne da
bi o tem obvestila begunce. Odprtje meje

Vir za slike: Timon Hozo.

OdgovorNI akanje

so prelagali tudi do trikrat na dan in to

je med tisoimi ljudmi, ki so spali pod
milim nebom ali v otorih v nevzdrnih
vremenskih razmerah deevalo je,
pihal je veter, temperature so nihale tudi
za trideset stopinj vzbudilo ivnost in
nezadovoljstvo. Pritiskali so na policiste, ti pa so jih pretepali, streljali nanje
s ok granatami in zavarovali mejo z
bodeo ico. Tisoi so imeli na voljo tiri
tue, deset strani in eno pipo z vodo,
hrana ni bila zagotovljena. V medijih so
bili begunci zaradi dogodkov na meji
predstavljeni kot nasilni in nevarni.
Zanimiva je bila novinarjeva izjava, da
bo ravno zaradi nehumanega vedenja do
beguncev radikalnejih muslimanov ve.
Morda le-ti e radikalni zapustijo svojo
domovino, a v Evropo pridejo e bolj
ekstremistini. e veja teava bo druga
generacija priseljencev to so danes ljubki otroci. Celo svoje ivljenje v domovini
so bili izpostavljeni vojni, na poti proti
obljubljeni deeli pa so bili pria nasilju
policije in vojske ter v dravi, v kateri
so se na koncu ustalili, niso deleni
spotovanja in sprejemanja. Ljubezen do
Evrope je v tem primeru malo verjetna,
vdaja kapitalizmu pa tudi. Prva
generacija se mu bo pokorila - danes
odrasli priseljenci bodo sprejeli najslabe
in najnevarneje slube. Ti ljudje
prihajajo v glavnem iz treh drav: Sirije,
Iraka in Afganistana, pa tudi iz podsaharske Afrike, Bangladea in nekaterih
drugih arabskih drav. Destabilizacija teh
drav je rezultat imperialistinih in
neokolonialnih posegov zahoda, v

Afganistanu e leta 1979 s sovjetsko

boino ofenzivo, v Iraku leta 2003, v
Siriji pa leta 2011 sprva kot dravljanska vojna, ki je bila kasneje pospeena
z intervencijo tujih sil. Destabilizacija monih arabskih drav naj bi bila
nartna in naj bi z razdelitvijo teh drav
po notranjih etninih in verskih mejah
omogoila lajo dominanco zahodnih
sil. Velesile je zlasti motila od leta 1961
diktatorsko urejena, a bogata Sirija, ki
nam je po mentaliteti od vseh omenjenih drav najblije, saj se je razvijala
vzporedno z Evropo. Sirijci so izobraeni
ljudje in njihov ivljenjski standard je bil
visok. A po zaetku vojne so bile spremembe ogromne - tihotapci belega blaga
so postali edina monost za preivetje.
Zupani je poudaril, da so tihotapci prisotni povsod in da njihov cilj ni
poslati ljudi v smrti. Nesree se dogajajo
zaradi neprimernih plovil in nevarnih
poti, a druge monosti begunci nimajo.
e bi obstajale varne, legalne poti, bi se
begunci prav gotovo raje podali nanje.
Katarina Vuko je spregovorila o
pravnem vidiku begunske krize; kdo po
mednarodnih pravnih dokumentih sploh
ustreza nazivu begunec? Begunskega
vpraanje se dotakne ve konvencij in
zakonov, le ena izmed njih pa je globalna.
To je enevska konvencija, prvi spisana leta 1951, ko je uredila zgolj poloaj
evropskih beguncev po drugi svetovni
vojni. Je temelj svetovnega pravnega
sistema, ki se tie begunskega vpraanja,
in je kljub dejstvu, da je bila s
protokolom dopolnjena leta 1967, ko se

13

je njena veljavnost geografsko razirila in

vsebina nekoliko modificirala, zastarela.
Ta konvencija Zdruenih narodov kot
begunca definira osebo, ki se nahaja
zunaj drave, katere dravljan je, oziroma
zunaj drave, v kateri prebiva (to vkljuuje tudi vse ljudi, ki dravljanstva nimajo,
a so stalni prebivalci). e ta definicija
ni popolnoma ustrezna, saj je dandanes
v svetu mnogo notranje razseljenih
oseb (Internally Displaced Person),
najve v Afriki pa tudi na Blinjem
vzhodu v Siriji je znotraj dravnih mej
premeenih ve kot 8 milijonov ljudi.
Teh beguncev konvencija ne priznava
pod tem nazivom in jih ne iti. Zunaj
drave se begunec lahko nahaja zaradi
utemeljenega strahu pred preganjanjem,
ki temelji na rasi, veri, narodni pripadnosti, pripadnosti drubeni skupini ali
politinem preprianju preganjanje je
torej osnovano na neki osebni okoliini.
Tu je konvencija e bolj pomanjkljiva.
Ne iti namre ljudi, ki beijo pred
oboroenim konfliktom -vojno, pred
nevzdrno revino (ekonomski imigranti!) ali podnebnimi spremembami.
Konvencija, ki beguncem zagotavlja
pravice, kot so pravica do namestitve,
zdravstvenega varstva, socialnega varstva, izobraevanja, pravica do zaite pred
izgonom in naelo nevraanja, je bila
podpisana pred ve kot estdesetimi leti
in v tem asu se je svet korenito spremenil. Konvencija ne iti velikega dela
dananjih beguncev.
Slovenija je podpisnica enevske konvencije, obenem pa je kot lanica EU
primorana slediti tudi t. i. enotni azilni
politiki EU, regionalnemu pravnemu
sistemu, ki znotraj Unije ureja begunsko
vpraanje. Skupna politika predpisuje
minimalne standarde pravic beguncev, ki
so poenoteni med lanicami in morajo
biti preneseni v zakonodajo posamezne
lanice. Minimalne pravice morajo biti
zagotovljene, lanica pa lahko beguncem
podeli tudi ve pravic, kot zahtevajo
direktive. Zanimivo je, da je Slovenija
z vpeljavo minimalnih standardov v
svojo zakonodajo zmanjala obseg pravic
beguncev. Splono reeno bi lahko trdili,
da skupna evropska politika deluje le za
manje tevilo beguncev, ki so v EU prihajali v zadnjem desetletju. Ob ogromni
masi ljudi, s katero se sreujemo trenutno, pravni sistemi ne delujejo ve. Primer

disfunkcionalnosti so na primer dublinske uredbe, ki naj bi urejale, katera drava naj obravnava pronjo za azil, e isti
lovek pronjo vloi v ve dravah. Primer, ki ga je izpostavila pravnica, je usoda
begunca, ki si eli v Francijo, kjer ima
druino. e ga na poti v Sloveniji ustavijo policisti, je tam primoran zaprositi
za azil. Kasneje pobegne iz Slovenije in
pride v Francijo, kjer zopet zaprosi za
azil. Pristojnost drave se lahko izbira na
podlagi dveh kriterijev: kje ima begunec
e znance oziroma druino ali pa kje je
prvi zaprosil za azil. Nekatere drave se
drijo drugega, druge pa prvega kriterija in zato prihaja do zmede. Dublinske
uredbe niso neznanka med begunci in to
pojasnjuje dejstvo, da v Sloveniji nihe
ne zaprosi za azil - begunci se zavedajo,
da bi bili v primeru pronje za azil v
kateri drugi dravi najverjetneje vrnjeni
Sloveniji, esar pa si ne elijo. Prav tako
noejo ostati v dravi, ki bi ji pripadli
po sistemu kvot. Pretekle izkunje so
pokazale, da sistem kvot ne deluje, saj gre
za delovanje proti volji beguncev.
Mono je zakljuiti, da je zaradi neuinkovitih pravnih dokumentov tako
globalne kot regionalne ravni spopadanje
z begunsko krizo e oteeno in da bi bilo
potrebno izdelati nov, dobi primeren
in globalen dokument, ki bi beguncem
zagotovil pravice, ki jim pripadajo, in
begunstvo definiral na novo.
Jernej Kalua je postregel z nekaj monimi argumenti za probegunsko stalie,
ki naj bi bilo sestavljeno iz dveh glavnih
zahtev nujnost popolnoma odprtih mej
in monost, da vsi begunci ne glede na
naravo svojih vzrokov za begunstvo im
hitreje in im bolj varno pridejo na svojo
eljeno destinacijo. elja po boljem
ivljenju je legitimen razlog za begun-

stvo, saj je vsa proizvodnja zahodnega

sveta preseljena v tretji svet, preseki
pa se vraajo nazaj na zahod. Logino
bi torej bilo, da lahko tudi prebivalci
revnejih drav, ki so izdelke naredili,
uivajo preseke svojega dela. e je meja
popolnoma pretona za blago, mora biti
pretona tudi za ljudi.
Teiti je potrebno k temu, da se im ve
ljudi naseli pri nas. Da to doseemo,
je potrebno ustvariti pogoje, da bodo
begunci eleli priti k nam, saj je ta trenutek Slovenija preve monokulturna in
v preslabem ekonomskem stanju, da bi
begunci v njej iskali nov dom. Zavedati
se moramo, da bo v procesu integracije
prilo do konfliktov a konflikt ni vedno
slab, konflikt lahko pomeni stik med
dvema kulturama in mi ta stik potrebujemo, saj muslimanske kulture sploh e
ne poznamo, ne vemo, esa se bojimo in
kaj sovraimo. Zavedati se moramo, da
gospodarsko uspene drave uporabljajo
begunce kot delovno silo in da bi lahko
enako storili tudi mi. Na tem mestu je
nujno zavrniti pogost argument nasprotnikov probegunstva, ki trdijo, da nam
bodo begunci odvzeli vsa delovna mesta
in dodatno uniili gospodarstvo. Temu
ni tako. Gospodarsko bodo vzpodbudili,
saj je vsak delavec tudi davkoplaevalec
ter porabnik storitev in izdelkov. Poleg
tega je za dravo ugodno, da prihaja e
kvalificirana odrasla delovna sila. Dober
primer je Nemija - prav gotovo njen
motiv za sprejemanje beguncev ni samo
humanitaren; s tujo delovno silo bodo
okrepili svoje gospodarstvo. Sam se sicer
s takim obravnavanjem beguncev kot
poceni delovne sile ne strinja in se ne
zavzema za njeno izkorianje, poudariti
eli le, da je strah pred begunci neutemeljen.

14

Ljudi, ki so sovrano nastrojeni proti

beguncem, je nekorektno oklicati za rasiste in naciste, temve je veliko bolje, da
se ovre njihove argumente in prepria
v nujnost probegunstva. Argument, ki
se ves as pojavlja tudi med mladimi, je
ideja, da je begunska kriza zgolj nart
Amerike, Izraela ali pa ISIS-a za unienje Evrope. Takne teorije zarote preve
poenostavljajo situacijo, da bi bile lahko
resnine. Seveda obstajajo razlini interesi razlinih sil, a situacija je mnogo bolj
kompleksna. e en klasien argument
proti pomoi beguncem: ideja, da bi krizo reevali zgolj v Siriji. To je absurdno.
Ta trenutek je na poti tiri milijone ljudi,
ki potrebujejo pomo, in tuje vojake
intervencije v Siriji ne morejo spremeniti
dejstva, da prihaja e ve ljudi, za katere
bo potrebno poskrbeti.
Begunska kriza je pokazala, da Evropa
in nesposobna neoliberalna drava v njej
ni pripravljena na izjemno stanje, da so
centralistine odloitve utopija. Potrebne
so velike spremembe spremembe sistema, poenotenje zahoda in tretjega sveta
ter odprte meje.
Veliko Slovenk in Slovencev je e zdavnaj
ugotovilo, da ne morejo ve akati, da
je potrebno nekaj narediti. Razline
humanitarne in nevladne organizacije
so se zdruile v nekakno koalicijo, ki
omogoa lajo komunikacijo z vlado in
prepreuje, da bi ve organizacij delalo
isto stvar. Stina toka vseh organizacij
je Slovenska filantropija, ki na svoji Facebook strani ponuja vse informacije glede
zbiranja materiala za begunce in poziva
prostovoljce (tudi mladoletne!) ter jih
usmerja na krizna aria na slovenskem
delu balkanske poti.
Za teavo medijske zasienosti so govorci
ponudil reitev: izogibajte se mainstream
medijem (24ur.com!) in iite alternativo A. Zupani meni, da o begunski situaciji
kar dobro poroa Al Jazeera (English bolje
kot Balkan), najbolje pa je, da sami kot
prostovoljci izkusite begunsko krizo in
ugotovite, za kaj pravzaprav gre.

Svit Komel

Dravni zbor Republike Slovenije je

21. 10. 2015 sprejel Zakon o dopolnitvi Zakona o obrambi (ZObr-E),
s katerim so pripadniki Slovenske
vojske dobili nova, izjemna in civilnorepresivna pooblastila pri irem
varovanju dravne meje. Radio tudent je ob tem dogodku dal pobudo
za referendum proti temu zakonu
in zael zbirati 2500 podpisov. Od
vsega zaetka so predstavniki Radia
tudent poudarjali, da ne nasprotujejo pomoi vojske na mejah, temve
formulaciji zakona, ki ni opredeljen
kot intervencijski - le trenuten ukrep
na podlagi te novele je omejen na 3
mesece, medtem ko pravna podlaga za njegovo ponovno izvrevanje
ni asovno omejena. Ve o pobudi
in noveli zakona si lahko preberete
tukaj: https://protimilitarizaciji.wordpress.com/.
V priujoem lanku sem poskual
pokazati, kako se poskusi preteklega
in sedanjega restriktivnega ukrepanja, utemeljenega na podlagi kriznih
razmer, kaejo v razlinih aspektih
drubenega ivljenja.
Na posvetu Dravnega sveta o
reformi mature*, ki je v veliki
meri reprezentativen za vsakdanje
drubeno-politine razprave, smo
lahko sliali naslednjo prispodobo
Darka Zupanca:
Ampak bom e eno prispodobo dal:
matura v teh asih, sem priel do asociacije, odigrava vlogo kot Slovenija
zdejle na juni meji z begunci. Po eni
strani imamo velik naval iz osnovnih
ol v tipe srednjih ol, ki se zakljuijo z eno in drugo maturo, po drugi
strani mamo pa Merklovo - terciarno

izobraevanje, ki pravi, da bo v bistvu

vse vzela pa e premalo jih
produciramo.
Ta begunska prispodoba vzpostavlja
neposredne in posredne vzporednice
med dijaki in begunci kot osebami,
ki imajo na voljo dve kvazi-reitvi:
odprtje mej v smislu im
prejnjega prehoda in izhoda iz

Tako dijaki kot

begunci smo gmotni
problem preve
nas je, da bi bili vsi
zaposljivi, vsi naseljivi
in dobri dravljani

drave in na drugi strani zaprtje mej.

V skladu s prvo monostjo zakljuek
olanja ne omogoa zaposlitve, zato
smo mnoino napoteni ven, druga reitev pa je, da se maksimalno
zaostrijo prehodi med razlinimi
stopnjami izobraevanja in uvedejo
sprejemni izpiti, tako da se skozi
prebije le peica.
Tako dijaki kot begunci smo gmotni
problem preve nas je, da bi bili
vsi zaposljivi, vsi naseljivi in dobri
dravljani. Drava ne more poskrbeti
za vse, potrebno je uvesti ostreje
kriterije filtriranja ali pa nas poslati
naprej, kjer se znajdemo sami.
e od vrtca naprej sem bil kot mulo
pogosto obravnavan kot neka mala,
hiperaktivna, neintegrirana gronja
preve naglas govorim, vpijem, ruim
javni red in mir in predpostavlja se,

15

da v te namene zapravljam svoj as.

V mojem okoliu, kjer je bila kulturna raznolikost za odtenek bolj pestra,
se je v kriminaliziranje mularije
pomeala e ksenofobija. Opazil sem
namre, da sta po mnenju sosedov
moja prijatelja Armin in Moreno
opazno bolj razgrajala in zapravljala
as kot jaz v primeru, da smo bili
obravnavani posamino, e pa smo
posedali pred mojim blokom kot
druba, smo bili vsi lomilci hinikove
negovane flore, ki je za nami vpil:
Divjaki, pejte za Savo grmovje
lomt!
Te zaetne izkunje so se razrasle
v celo brdo mnenj o tem, kakni
so uenci, dijaki oziroma mladostniki od starevskih forumov do
psihologov na roditeljskih sestankih
in vsakdanjih mnenj obanov, ki jih
imamo prilonost sliati na javnih
prevoznih sredstvih. Razvajeni so,
nimajo nobenega cilja, ne razmiljajo,
mi smo v njihovih letih, arogantni,
nehvaleni, sami nepridipravi pa vsi
sam po svojih telefonih tipkajo.
Ta splona mnenja, te prispodobe nas
zavedejo, da reitve zanemo iskati
v omejevanju. Kaj je pravzaprav v
posvetu Dravnega sveta povzroila
prispodoba Darka Zupanca? Vsi
vemo, da je beguncev preve, je
prenesla na vsi vemo, da je dijakov
in tudentov preve, eprav je druga
razpravljavka na posvetu Dravnega
sveta statistino pokazala, da se
generacije krijo, vendar je zaradi
moi begunske metafore preprosto nihe ni slial. Sledi, da je vseh
teh ljudi oitno ve kot preve, kar

*Posnetek dostopen na: http://www.ds-rs.si/?q=novice/reforma-slovenske-mature-cilji-sedanje-stanje-nujne-spremembe.

Reforma mature in obrambe

Na raun panike,
ki jo v nas producira
obutek izrednih
razmer, bomo pristajali
na ukrepe, ki jih sicer
ne bi sprejeli
in skrajnea, opravievanje policijskega nasilja, stigmatizacija in
porivanje doloenih etninih skupin
na drubeni rob. Paradoks pri boju
proti terorizmu, ki se tokrat pojavlja
tudi pri naih ukrepih v povezavi z
begunsko krizo, je, da zaradi potrebe
po zavarovanju pred zunanjo
gronjo ogroamo lastne svoboine
in socialne pravice. Na raun panike, ki
jo v nas producira obutek izrednih
razmer, bomo pristajali na ukrepe,
ki jih sicer ne bi sprejeli. Trenutne
izredne razmere bodo poniknile, zavoljo ohranitve teh nedemokratinih
ukrepov pa bodo vzpostavljene nove
s koliko razlinimi teroristinimi
skupinami smo se e spopadali v
zadnjih 20 letih? Koliko spopadov je
dejansko vzpostavilo varnost? Se ni
protiteroristini boj preprosto
preusmeril na neko novo
teroristino skupino, da bi ukrepi,
katerih sprejetje je legitimiral, ostali v
naih glavah nujni, ve kot upravieni
in bi jim lahko oporekal le kdo, ki ni
pri pravi ali pa je popolnoma zelen,
razvajen in v konni fazi sovranik?
Zaostreni ukrepi proti terorizmu niso
omejili fenomena, zoper katerega so
bili sprejeti, zgolj pravice in ivljenja
svojih dravljanov, kot lahko vidimo

16

v ZDA. In zdaj bomo to posnemali?

Begunska kriza je prerasla v nao
lokalno verzijo boja proti terorizmu
in je obenem posledica posredovanj
v dravah Blinjega vzhoda. len 37a
Zakona o obrambi je prvi tovrstni
pravni poseg, ki je bil narekovan in
podprt z izrednimi razmerami, ki so
nastale po zaprtju madarske meje.
V ta namen je bila predlagana tudi
peticija Radia tudent - ne gre za
nasprotovanje asistiranju vojske ali
za nek neutemeljen panien strah
pred dravnim udarom, temve za
boj proti arbitrarnim zakonskim
odloitvam, ki v stanju zaostrenih
razmer potiskajo na stran razmiljanje in racionalno odloanje o sprejetih
ukrepih. Gre za odprtje alternative
diskurzu, ki je skupen noveli zakona
o obrambi in posvetu Dravnega
sveta, ki se napaja s sklicevanjem na
izredne tevilke, izredne razmere, za
katere nimamo sredstev, da bi se jih
lotili s permisivnimi, inkluzivnimi
metodami, ampak je zanje potrebno
uvesti restriktivne modele.
Zbranih je bilo ve kot 3000 podpisov, ki so bili 28. 10. oddani
Dravnemu zboru. Sprejetje
Novele Zakona o obrambi je bilo
s tem za nekaj asa odloeno. Je
varnost drave s tem resno ogroena,
gre morda celo za izdajo domovine?
Dokonna potrditev novele zakona
bi tudi sicer zahtevala vsaj en teden
asa od njenega predloga**, prav tako
pa ima oblast vzvode, da prepove
zbiranje podpisov za razpis
referenduma. e je ogroena varnost
drave, referendum ni mogo. Stvar
presoje pa je, ali je Slovenija ogroena
in ali je ta ogroenost primerljiva z
napadom tujih sil na nae ozemlje.
Sam tistega dne, ki sem ga prebil na
mejah, nisem dobil takega vtisa.

Dostopno na naslovu: http://www.rtvslo.si/begunska-kriza/poslanci-vojski-podelili-dodatna-pooblastila-za-varovanje-meje/376726 .

Da ne bo primer za izredne ukrepe v

izrednih razmerah vedno nacistina
Nemija, se lahko obrnemo na nekaj
vsakdanjega, kar to ne bi smelo biti
vojna proti terorizmu. Na raun
pregona nevarnih osebkov, oznaenih
z besedo terorist, so bile
vzpostavljene in opravievane
intitucije, za katere se lahko vsi
strinjamo, da niso prepreile
katastrofe, ampak so bile
humanitarna katastrofa Guantanamo, Abu Graib, vse humanitarne
vojake intervencije (Afganistan,
Irak, Libija, Sirija), e natejem
le nekatere najbolj zloglasne. Na
zahodu tem najbolj zloglasnim
oblikam discipliniranja (e) nismo
bili podvreni, pojavili pa so se drugi
ukrepi: kvadriljiranje naega asa in
prostora v smislu zaostrenih kontrol

na letaliih, nadzor in prislukovanje preko telekomunikacijskih omreij

in poviani izdatki za obrambo, ki e
bolj obremenjujejo e tako komaj stojeo ekonomijo v asu krize. (NATO
je od Slovenije pred kratkim zahteval,
da povia izdatke za vojsko.) Pojavile
pa so se tudi neformalne spremembe, na primer enaenje muslimana

**VIR: Poslanci vojski podelili dodatna pooblastila za varovanje meje (3. odstavek). [internet]. [citirano 3. 11. 2015].

pomeni, da inkluzivni, permisivni

pristop preprosto ni ve mogo
reitve je treba iskati v smeri zaostrovanja, izloanja in selekcioniranja.
Napadanje, diskreditiranje in nadomeanje permisivne vzgoje kot
najveje zablode in gronje, ki so jo
ponovno naeli v Dravnem svetu - kot neesa, kar vsi vemo, da
je slabo, ne ostane zgolj pedagoki
problem, ampak se prenaa nazaj
na obravnavo beguncev. Trend proti
permisivnosti in strpnosti ter v prid
strogosti, restriktivnosti se tako v
obravnavanju dijakov kot beguncev
pokae kot nek sploni drubeni
trend.
Drubeni mehanizmi ustvarjajo
neprekinjen krog mnoenja strahu
in obenem objektov, ki ga povzroajo. Vse skupaj se sprevre v paniko,
sovrani govor ter kriminaliziranje
posameznikov in skupin, ki naj bi
povzroili te izredne razmere, v
resnici pa so bili izrabljeni, tako kot
mi, v namen njihove vzpostavitve.
Izredne razmere namre legitimirajo
izredne ukrepe, ki ne omejujejo le teh
nevarnosti, ampak vseh nas, ki naj bi
nas zavarovali.

Katja Sluga & Svit Komel

Poroilo z mejnih prehodov

30. 10. 2015

17

Katja Sluga

Dobovski smetarji
Ustvarimo verigo in nekaj ur
samo prestavljamo teke pakete.
Nikoli v ivljenju e nisem videla
toliko razlinih vrst mleka. Ali
pa take koliine sveega kruha in
sardin v konzervah Eva.
Natovorjeni kombiji so prepeljani
na elezniko postajo, kjer so vlaki
z begunci. Novi vlaki s Hrvake
prihajajo (v enem je priblino
1700 ljudi) in tisti, namenjeni
proti entilju, odhajajo. Videli
smo velike skupine zadovoljnih
beguncev, ki konno zapuajo
hrvako-slovensko mejo, kjer so
namestitveni tabori neudobni,
umazani in mrzli. Na peronu,
kjer je bilo skoraj ve policije in
vojske kot beguncev, so akali
v vrsti na popis in vkrcanje na
vlak. Mnogi so prosili za hrano in
pijao, a neorganizirano deljenje
ivea je prepovedano. Veliko je
bilo majhnih otrok, tja do pet let.
Videli smo visoko nosee enske,
druino z nekaj tedni starima
dvojkoma, stareje in skupine
ensk. Potrpeljivo so akali v
vrsti, otroci pa so poponoma
mirno prenaali e eno duhamorno akanje na svoji poti oitno
so na to e navajeni.
Ko smo se vrnili v Beti, nas je
akalo teko delo. Potrebno je
bilo sprazniti prostore, kjer so
begunci spali, da jih bo lahko
vojska kasneje dokonno oistila
in dezinficirala. Dva ogromna
prostora sta bila polna zloljivih
postelj, tankih imnic, gnilih odej
18

in vseh mogoih smeti. Najprej

smo zloili postelje, nato spravili na kup vse e nekako iste
imnice, ostale pa odpeljali ven.
Ogromen kombi smo napolnili s
stotinami umazanih in smrdljivih
sivih odej UN, ki so bile poslane v
istilnico v Ljubljano. Z lopatami
smo napadli kupe nerazpoznavnih
smeti v kotih ter na koncu pometli
in pomili tla.
Zabavni del se je zael zunaj, kjer
so prenoevali moki in druine,
ki niso dobile prostora v tovarni. Ograda je bila do zadnjega
kotika nastlana z najrazlinejimi
odpadki, ki so se formirali v kupe
svinjarije do kolen. ienje se je
zdelo kot Sizifovo delo. Zagane
konzerve, sluzaste odeje, premoena oblaila, en mesec noeni
evlji, iztrebki, vloki, plenice,
sardele, ki jih oitno res ne marajo, steklenice vode in e vse
mogoe sestavlja meanico
prijetnega izgleda in vonja. Taka
masa smeti je zaradi velike
koliine ljudi kar logina na tem
prostoru se je dnevno zamenjalo
okoli 3000 ljudi. istili smo do
odhoda naega vlaka nekaj ez
etrto in osebno se mi je zdelo, da
poleg razbolelih bicepsov nikjer
ni bilo dokaza o naem trudu. No,
smrdljivi evlji ne smejo zatoniti
v pozabo. Naa obutev je tako
smrdela po lovekih izlokih, da
smo jo morali pustiti v drugem
vagonu vlaka.

Vir za slike: Lastni.

Gospa Simona iz atea je v

Dobovi e od sedemnajstega oktobra. Vsak dan dela po estnajst
ur kot vodja izmene prostovoljcev
organizacije Adra. Sama pravi, da
je zelo utrujena. Ko gleda
begunce, ki spijo v
tamkajnjih namestitvenih centrih, jim je nevoljiva. Vesela je,
da se po tirinajstih dneh Beti,
namestitveni center v zapueni
tekstilni tovarni, konno zapira.
Za to so se zavzeli tudi prebivalci
Dobove, saj je Beti zraven pokopalia in jih je skrbel poitniki
vikend. Opraviti je potrebno e
Betin labodji spev pospravljanje
in dezinfekcija e nista bila opravljena. Po tem gre Simona lahko
domov, se naspi in se pripravi na
naslednji val beguncev.
Vse to nam zaupa prostovoljka,
ko nas poitnikega petka ob
osmih zjutraj priaka v glavnem
skladiu Adre. Dela je ogromno.
Beti je danes prazna, vroe je,
vreme je udovito in zloveega
vonja vojne in trpljenja ni ve
mo zaznati. Prostovoljcev nas je
le kaknih deset pet iz Ljubljane,
ostali so domaini. Tovarno je
potrebno popolnoma izprazniti in
pospraviti. Skladie s hrano je do
vrha polno nekaj stvari se polje
na entilj, ostale se naloi na
kombije in odpelje na elezniko
postajo v Dobovi, kjer begunci
presedajo z vlaka s Hrvake na
vlak za entilj, vmes pa so
popisani in preskrbljeni s hrano.

e strnem petkove vtise, bi lahko

povzeli, da je bilo beguncev e
zmeraj veliko, a Dobove kot naselja niso tako obremenili. Spremenili so sistem in ljudi kar direktno
preusmerjajo na vlake za entilj.
Bilo je veliko dela, veliko policistov, veliko smeti, lepo vreme in
prijetno vzduje. Pogovarjali smo
se z veliko uslubenci in
prostovoljci ter izvedeli kar zanimive stvari. Pri popisu morajo
begunci navesti, koliko denarja
imajo s seboj. tevilke so razline,
gibljejo se od nekaj deset evrov pa
do za Sirijce povprenih 5000 evrov. Pred nekaj dnevi pa je prila
gospa, ki je imela pri sebi 70 000
evrov gotovine. Prostovoljka
Slovenske filantropije nam je tudi
zaupala, kakne teave ji
povzroajo aktivisti s Poljske,
eke in iz Amerike. Kot lani
svetovne aktivistine organizacije pridejo v namestitvene centre
in delijo tople obroke. Imajo jih
samo 1000, beguncev pa je bilo
v tem primeru 3500 in zato jim
je bilo razdeljevanje juhe one-

mogoeno. Aktivisti so slovenske

prostovoljce obtoili nehumanega
vedenja in e naprej sejali anarhijo
v e tako napeto situacijo, zato je
bila poklicana policija.
Tisti dan na meji je bil popolnoma petkovski poln anekdot in
zgodb minulega tedna, spominjanja tekih trenutkov, ki pa so
tako ali tako e minili.
Popolnoma drugae pa je bilo

tri dni prej, v torek, ko sem na

mejo odla z mamino slubo.
Kot prostovoljce so nas poslali v
center Rigonci, kjer sta bila dva
ogromna otora za prenoevanje
in ograjen zunanji prostor, kjer so
v blatu in umazaniji spali moki.
Ne poznam tone tevilke,
19

ampak center je bil napolnjen do

zadnjega kotika. Pred ogrado je
bil center medicinske pomoi in
tam so zbirali skupine po petdeset
ljudi, ki so jih poiljali naprej na
avtobuse. Bilo je res mraz, megleno, vlano in vsi so, siti akanja,
eleli, da se mukotrpno akanje
kona. Pritiskali so na ograjo in
policisti v polni opremi so jih
komaj obvladovali. Spraevali so
nas, zakaj ne morejo iti v hotel, e
imajo denar, zakaj se morajo valjati po blatnem travniku v mrzlih
noeh brez primernih strani,
tuev in podobno. Nisem vedela,
kako naj jim odgovorim. Medtem ko smo v ogromnem otoru
sortirali oblaila in zlagali zaloge
hrane, je do nas pritekel moki
in krial, da se otroci v gnei
duijo, ker vsi preve pritiskajo
na ograjo. Izbruhnili so nemiri,
begunci so druno vzklikali nekaj
po arabsko. Policisti so odlono
reagirali in prisilili vse begunce,
da so se posedli na tla. Takrat smo
z grozo ugotovili, da med najvejo
mnoico na tleh lei moki, ki je
bil poteptan. Naloili so ga na
nosila in ga nato dolgo oivljali v
medicinskem prostoru. Policisti
so porinili begunce nekaj metrov
pro od ograje in naa naloga je
bila, da pospravimo vse smeti
v tem delu, saj so se policisti in
nebrzdana mnoica spotikali ez
odeje, ostanke otorov in oblaila.
Policisti so stali pred begunci in
jim niso dovolili, da bi se
premaknili, mi pa smo imeli nekaj minut, da pospravimo
tistih nekaj kvadratnih metrov.
To je bilo precej zastraujoe. Ve
kot tiso sedeih ljudi za ivim
zidom ogromnih policistov te v
tiini opazuje, kako pospravlja

njihove smeti. Poleg te nujne

pospravljalne akcije je bila naa
naloga, da po odhodu druin iz
otora le-tega pripravimo na novo
skupino. Imeli smo kakno uro,
da pospravimo ogromen bel otor
na lesenem podu in dela je bilo
veliko. Izjemno umazane odeje in
lealke so bile namenjene ponovni
uporabi, medtem ko smo morali
vse ostalo, vkljuno z neodprto
hrano in oblekami v odlinem
stanju, vrei stran. Koliina smeti,
vkljuujo ostanke hrane, prazne
embalae, sanitetni material,
umazane obleke, neznansko veliko
plenic, kable za telefon, navodila
za ravnanje na meji v srbini,
grke cigarete, polito sardinino
olje, neverjetno tevilo plastenk,
je bila neobvladljiva. Higienske
razmere v otoru so bile katastrofalne, razmere za iritev bolezni
pa odline. e nikoli ni nikjer
tako smrdelo in groza me je bilo
dejstva, da bodo ez nekaj ur tam
spale druine. Ampak nato sem se
spomnila, da jih bo velika veina
spala na blatnem travniku zunaj
otora brez odej, jogija in suhih
oblek.
Med poitnicami sem imela
prilonost, da sem Dobovo videla
dvakrat; enkrat ujeto v popolnem
kaosu begunske krize in drugi v
nedeljsko lenem razpoloenju, ko
je vihar e preel. V obeh primerih sem razvila globoko spotovanje do prostovoljcev, ki delajo no
in dan, ker zamenjave pa nimajo,
podredijo svoje ivljenje pomoi
dravi in skupnosti, v kateri ivijo.
Kar dobijo v zameno, je topel
obrok, kritike aktivistov in ne vedno oitno, a prisotno hvalenost
beguncev. Prostovoljci so
organizatorji, vodilo in gonilo raz-

voja humanitarnega vidika begunske krize. Izmueni so, a adrenalina polna situacija jim pomaga, da
sestavijo e 5000 lunch paketov,
posteljejo e 300 postelj in poiejo miniaturne abe za sedem
mesecev staro premraeno sirijsko
punko.

neustreznih namestitvenih
centrih na hrvako-slovenski meji
je bila neprimerna poteza.
Minimalnim higienskim standardom ni zadoeno, pravice so
krene, trpljenje veje, potrpeljivost beguncev pa na veliki
preizkunji. V ogradah so zaprti

e spregovorim e o policiji; v
petek, ko so bili centri e
izpraznjeni, se mi je zdelo, kot
da jih je res preve in je njihov
odnos do beguncev preve osoren
in grob. A nato sem se spomnila,
kako je bilo v torek. Begunci
so plezali ez ograje, otroci so
omedlevali zaradi duenja, moki
je bil skoraj poteptan do smrti,
prilo je do prerivanja, vsakih
nekaj minut so enske in otroci
kriali na vse grlo. Apokaliptinost situacije je bila straljiva.
In takrat smo se prostovoljci zaradi policije poutili veliko varneje.
Z minimalnim nasiljem so nekako
obvladali situacijo in prepreili
nadaljnje izgrede.
Namestitev beguncev v

kot ivali, mnoica pritiska ljudi

na ograjo, v gnei stojijo ure in
ure, akajo na nadaljevanje poti.
Otroci, starci, nosenice. Potrebno
se je prerivati, da pride do izhoda
iz ograde in naprej na avtobus.
Razdeljevanje hrane in pijae
je zaradi nepregledne mnoice
oteeno, prav tako iskanje druin,
ki imajo prednost pri vkrcanju na
avtobus. Umazanijo in bedo se
lahko v teh centrih takoj zavoha,
trpljenje beguncev je oitno. V
prihodnjih mesecih bo
potrebno najti alternativo, saj
otorska taboria ne zadostijo
dostojnosti lovekega bitja. A
policisti in prostovoljci za to niso
krivi. Oni zgolj poskrbijo za im
bolj varno in humano izpolnitev
dravnih ukazov.

20

Svit Komel

ez vse meje
Prispeli smo na entilj. Pred velikim belim otorom smo zlahka
nali prostovoljce Rdeega kria,
Karitasa in Slovenske filantropije. Skupaj s predstavniki Civilne
zaite so nam zatrdili, da pomoi
ne potrebujejo. Skupina beguncev
je odla naprej v Avstrijo, novih
pa e nekaj asa ne priakujejo.
Vsega imajo dovolj: prostovoljcev,
hrane, potrebin. Povedali smo,
da prihajamo iz Dobove, kjer pa
se zdaj begunci ne zadrujejo ve,
ampak jih vse poiljajo naprej.
Mlada prostovoljka si je glasno
oddahnila: Hvala bogu, da jim
je potegnilo. Dodala je, da tu v
zbirnem centru lahko vse oskrbijo vsi dobijo hrano, na voljo
imajo sanitarije in zdravstveno
oskrbo. Ko pridejo, se lahko v
velikem otoru najprej osveijo in
okrepajo, ele nato jih popisujejo spredaj, v malem otoru, ki
je zdaj sameval. Nekaj policajev
je pred njim posedalo na ograji
in sproeno klepetalo. Nobene
panike. Kaj pa to na poroilih,
da begunci skozi ograjo stegujejo
roke z denarjem in mimoidoe
prosijo, e bi jim li kupit stvari?
Ja, to hoejo, cigarete, se je nasmehnil vodja Slovenske filantropije. OK, oitno nas ne potrebujejo,
beguncev ni, gremo domov.
Zapustili smo namestitveni center

entilj in se sprehodili do meje

z Avstrijo. Na meji sem konno
zagledal to, kar sem videl na
televiziji obmoje ograjeno z
nizko elezno ograjo, za katero
je stala veja skupina ljudi, e ve
pa jih je postavalo in posedalo
na travniku zadaj, vse skupaj
ne ve kot 2000. Pred ograjo pa
so postopali in posedali vojaki,
opremljeni z brzostrelkami, s
imer ne namigujem, da so jih
uporabljali. Nasprotno. Delovali
so sproeno; povedali so nam, da
na tem obmoju begunci akajo
na prestop meje, ter dodali, da
Avstrijci v tem trenutku spuajo
bolj poasi. Eden od njih je dejal,
da to lahko traja cel popoldan in
tudi celo no, morda bodo morali
tu prenoiti.
Stopili smo blije ograji. Nihe nas
ni oviral pri tem, ne vojaki ne
policaji, ki so na drugi strani
sedeli v avtomobilih z odprtimi
vrati in delovali prav tako
brezskrbno kot vojaki. In takrat se
je zaelo nae samoorganizirano
prostovoljstvo my friend,
please, can you buy me a water,
pizza? Na drugi strani ceste je
stala majhna pekarna. Ob ograji
se je v trenutku nagnetlo ve kot
100 ljudi, ki so mi vsi
naenkrat podajali naroila za
blinjo picerijo. Sprva sem vzel 4,
kolikor sem si jih lahko zapomnil,
21

in el po pice. Naroil sem, ugotovil, da nimajo vode, kupil namesto

tega kokakole in se vrnil. To sem
ponavljal kakne 3 ure. Od nekje
so se prikazali e trije panci, ki
so se na svojo pest pripeljali do
Slovenije, da bi pomagali beguncem. Lokalni pek je komaj
dohajal povpraevanje in definitivno dosegel vrhunec sezone, mi
pa smo ironino postali njegovi
brezplani dostavljavci. Ko je za
pol ure zmanjkalo pic, nam je uspelo med begunci spopularizirati
nao tradicionalno jed burek.
Vmes je prilo do enega samega
izgreda, ko je moki skupaj s
svojo deklico priel izza ograje in
si hotel sam nakupiti ivil, a ga je
ustavil vojak in ga poslal nazaj povsem uspeno tudi brez
dodatnih pooblastil. Mo je rekel,
da razume pravila in protokole, a
je njegova hi preprosto sestradana. Kako je to mogoe? V taboriu so nam namre rekli, da so
bili begunci oskrbljeni z vsem.
Situacija je taka (so nam razloili vojaki): ko begunci zapustijo
taborie, niso ve v pristojnosti
slovenskih organizacij, prav tako
pa ne avstrijskih, dokler jih ne
spustijo ez. Vsi begunci zdrvijo na to nikogarnje ozemlje v
preprianju, da bodo tako blije

svojem cilju. V zbirnem centru

ne vzamejo hrane in pijae, ker
mislijo, da odhajajo ez mejo in
se morajo im hitreje odpraviti.

Tako obtiijo v
medobmoju brez
monosti povratka v
zbirni center, kjer so
na voljo hrana, voda in
zdravstvena oskrba
Tako obtiijo v medobmoju brez
monosti povratka v zbirni center,
kjer so na voljo hrana, voda in
zdravstvena oskrba. Reim je
pravzaprav podoben tistemu
na letaliu: ko se odekira, ne
more nazaj. Ko zapusti
obmoje s trgovinami in se namesti v akalnici, lahko samo e
aka. Samo da begunci ne poznajo ure odhoda.
Ta tamponska cona ali
nikogarnje ozemlje med obema dravama se je torej zdaj, ko
so se razmere umirile in je organizacija vse bolja, izkazala kot
najveji problem. Ponudili smo
se torej, da bi li mi do tabora po
vodo in jo razdelili. Vojaki niso
imeli ni proti, tudi policaji ne
e nam jo bodo dali v kampu,
nam je oni prav gotovo ne bodo
vzeli; policaj je celo poskual
poklicati predstavnika civilne
zaite. Rekel je, da to sicer utegne
biti problem, e bodo vsi naenkrat
planili po vodo, a ni bil pretirano
zaskrbljen. Poalil se je, da bomo
po tem sistemu, ki ga predlagamo, vodo vozili za njimi vse do

Muenchna.
Ampak ni lo. Vodja civilne
zaite v namestitvenem centru je
menila, da to ne gre.
Zakaj?
- Ne, potem bodo vse naslednje
skupine hotele vodo na meji.
Pa jim jo dajte.
- Ne, to bi preve raztegnilo
obmoje oskrbe.
Pa jim recite, naj jo vzamejo s
seboj?
- Ja, morda bodo, kaj pa se jim
tako mudi!
Dobro, je, kar je, kje pa je kakna
trgovina, da jo gremo kupit (nismo mi od tu)?
- To je nevarno, vmes so tudi
nasilni elementi.
Bomo tvegali.
- To je nevarno tudi zaradi
bolezni; en vojak je prejnji teden
e dobil tuberkulozo, smrtno
bolezen, ki jo bo imel celo
ivljenje.
S tem so nam dali vedeti, da je
pogovor zakljuen. Vrnil sem se
k ograji nikogarnjega ozemlja.
Med skupine otrok sem razdelil
okolado, ki sem jo prinesel s
sabo, a poasi so mi pohajale
moi, pice pa so se pekle vedno
dlje. Opraviil sem se vsem, ki
niso dobili niesar; pokimali so in
se zahvalili za pomo. Na sreo je
prila nova skupina samodelujoih prostovoljcev, ki so nadaljevali
nae delo, vanj so vnesli izboljavo, njihov pristop bi lahko oznaili za evolucijski novost v samoorganiziranem prostovoljenju ime,
koliino prejetega denarja in
22

naroila so si zapisovali na listek.

Na poti domov smo dojeli, da
smo pravzaprav (tako kot tihotapci) pomagali ustvarjati promet
z begunci. Bolj kot prostovoljci
za pomo beguncem smo bili
prostovoljci picerije, brezplani
raznaalci pic. In to je samo en
od paradoksov tega begunskega
vsakdana, v katerem so begunci
hkrati siti in lani, imajo denar, a
so hkrati brez vsega, so neskonno

To je samo en od
paradoksov tega
begunskega vsakdana
potrpeljivi in hkrati povzroajo
nemire, ko pritiskajo na ograjo, ki
jim dolge ure zapira prehod meje.
eprav lahko zatrdim, da je bil ta
nemir zelo miren - zadoalo je,
da jih je vsake toliko nekdo izpred
ograje pozval, naj se odmaknejo
malo bolj nazaj, veina pa jih je
itak posedala po travniku. Ko so
zveer na javni televiziji to akanje
oznaili kot nemir, sem se vpraal,
zakaj niso namesto tega raje opozorili na zastoj, do katerega prihaja na nikogarnjem ozemlju med
sicer povsem tekoim in mirnim
prehajanjrm beguncev na njihovi
slovenski poti, ki je zdaj oitno
organizirana veliko bolje.
Glede kulturnih znailnosti beguncev nekateri znajo angleko,
nekateri sploh ne. Rute nosijo le
nekatere enske, druge ne, eprav
bi tem prila ponoi prav kapa.

Razmerje med mokimi, enskami, otroki in ostarelimi je lahko varljivo, saj ob ograji veinoma
akajo moki, da bi laje navezali
stik s kom od mimoidoih in kupili kaj hrane. Zadaj na travniku
pa je veliko ensk, otrok,
starejih in celo invalidov. Smeti?
Da smetijo in celo opravljajo
potrebo tam, kjer stojijo. Kot da je
to nekaj, kar si elijo poeti, ker so
tako navajeni. Ja, kaj bi pa vi naredili, e bi se znali ujeti za ograjo,
kjer ni ne koev za smeti ne WCjev? Bi se podelali v vreko in jo
vzeli s seboj v Avstrijo? A mislite,
da si ne bi vsak z zadnjim denarjem raje kupil vozovnico in se odpeljal, e bi mu bilo to dovoljeno?
Ve kot oitno je, da bi se bilo
z boljim obveanjem mogoe
izogniti tevilnim zagatam. Ne le v
prid beguncev, ampak nas vseh.

Ob tem bi pozval k
prostovoljenju na lastno pest na
obmoju nikogarnjega ozemlja in
nadaljnji pomoi v zbirnih centrih
(e bo potrebna). Posebej zdaj, ko
je prostovoljcev v teh centrih dovolj, boste vedno imeli polne roke
le nekaj sto metrov naprej proti
Avstriji, kjer se njihova pristojnost
kona. Prinesite s sabo hrano
in pijao, po monosti kakno
deko. e vam je problem denar,
jim stvari prodajte za isto ceno,
kot ste jih kupili. Vi boste tako
dobili prave informacije s terena,
beguncem pa boste olajali dolgo
akanje na izhod. Bolje, kot da
sedite za kompom in lajkate stran
Ukinimo Radio tudent, mar ne?

Kaj, na primer, pomeni velik

naslov v Delu: Vojakov e 35 dni
ne bo na mejah? Vojaki so na
meji. Na lastne oi sem se preprial, da tudi ukrepajo lahko, e
je potrebno. eprav tisti popoldan
ni bil nihe preobremenjen, ne
vojaki, ne policaji, ne prostovoljci,
ne civilna zaita (ne vem, kako
je bilo z zdravniki brez meja), se
zavedam, da se razmere lahko
spremenijo in da se neprestano
spreminjajo. Vendar ustvarjanje
panike, irjenje dezinformacij
in sprejemanje slabo formuliranih zakonov nikakor ne more
prispevati k reevanju problemov
in bolji organizaciji na mejnih
prehodih.

23

Svit Komel

tudentska Iskra

Vir za slike: tudentska Iskra.

tudentska Iskra je organizacija, ki je nastala po zasedbi Filozofske fakultete v

Ljubljani novembra 2011. O njenem delovanju, preprianjih in kampanjah sta ve
povedala njena lana in biva dijaka Gimnazije Beigrad an Zupan in Natan Vitenik.

24

an, za zaetek mi povej, kaj je

Iskra.
tudentska Iskra je organizacija progresivno misleih tudentov oz. mladih na splono (v trenutni sestavi so
preteno tudentje). tudentska Iskra
se zavzema za kvalitetno brezplano
olstvo, za kvaliteten nain
preivljanja prostega asa mladih,
za dobre izhodine monosti po
konani fakulteti, po konanem izobraevanju. Se pravi, da ne gre samo
za neke ozkotudentske cilje, ampak
je vizija ira torej kvalitetno
ivljenje tudi po zakljuku tudija.
Front je veliko, tako da se osredotoamo predvsem na as tudija.

Kaj pa ti prispeva pri Iskri?

Jaz sem v Iskri aktiven v delovnem
odboru za stike z javnostjo, ki je
trenutno postal odbor, v katerem se
koordinira nekatere zunanje akcije,
ene potekajo, druge so v pripravi, na
primer ozaveanje o beguncih, komuniciranje preko socialnih omreij,
spletni podcast ...

Natan, povej e ti kaj je Iskra?

To, kaj je Iskra, se je od njenega

nastanka e malo spremenilo, bolj

izostrilo, bolj usmerilo. Iskra se trudi
biti platforma za tudente, mlade,
stareje; primarna fokusna skupina so tudentje. Ponuja platformo
za premisleke, za razvijanje kritike
tako znotraj tudijskega procesa kot
znotraj ire drube. Ko se je
organizacija zaela, smo se orientirali
na OU oz. na OUL zato, ker smo
jo identificirali kot strateki cilj, kot
institucijo, ki ima na razpolago veliko
javnega denarja oz. denarja, ki pride
iz tudentskega dela in ki po naem
mnenju e zelo dolgo asa ne opravlja
svojega poslanstva se pravi urejanja
tudijskega in obtudijskega ivljenja
tudentov, od katerih jemlje denar.

Iz tega premisleka se je pred tremi,

tirimi leti po izkunji zasedbe na
Filofaksu zaela oblikovati skupina,
ki se je poimenovala Iskra.V asu od
obstoja do zdaj smo se ukvarjali z
zelo razlinimi problematikami, sicer
veinoma vezanimi na
dogajanje na podroju visokega
olstva, s spremembami na podroju
visokega olstva, socialnimi stiskami
tudentov, tudi z odzivanjem na
mednarodne politine dogodke,
seveda znotraj progresivnih
politik. Progresivne politike so tukaj
oznaevalec za levico, a ker so ti
termini v javnem diskurzu danes
malo zamazani, raje uporabimo izraz
progresivno.

Kako je organizirana Iskra? Ko sem

povabil tebe na intervju, si se mi
zdel kot spokesperson, ampak
potem sem slial, da ste vsi
enakopravni.
Ja, ni hierarhije, zgolj delitev dela.
Naeloma je zadeva organizirana
linearno po delovnih odborih, ki so
tematski. Imamo delovni odbor za
tehnologijo, izobraevanje, feminizem, okoljevarstvo tam, kjer smo
identificirali neko podroje, na katerem bi se dalo delati neke smiselne
intervencije, se je v preteklosti okrog
njega naredila neka delovna skupina,
ki je povsem odprta in se ljudje vanjo
pridruujejo glede na zanimanje.
Sami odbori delajo svoje projekte,
imajo svojo avtonomijo, potem pa
pa obstajajo koordinacijski organi predsedstvo, izvrni odbor in
skupnost celic; ampak zaenkrat itak
delujemo bolj na skeleton crewu.

25

Ali ni Iskra del tudentske

organizacije Univerze v Ljubljani (OU/OUL), gre za posebno
stranko v tudentski
organizaciji?
Iskra ni stranka, je tudentsko
drutvo in je vpeta tudi v delovanje
tudentske organizacije Univerze v
Ljubljani, ki je krovna organizacija
vseh tudentov Univerze v Ljubljani.
lan OUL postane avtomatino z
vpisom na univerzo. V bistvu je to
nekakna paradravna tvorba, ki naj
bi bila javni servis za tudente, se pravi, da jim zagotavlja nekatere servise,
ki jih trg ne. Na alost vse preve
poudarka daje dejavnostim, ki so
usmerjene trno. Zato je tudi bila
odloitev organizacije I, da se
vkljui v boj v OU in poskusi v njej
in skozi njo dosei, da bo dejansko
skrbela za interese tudentov pa
ne samo tiste neposredne, se pravi
imet se fajn, obiskovat masovne
zabave, ampak tudi za izobraevalne
dejavnosti in potem tudi naprej, za
zaito na tem neusmiljenem trgu
dela.

Ali zabavo potem prepuate

drugim?
Zabava je seveda pomemben
faktor tudijskega ivljenja. Vse pa
je odvisno od konteksta, ali gre za
zabave, kjer se promovirajo poceni
alkoholne pijae, ali pa ima zabava
nek drug kontekst isto
konkretno, tudentska Iskra je
organizirala festival kulture
Rezistenca, to je bil enodnevni
festival, na katerem so bile najprej
okrogle mize o neodvisnosti medijev
in potem e zabavni del z alternativnimi mladimi (ali pa tudi ne ve
tako mladimi) ustvarjalci, ki dejansko niso samo produkt neke glasbene
industrije, ampak ustvarjajo glasbo
s sporoilom in so del kvalitetne
alternative. Glede na precejen obisk

fronte brez meja, strukture, ki se je

oblikovala iz razlinih organizacij in
posameznikov/ic, ki so se aktivirali
ob stopnjevanju begunske krize in
deluje kot civilnodrubeni branik
tako pred posledicami porasta ksenofobne ideologije, kot tudi kot
organizacija, ki se odzove, ko dravni
aparat in njegove humanitarne
institucije zatajijo.

in zelo pozitivne odzive bi lahko sklepali, da je za take dogodke e veliko

prostora v kulturni krajini.

Kako pa gleda Iskra na reforme olstva, na pozicijo tudentov pa tudi

bodoih tudentov, torej dijakov v
drubi?
Procesi, ki se v slovenskem visokem
olstvu dogajajo od Bolonjske reforme naprej, so veinoma usmerjeni
v racionalizacijo, optimizacijo, v
smislu manjanja strokov in krenja
programov zdruevanje,
rezanje neobiskanih, trno
neuspenih programov ... Znotraj tega
se dogaja ogromno stvari. Ena izmed
vejih akcij, ki smo jih imeli, je bila
proti takrat napovedanemu Zakonu
o visokem olstvu (ZViS), ki je elel
zabrisati delitev med rednim in
izrednim tudijem. Potem, odvisno
kaj se na posamezni fakulteti dogaja: vianje strokov tudija, vianja
obveznih prispevkov za tudente itn.
Tega je ogromno, ampak to so lokalni
problemi, zaenkrat se na ravni novel
ali zakonov na makro ravni ne da
boriti, mora najprej zbirati lokalno
mreo ljudi na fakulteti in preko
tega izvajati odpor. V prihodnosti
nas aka najbr podobno delo novi
zakon o visokem olstvu, ki spet
prihaja, je v velikem delu baje
osnovan na preteklem, ki je bil
zavrnjen. Ker so to spremembe, ki so
neloljive od irih sprememb v
drubi, od krize ekonomskega

sistema, v katerem smo se znali, so

to stvari, ki se bodo nadaljevale in
bodo na neki toki, poleg odzivanja,
potrebovale tudi pozitiven program,
predlog s strani tistih, ki se trudimo,
da bi jih zastopali in sodelovali z njimi gre tako za zaposlene na univerzi kot tudente.

Kakne akcije pa trenutno organizirate? Videl sem, da ste na protirasistinem pohodu 9. 9. zbirali
humanitarno pomo za begunce.
Ali je bila ta akcija spontana in je
potekala v okviru neke ire?
Ta akcija je bila izvedena kar precej
ad hoc zaradi razmer, ki so se
pojavile ob influksu ljudi, ki beijo
pred vojno z Blinjega vzhoda in
drugih kriznih ari ker imamo
neformalne skupine za komunikacijo na socialnih omrejih ipd., se
je potem, ko se je to zaznalo, pojavila kar velika iniciativa s strani
posameznikov/ic znotraj
organizacije, da se izvede neko
zbiranje pomoi. Ker Ljubljana nima
svojega zbirnega centra za pomo,
se je to naredilo na stojnici na dan
protirasistinega pohoda oz. shoda
refugees welcome. Zadevo je
zagnalo nekaj posameznikov znotraj
Iskre, potem smo to pomo, ko se
je zbrala in je je bilo presenetljivo
veliko, s kombijem tudi odpeljali v
Novo mesto, kjer je najbliji zbirni
center (NGO Sokolc). Zdaj v tem
oziru delujemo kot del Protirasistine

26

Na vai strani sem prebral, da

imate tudi mednarodne povezave z
vam podobnimi organizacijami po
Evropi. Kako pa poteka ta tudentska internacionala?
Nazadnje smo organizirali tridnevni
spoznavni tabor v Ljubljani. Prile so
tovarike organizacije iz Makedonije,
Srbije, Albanije, udeleeni pa so bili
tudi tudentje na Erazmusovi izmenjavi. Ta zadeva je e v povojih. Drug
drugemu smo predstavili analize
svojih problemov na podroju
visokega olstva, kaj priblino
delamo, kakne so nae akcije, potem
pa se je delalo razne druabne
dogodke, imeli smo skupne
seminarke. V ospredju je bilo
spoznavanje in vzpostavljanje stikov.
Potem smo izdali tudi posebno
tevilko glasila s lanki in prispevki
teh tovarikih organizacij. Potrdili
smo tezo, da procesi unievanja
izobraevalnega sektorja znotraj
dananjega kapitalizma niso niti pod
razno vezani zgolj na neko lokalno
podroje, ampak so si teave zelo
podobne irom periferije in upal bi
si rei tudi irom centra. Tovarike
organizacije si med seboj poiljamo
tudi javna pisma podpore ob vejih
dogodkih ali bojih v lastnih dravah.
Verjamem, da bomo to mreo lahko
irili, zdaj smo vzpostavili stike tudi
z neko madarsko organizacijo,
novembra pa se bomo udeleili tudi
podobnega tabora v Albaniji. To gre
poasi, a na koncu dneva ima dober
obutek, predvsem, da nisi osamljen,
saj boj poteka po celem svetu.

Ali lahko tudi dijaki sodelujejo s

tudentsko Iskro?

e kaj za konec, kaken

komentar?

(an): Organizacija tudentska Iskra

si seveda prizadeva, da bi se tudi
dijaki vkljuili v boj oziroma v
aktivnosti za kvalitetno olstvo. To
vkljuevanje lahko poteka trenutno
predvsem preko dejavnosti, ki jih
Iskra e izvaja, se pravi udeleba na
okroglih mizah, protestih, ozaveanje o tem in onem zakonu, ki ga vlada
namerava sprejemati, pa poslabuje
poloaj (bodoih) tudentov. Je pa
v prihodnosti predvideno tudi, da
bi se dijaki lahko aktivneje vkljuili
tudi v svoje podroje, se pravi, da bi
obstajali projekti, ki so namenjeni
dijakom.
(Natan): Ja, seveda. Kdorkoli se
pridrui organizaciji, se zanj najde
mesto. Ker so podroja dela tematska
in tako ali tako ste dijaki bodoi tudentje, vsaj veinoma. In nekaj, kar
bi bilo mogoe e posebej zanimivo,
glede na to, da zdaj e nimamo ljudi,
dijakov, ki bi se ukvarjali s
problematiko na dijakem podroju,
bi bilo to, kar trenutno lahko
ponudimo, kaljenje in pomo pri
prehodu na univerzo in dinamiko,
ki z njo pride. Za tiste, ki jih recimo
zanima delovanje razlinih institucij,
od univerzitetnih,
tudentskih do dravnih, predstavlja
delovanje v Iskri tudi prilonost, da
te institucije in procese, ki se v njih
odvijajo, spoznajo od blizu. Prav
tako so pri akcijah, ko se organizirajo kakne javne nepokorine, vsi
zaeleni, nobene starostne omejitve
ni. Ko bomo v naslednjem letu
imeli stabilno postavljen program
za izobraevanje, tudi za interno
izobraevanje lanov (da ne bi kdo
razumel tega kot izobraevanje tistih,
ki ne vedo), bomo imeli kroke za
vse, ki jih to zanima in seveda so tudi
tu vsi dobrodoli. e nekaj asa je
bilo govora, da bi se organizirala tudi
redna dijaka sekcija, bomo videli, ali
bo to v tem letu tudi dejansko uspelo.

Morda le to, da nam je v interesu

Iskro ohraniti kot akterja znotraj
tudentske sfere tudi, ko bomo mi
li naprej, ki se mora v prihodnosti
prebiti do pozicije strukturne moi,
po monosti znotraj OU. V zadnjem
asu smo videli, da se sicer da
relativno dolgo delati zgolj na
volonterski osnovi in z minimalnimi
sredstvi ter da se da narediti ogromno.
A prav tako se organizacija hitro
izrpa, saj je pod taknimi pogoji
teko sistematino in uinkovito
novaiti nove generacije, ki bi v
delovanje vnesle nov zagon in svee
perspektive. Ravno temu slednjemu
nameravamo v prihodnosti posvetiti ve pozornosti, zato za konec
vse, ki bodo to brali, toplo vabiva k
sodelovanju, piite nam na
info@studentska-iskra.org,
pridite pogledat na kaken dogodek
(objave so dostopne na FB ali domai
strani), pridruite se kakni akciji,
vseh bomo iskreno veseli.

Prihodnost pripada tistim, ki se

zanjo borijo!

27

Daniel Azaz

Europe today is being ravaged by political, social

and economic problems, the likes of which have
been seen before, but not in the form we face today.
As fascist and neo-Nazi groups grow stronger, our
economy slowly fails and the world comes closer
to the brink of t otal war, we face a perilous time,
though we may not see it from our comfortable
homes. This has led to the rise in fascisms better
cousin, socialism. From Spain to Greece, socialist
and communist parties on the rise in tandem with
nationalism. Recently however, we have seen the
same happen in a much more influential country,
this time in the United Kingdom. Those of you who
have read my previous article on the British elections
in April will remember that not long after his monumental defeat, Ed Miliband, the Labour Party leader,
resigned. This led to months of deliberating about
his successor, leading to a sort of stalemate between
the four most popular candidates: Andy Burnham,
Liz Kendall, Yvette Cooper and Jeremy Corbyn.
Wounds still fresh from the sound beating they
received at the general elections, this arrangement
proved to be very dirty as well.
Were going to focus on Corbyn on this article, as
hes probably the only politician in the UK that actually stands out. So who is the famed Jeremy Corbyn?
Put simply, hes a socialist whos taking the world by
storm. Forget Tsipras, Corbyn is really causing tidal
waves reaching as far as the US! In September of this
year, he became the leader of the Labour Party,
winning nearly 60% of the vote, despite staunch
opposition by politicians such as Gordon Brown,
Tony Blair and David Miliband, the first two being

former Labour leaders (not amazingly good ones, to

be fair). This led to a political clusterfuck, so why so
scared?
Whats scarier than a socialist? A socialist with a
plan and the support to carry it out (Bernie Sanders,
an American presidential candidate who supports
Corbyn, is also an example of this). Corbyn won his
position off the back of policies such as:
Renationalisation of public utilities and railways
Abolishing university fees
Nuclear disarmament
Funding infrastructure and benefits
Combatting tax evasion
Reversing welfare cuts and business bonuses
Basically, hes a peoples man. Just from his policies,
its very easy to deduce that hes very much given

28

Vir za slike: http://i2.mirror.co.uk/incoming/article6539227.ece/ALTERNATES/s615b/Jeremy-Corbyn.jpg.

Jeremy Corbyn- Champion

of the People or Socialist
Wannabe?

Fun fact: Corbyn has won

the Parliamentary Beard
of the year award 5 times!

What is having a more realistic effect is that much

of his party hates him. A lot. His policies are very
uncertain and have been criticised as impossible.
This is a grounded worry, as an analysis by The
Guardian shows that he would need 124 billion to
achieve just the renationalisation of the energy grid
and would likely be in contravention with EU laws.
Buuuut of course, Corbyn has an answer to this.
Leave the EU! Corbyn has so far not given a real
answer to whether he wants to leave the EU, but has
leaned towards that idea. His reasoning is that the
EU has become a capitalist monstrosity trading the
human rights of its citizens to corporations who exploit them. He reversed last September, stating that
Labour would campaign to stay in the EU. Much of
his party stated that he only follows his own policies,
not the collective policy of the entire party. Recently,
there have been challenges to his leadership,
especially if Labour does badly at next Mays local
elections.

But Corbyn also has a potentially dark side. He has

been accused of relations with certain extremists and
has even defended bombers, such as of the 1994
Israeli Embassy Bombing, which injured 20 people.
He has ties with the Irish Republican Army, a
militant group which has carried out bombing
across Northern Ireland and England. He has
referred to terrorist organisations Hamas and
Hezbollah as our friends, which does come off
quite badly. This has cast him in a bad light, but so
far has had little impact on his actual campaign.
29

Vir za slike: http://i.telegraph.co.uk/multimedia/archive/03380/Jeremy-Corbyn_3380472b.jpg.

up on the goodwill of corporations to help keep the

country afloat, instead preferring the government to
take charge. This isnt necessarily a bad thing, as the
situation in Britain is growing increasingly dire. In
October, the ruling Conservative party made drastic
cuts to the welfare system for those with children
and those currently out of work. Doctors are
being paid minimally and will soon face a 30% wage
decrease. Fighting against austerity measures, as is
Corbyns central goal, may very well be worth the
risk of possible damage to companies, as thousands
of families sink in debt.
The main question now is this. Does Corbyn actually
support his policies, is he a real socialist? Or is he
just another wannabe who will soon be forgotten in
the annals of time as the guy who tried? Well, part of
that can be easily answered. Corbyn is part of the
Socialist Campaign Group, Amnesty
International, the Palestine Solidarity Campaign
and probably used to visit the Politburo for tea and
cakes while the USSR was still around. Furthermore,
Corbyn also claimed the smallest amount of expenses (British MPs can claim expenses for their work,
such as driving to the Parliament or running a party
office) out of all 650 MPs. This discovery was made
in light of some other MPs who were found to have
claimed expenses on everything from paper clips to a
500 metre taxi ride.

AJDA PRISTAVEC

TRANSGENE
MAOBE
Nekaj kemije

Maobe, ki jih kemijsko uvramo med lipide, delimo na nasiene, veinoma ivalskega, in nenasiene,
veinoma rastlinskega izvora med slednje spadajo olja in tudi transgene maobe. Nasienost
maobne kisline, gradbenega elementa maobe,
pomeni, da so vse vezi v ogljikovi verigi enojne in
ima zato molekula najvije mono tevilo vodikovih
atomov. Nenasiene pa imajo eno ali ve dvojnih
vezi med dvema ogljikovima atomoma. Lahko so
polinenasiene z ve dvojnimi vezmi ali mononenasiene z eno samo. Delimo jih na trans nenasiene
in cis nenasiene maobne kisline. Pri prvih sta
vodikova atoma, ki sta vezana na ogljika z dvojno
vezjo orientirana na isto stran verige, kar le-to prelomi in jo naredi manj fleksibilno. To povzroi, da se
maoba pri sobni temperaturi ne more dovolj tesno
stisniti skupaj, da bi zavzela trdno stanje, je torej
olje.
Nasprotno pa sta vsak na svojo stran verige orientirana vodikova atoma pri trans nenasieni maobni
kislini, kar verige ne upogne in ima le-ta zato podobno, ravno obliko kot nasiene maobe. Pri sobni
temperaturi so tako transgene maobe stabilne in v
trdnem agregatnem stanju, kar je uporabno v ivilsko predelovalni industriji. Transgene maobe so
delo lovekih rok, v naravi jih je majhen odstotek
le v mleku in telesni maobi prevekovalcev. Delna
hidrogenizacija rastlinskega olja, najpogosteje palmovega, proizvede veliko veino zauitih transgenih
maob, ki so zaradi omenjenega postopka stabil-

neje pri visokih temperaturah, ivilom podaljajo

rok uporabe in so med drugim za proizvajalce zelo
poceni in praktine. Ko rastlinskemu olju opravimo
hidrogenizacijo, znaa dele transgenih maob v
izdelku 15 %. Tudi pri cvrtju se lahko zgodi, da cis
nenasiena maoba preide v transgeno, a je to odvisno od vrste olja, njegove temperature in trajanja
cvrtja.

Zgornji model prikazuje cis, spodnji pa trans

maobo

Biologija

Transgene maobe so, tako kot nasiene, kodljive

za nae zdravje. Pri svojem raziskovanju nisem
nala razloga, zakaj bi jih za zdravo delovanje organizma potrebovali, neteto virov pa navaja tesno
uivanja hidrogenizirane maobe s povianimi
monostmi za srno-ilna obolenja, saj ruijo razmerje med koristnim (HDL) in kodljivim (LDL)
holesterolom v krvi. Viji dele transgenih maob

30

Vir za slike: http://cnx.org/resources/14cf9a1c1bd7d93d5a51bffee3de77904ec0cfb5/Figure_02_03_07.jpg.

Na slovenskih prehrambnih policah je nemalo izdelkov, ki vsebujejo hidrogenirane maobe, medtem ko so

jih v sosednji Avstriji e leta 2008 strogo omejili. Da bo izvedel, zakaj in kaj transgene maobe pravzaprav
so, beri dalje.

v telesu utegne povzroiti teave s spominom in z

drugimi moganskimi funkcijami, kar vodi v Alzerheimerjevo bolezen.
Transgene maobe najdemo v nekaterih mastnih
ivilih ivalskega izvora, margarini, maslu, v krofih, pomfriju in drugih ocvrtih izdelkih, pecivih,
namazih, napolitankah, vafljih in drugih slaicah.
Njihovo prisotnost je po predpisih potrebno jasno
oznaiti na etiketi prehrambnega izdelka.

V parlamentu EU poteka razprava o zakonodajni

omejitvi trans maobe v prehrani za celoten evropski trg. Vsako leto za posledicami srno-ilnih
bolezni umre nekaj manj kot dva milijona Evropejcev. Svetovna zdravstvena organizacija je pred nekaj
leti priporoila, da se iz ivil popolnoma odstranijo
trans maobe, a se do danes to e ni zgodilo in se
le-te e vedno pojavljajo v ivilih. e ve, niso niti
eksplicitno oznaene kot transgene maobe, saj tega
zakonodaja ne predpisuje, temve kot delno hidrogenirano olje, kar lahko zavaja. eke in britanske potronike organizacije so v letu 2013 testirale
margarine, vaflje, fish n chips in kekse, kjer so
vzorci vsebovali od 2 do 20 g transgenih maob na
100 g ivila, v dveh vzorcih margarine celo e ve.

bolezenskih stanj, povzroenih z nezdravim

ivljenjskim slogom, kombinacijo neaktivnosti in
prehranjevanja s predelano, nekvalitetno hrano
polno praznih kalorij in osiromaeno hranil. Povia
se telesna tea, zvia se telesu kodljiv holesterol LDL
in znia koristen holesterol HDL, kar vodi v prej
omenjene bolezni in smrt.
Mednarodni znanstveni odbori irom sveta e niso
uspeli doloiti, koliko transgenih maob (dnevno)
je varno vnesti, zato velja priporoilo, da se vnos
le-teh zmanja na minimum. Hkrati e ugotavljajo,
da smo tudi mladostniki poleg ljudi na socialnem
robu del najobutljiveje populacije, ki je najbolj
izpostavljena uivanju ivil s transgenimi maobami
in posledino tveganju za obolenja srca in oilja. Ker
skupne zakonodaje ni, so nekatere lanice EU, kot sta
Danska in Avstrija, vzele vajeti v svoje roke in uzakonile omejitev prisotnosti transgenih maob v ivilih
na 2 g na 200 g ivila, pri emer ju je podprla Evropska agencija za varno hrano.
Danska nam je lahko s sprejetjem omenjene
zakonodaje pred enajstimi leti za vzgled: cene reformuliranih izdelkov se niso zviale, industrija ni trpela in v prvih petih letih po uvedbi ukrepa je Danski
uspelo dosei najvije znianje pojavnosti srno-ilnih bolezni v Evropi.
Upam, da zakonodajalec EU karseda kmalu sprejme
Zakaj je to problem? Vse ve Evropejcev in prebival- zakonodajo za omejitev transgenih maob za
ves evropski trg, hkrati pa ima tudi Slovenija vse
cev drugih razvitih drav ima teave s prekomerno
teo, sladkorno boleznijo in najpogostejim vzrokom monosti, da ne aka na poslabanje zdravja svojih
dravljanov in na lastno pest poskrbi za zdravju
za smrt srno-ilnimi boleznimi. Vse veji del
prijazno ponudbo na prehranskih policah.
dravnega denarja je namenjen za zdravljenje
31

Vir za slike: http://i.dailymail.co.uk/i/pix/2013/11/07/article-0-193DDAC400000578-131_634x433.jpg.

https://alanfitness.files.wordpress.com/2015/09/trans-fat-comic.jpg?w=317&h=234.

Politika

NAS BRIGAJO REKLAME?

Glede na to, da ste Beigrajani/
Beigrajanke, ste prav gotovo vsi
ugotovili, da so plakati, ekrani,
letaki ob vsakem koraku vae poti
po Ljubljani. Reklame in oglasi
se pojavljajo POVSOD so na
vaem telefonu, na televiziji, v
asopisih, spremljajo pa vas tudi
v najbolj nepriakovanih kotikih
ivljenja. Stavim, da je neko
celo na straniu v vas bulil kak
reklamni plakat, ki vam kljub
vai oitni zaposlenosti z drugimi
opravili poskua prodati zniano
jakno iz lanskoletne kolekcije ali
nekakno podobno bedarijo.
Stavim tudi, da veliko veino
reklam popolnoma ignorirate ali
pa jih sploh ne opazite. Resno.
Poskusite nateti 5 reklam, ki ste
jih videli danes, in jih opiite. Kar
nekaj od vas bo imelo pri tej nalogi teave, eprav vam zagotavljam,
da ste jih videli minimalno 50 ali
pa e ve. e ste skeptiki ali pa
mi ne verjamete, se prepriajte
sami e boste li jutri v olo oz.
boste obiskali Ljubljano iz drugih
razlogov, pretejte vse oglase in
reklame, ki jih vidite ob cesti, v
oli, na internetu, sliite po radiu
Pa saj veste, o em govorim.

bolje kot profesorico pri zadnji

uri pouka v petek. Nas reklame
spravijo v slabo voljo? Imamo
vsega dovolj in nam reklame
nimajo ve esa ponuditi? Nas
brigajo kuek, mama, oe, ola
celotno ivljenje, e najbolj pa
reklame? Razline trditve veljajo
za razline osebe, vsem pa nam
je skupno, da so nam v veliastni
dobi interneta, v dobi univerzalne
dostopnosti dobrin, v dobi hitrega
transporta in komunikacij preve tevilni oglasi in reklame le
otopeli ute. Ker od njih nismo
odvisni, ker lahko do informacij
in najrazlinejih dobrin pridemo
z nekaj kliki, so postali nepotrebne informacije, ki nam meglijo
mogane, zato jih enostavno
spregledamo. Seveda je to v veliki
meri pogojeno tudi z vrsto oglasa veliko laje bomo pozornost
posvetili reklami o novem

Zdaj pa se moramo vpraati, kako

nam uspe oglase ignorirati e
32

iPhonu, ki smo si ga eleli, odkar pomnimo (eprav smo zanj

izvedeli ele prejnji teden), kot
reklami za nek enski pla, ki si
ga eli vaa teta. Dober primer so
t. i. Top-Shop reklame v irem
pomenu besede. Nikoli nisem
opazil, da bi bile preve popularne (vsaj pri ljudeh z zdravo
pametjo), toda menim, da smo
jim v asu televizije s petimi programi in raunalnikom na diskete posveali ve pozornosti kot
danes. Morda je to posledica tega,
da imamo veliko vejo ponudbo
in ve informacij, morda pa le
tega, da so prodajalci teh produktov totalni prevaranti, ki jim ni
zaupati. Vsekakor je prva trditev
dokaj smiselna.
as za malo kontradikcije.

Vir za slike: Reklame v revijah.[internet]. [citirano 29.10.2015]. Dostopno na naslovu: https://utterlyorange.files.wordpress.com/2012/03/.

Reklamni plakati.[internet]. [citirano 29.10.2015]. Dostopno na naslovu: http://cdn.creativeguerrillamarketing.com/wp-content/uploads/HLIC/billboard.jpg. business-magazine.jpg.

BOTJAN DOBNIKAR

Veina nas je zagotovo e kdaj

odlaala z nakupom nekega izdelka, ker se nam je cena zdela previsoka. Tudi tu imajo prste vmes
podjetja, ki ve denarja zapravijo
za ustvarjanje dobre samopodobe
kot kvaliteto dejanskega produkta.
Saj vsi plakati, ekrani, radijski
prenosi ipd. niso zastonj, kajne?
Denar za ta luksuz pride iz epa
kupcev, saj podjetja za dober
image nikakor noejo rtvovati
svojega mastnega (vasih ve kot

pozna komaj teden dni.

Ker e govorimo o zaaranem
krogu ter kontradikciji, moram
omeniti tudi ciljno oglaevanje. e ne veste, o em govorim,
pomislite, kdaj ste nazadnje
nakupovali prek e-baya ali amazona, ta pa je natanno vedel, kaj
iete. Sprva se nam zdi dejstvo,
da spletne strani, trgovine itd.
zbirajo podatke o naih nakupih,
zanimanju, brskanju, sporno. e
pa se ozremo na debato o strokih
oglaevanja, spletno ter ciljno
oglaevanje nasploh ponuja cenovno ugoden in specializiran nain
oglaevanja.

Kdo pa je za to kriv? Ogovor

je alosten, a realen, krivi smo
SAMI! Ker se ne ravnamo po
svojih lastnih potrebah in mnenju, temve pustimo, da nas druge
osebe prepriajo v nakup nam
nekoristnega izdelka, nezavedno
podpiramo zaaran krog trgovine.
Zato vam, bralcem, svetujem, da
ne kupite tistih novih, modnih
evljev z visoko peto ali totalno
modernega, tehnoloko naprednega, brezhibnega telefona le zato,
ker tako pravi va bratranec v
etrtem kolenu ali soolka, ki jo

Kaj pa bi raji videli namesto

reklam? Iz naslednjih problemov:
raztresenih/neciljnih reklam ne
opazimo, ciljne reklame nam
krijo zasebnost, reklame so velik
stroek, ki ga moramo plaati pri
nakupu produkta, lahko sklepamo, da potrebujemo nevsiljiv,
nam prilagojen, nizkocenoven
nain izbiranja artiklov. Lahko bi
si zamislili bolji svet, v katerem
se nam pri odloanju za nakupe
sploh ni treba ozirati na

33

reklame. e dejstvo, da poleg

reklam obstaja bore malo drugih
medijev, kjer bi nali objektivne
podatke o artiklih, dokae, da
nam svet ni naklonjen ter da
marsikdo lahko zaigra na naa ustva
in izkoristi nao nevednost za
svoj dobiek. To teavo bi lahko
do neke mere reili tako, da bi
npr. na spletu obstajali opisi in
ocene razlinih produktov, ki
jih doloeno podjetje prodaja.
Mnenja bi bila lahko strokovna, e
kako prav pa bi prila tudi mnenja
kupcev.
Vedeti pa moramo, da se tudi v
dananjem asu sploh ne zanaamo le na reklame. e je izdelek
dovolj kvaliteten in cenovno
ugoden, bo na tak ali drugaen
nain postal priljubljen. To
priljubljenost pa ustvarjamo prav
mi, zato poskrbimo, da se dobro
pozanimamo in damo dober zgled
drugim.
Zdaj imate o reklamah najverjetneje e isto meane obutke.
Ali to pomeni, da so le-te neuporabne? NE! V moderni dobi
veinoma nakupujemo glede na
nae elje in potrebe, ne glede
na nakljune impulze iz okolice.
Reklame so eden od nainov
izbire, ki nam lahko pomaga pri
odloitvi.
Za konec pa si postavimo prvotno
vpraanje: Bi se morali brigati za
reklame? Odgovor ni niti da niti
ne. Zanimanje za vse reklame, ki
so v dananjem svetu zelo tevilne, bi bila potrata naega asa.
Moramo pa se zanimati za predstavljen izdelek ter pred nakupom
dobro razmisliti. Ali to storimo
prek reklam ali drugih sredstev, je
naa lastna izbira.

Vir za slike: Reklama na avtobusu.[internet]. [citirano 29.10.2015]. Dostopno na naslovu: http://f00.inventorspot.com/images/bus_ad_shark.jpg.

40-odstotnega) profita. Tudi e

za glaevanje porabijo e enkrat
toliko denarja kot za proizvodnjo,
ne bodo zato zasluili ni manj,
ker bo izdelek temu primerno
draji. Mi ne verjamete? Hitro
mi povejte znamko slualk! Tri,
dve, ena, konec. Verjetno vas je
veliko odgovorilo Beats by Dr.
Dre. Znamka je zaradi svojega
obsenega oglaevanja namre
postala divje popularna. Cena
proizvodnje takih slualk je pilih
petnajst evrov, morda e manj,
kljub temu bomo zanje odteli
ve kot 200 evrov. Prav ste sliali,
triindevetdeset odstotkov vaega
trdo zasluenega denarja ni bilo
porabljenega za proizvodnjo.
Mnogo ve vaega denarja se je
porabilo za izdelavo oglasov, ki so
vas na prvem mestu prepriali, da
morate kupiti ta produkt. etudi
mi reklamnega materiala zavestno
ne opazimo, ima na nas moan
podzavesten vpliv na nas lahko
delujejo direktno ali pa prek vrstnikov/znancev/druine ipd., ki
imajo na nas morda e veji, bolj
oseben vpliv. Vsekakor pa njihov
uinek na drubo ni zanemarljiv.

Lea Loti krjanc

Je e kdo opazil, kako teko si je spomniti temo

skupinskega slikanja, naslov spisa ali pa temo
skupinske maske za pust? Vasih sem imela
obutek, da samo jaz nimam tako inovativnih misli,
ampak v zadnjem asu vedno pogosteje vidim, da je
dobre ideje vedno teje dobiti tudi v skupini. e pogosteje pa opaam, da veina mladih ni zares ustvarjalnih in zanimalo me je, zakaj pride do tega.

Menim, da olski sistem pri tem pojavu igra veliko

vlogo, saj otrok v oli preivi veliko svojega asa,
posledino pa tam v veliki meri odraa. Tako bi
to moralo biti okolje, ki bi otroke spodbujalo k
im veji ustvarjalnosti, vidimo pa lahko, da pride
ravno do nasprotnega. Kasneje v olskem sistemu
nam snov pogosto razlagajo z vedno pogostejo
uporabo definicij. Enostavno nam povejo termin
in razlago tega, ne da bi do ugotovitve morali priti
sami. Verjetno nam to da e veji obutek, da svoje
inovativnosti sploh ve ne potrebujemo, saj bomo
vse, kar potrebujemo, izvedeli od nekoga, ki to e
ve. Naslednja teava, ki se tukaj pojavi, pa je, da
je znanje, ki nam ga dajo definicije, pogosto zelo
zaprto in omejeno na tono doloeno podroje, kjer
ga lahko uporabimo. Ali pa se nam tako samo zdi
zaradi olskega sistema, ki temelji na predalkanju
znanja. Mogoe pa s tem nainom v predalke pospravijo tudi nao inovativnost.

Ko gledamo majhne otroke, v njih vidimo iskrico. Z

lahkoto si izmislijo zgodbice, igrice ter nove in nove
ideje za risbice. Vsak od njih je umetnik v malem.
Vsa ustvarjalnost pride spontano in brez nartovanja in prav zaradi tega je tako pristna. Mislim, da je
najveji razlog za izgubo inovativnosti preprosto
neraba le-te. Slej ko prej pridemo v neko skupino,
v kateri so nae ideje vedno manj vkljuene, obenem pa so nam ideje drugih prinesene na pladnju.
V vrtcu se otroci zabavajo po idejah vzgojiteljic, v
osnovni oli program sestavijo uiteljice, v obolskih dejavnostih pa so aktivnosti doloene s strani
animatorjev.

Zanimivo je pogledati tisto nekaj malega od ustvarjalnosti, ki jo lahko najdemo v olskem sistemu.
Veino asa dobimo naloge, katere moramo izpolniti, te pa zadoajo nekim normam, normam uitelja
ali olskega programa. Ampak ali je ustvarjanje po
pravili in zadoanjih norm sploh e umetnost?
Umetnost naj bi bila nekaj spontanega, kar pride
samo od sebe, ob enem pa preoblikuje stare norme.
e ustvarjamo po ideji ali tehniki nekoga drugega,
to sploh ni ve ustvarjanje, ker smo namesto svoje
inovativnosti uporabili inovativnost inovatorja.
Tako je e umetnost, ki jo imamo v oli, bolj lana
kot pa tista prava. e bi drava hotela iz mladostnikov po koncu olanja dobiti im ve inovativnih
mladih upov, bi bilo smiselno, da bi olski sistem to
podpiral. Otroke bi lahko uili vztrajnosti, iskanja
34

Vir za slike: https://qph.is.quoracdn.net/main-qimg-00f1e72e8e40c820af00bda2662a6aca?convert_to_webp=true.

[Vpii naslov]

izzivov, samomotivacije itd. Te sposobnosti in pa

ohranjanje otroke nedolnosti in naina
razmiljanja (do neke mere, seveda) bi lahko privedli
do generacije, ki bi imela mnogo idej. Kot pa kaejo
raziskave, v Sloveniji z leti inovativnost pada. Zakaj
do tega pride, je teko rei, ampak pogledamo lahko
konni produkt olskega sistema. To je navadno
uenec z veliko znanja, ki pa ga ne zna preliti v neko
novo idejo ali projekt, povrhu tega pa so uenci e
nesamozavestni in dokaj srameljivi.
Cilj olskega sistema bi morala biti oseba, ki si upa.
Upa razmiljati, predlagati in izvesti neko idejo.

Obenem pa bi bila e opremljena z vsem znanjem, ki

ga prejmemo v dananjem olskem sistemu. Veino tega lanka sem govorila, kako na inovativnost
mladih vpliva olski sistem in e vedno mislim, da
igra pomembno vlogo. Vendar pa se moramo zavedati, da je to sistem, ki se ne more spremeniti ez no
in obenem je zelo malo monosti, da bi se kadarkoli
sploh spremenil. Ampak to ne pomeni, da lahko vse
ostane tako, kot je zdaj. Mogoe bo eno osebo, ki ima
neko idejo, ta lanek spodbudil, da jo deli z drugimi,
druge pa vsaj opozoril na nekaj, esar se veino asa
sploh ne zavedamo.

Vir za slike: https://hangukstyl.files.wordpress.com/2015/04/edcreativity.png.

Umetnost naj bi bila nekaj spontanega,

kar pride samo od sebe, ob enem pa
preoblikuje stare norme. e ustvarjamo po ideji ali tehniki nekoga drugega,
to sploh ni ve ustvarjanje, ker smo
namesto svoje inovativnosti uporabili
inovativnost inovatorja.

35

Luka Gantar-Portugalska, Katja Sluga-Krf

Surfati na Portugalskem
ali urati na Krfu
Skupaj s tirimi soolci smo se za konec 3. letnika
odloili za poseben maturantski izlet v
samoorganizaciji. Odloili smo se, da se podamo na
avanturo na Portugalsko. Na program je bil sestavljen iz enotedenskega surfanja v Penichu ter ogleda
Lizbone, za katerega smo imeli na razpolago 5 dni.

Krf

KRF (19.-26.8.)

Skupinsko skandiranje kliejskih primitivnih gesel me ni nikoli pretirano zanimalo. Cel teden pod
vplivom alkohola tudi ne. Animatorji z replikami, kot
so A se mamo dobr??!!! tudi ne. Do vsake minute
nartovane aktivnosti tudi ne. Nisem za take kolektivne izlete. Pa sem vseeno la na maturanca. Pojma
nimam, zakaj. Spomnim se samo starejih prijateljev
z atletike, ki so prihajali s Krfa z bleeimi omi,
potolenimi koleni in entuziastinimi poroili o
obljubljeni deeli uranja, ki so name, malo fazanko,
naredili ogromen vtis. In takrat sem se odloila, da
grem na Mondialovega maturanca za vsako ceno. Za
zelo visoko ceno v bistvu. In sem la. Predzadnji termin, Mondial, Krf. Nisem se imela slabo, sploh ne.
Tam sem bila z zanimivimi ljudmi, kopali smo se v
kristalno istem morju, na plai pili koktejle, plesali
cele noi. Ampak organizacija in pristop Mondiala,
ki ima mono prevlado na podroju maturantskih
izletov v Sloveniji, sta me glede nekaterih stvari zelo
zmotila.

Ali ve, da je Collegium Mondial travel

potovalna agencija nastala iz predhodnega
Zavoda za mladinski turizem (ZMT), ki ga
je e davnega leta 2004 likvidirala tudentska organizacija Univerze v Ljubljani, kasneje pa tudi predala v privatne roke.
Jakob Mraz

36

VIR ZA SLIKe: LASTNI.

PORTUGALSKA (25. 6. 5. 7.)

od
i, kot
ute
ekma
eljev
,

nko,
da
o. Za
terne.
ev
sali
ala,
ih
zelo

CENA
PORTUGALSKA: Za letalske karte smo odteli
200 na osebo. Prevoz z GoOpti pa 20 v eno smer.
Za hrano, surfanje in prenoie v Penichu 240 .
Prenoie v Lizboni je stalo 85 na osebo za tiri
noi.
KRF: Osnovna cena za ladijski prevoz iz Ancone,
avtobusni prevoz, strokovno vodenje, zavarovanje,
organizacijo, spremstvo medicinske ter animacijske
ekipe in hotel je bila 364 evrov. Solidno. Ampak
tukaj se stvar seveda ne kona. Beigrajani smo
doplaali e za bolji hotel (20 ) in spremstvo
slovenskega avtobusa, ogled mesta Krf in Meteore
(vse skupaj 25 ). e si vzel e riziko odpovedi
(14 ) in kupil tiri veerje, ki naj bi se zelo splaale
(36 ), je bila cena maturantskega izleta e ve kot
450 . e zmeraj kar sprejemljiva cena za enotedensko potovanje. No, na avtobusu se ta evilka nekoliko
dvigne, saj je potrebno doplaati kavcijo za hotel
(20 ) in kupiti Mondialov paket, ki ti omogoa
vstop v klube in pravzaprav vse dejavnosti, ki jih
ponuja Mondial (klifi La Grotte, Marathias Beach,
izlet z ladijco itd.). Na Beigradu nas je veina kupila
drugi paket MM MAXI (124 ), vse skupaj dobrih
570 torej. Ampak Mondial v svojem pismu, ki ga
polje pred odhodom, maturante opozarja, da je
potrebno s sabo imeti e vsaj 250 za tekoe zadeve
(alkohol). Skupna cena maturantskega izleta je torej
ve kot 800 evrov, izkazalo se je, da lahko tudi sto ali
dvesto evrov ve.

Portugalska

sobo, skozi celoten teden nanjo skrbno pazili in se ob

odhodu tudi prepriali, da je vse na svojem mestu in
v taknem stanju, kot je bilo ob prihodu. Kar je sledilo ob odhodu iz hotela, pa se je odvijalo v zelo sum
vzbujajoih okoliinah. Animatorji organizacije
Mondiala so ob zboru vseh maturantov pri recepciji
oznanili, da bo lastnik hotela pregledal sobe skupaj
z zaupanja vrednim animatorjem, ki bo s svojo
prisotnostjo zagotovil, da ne bi prilo do kakrnih koli
zlorab s strani hotela. To je bil prvi sumljiv dogodek.
Zakaj maturantom ni bila omogoena monost ogleda sob skupaj z lastnikom? Maturantje, izrpani ne
le od prejnjega veera, ampak od celega tedna - na
sumljivost situacije seveda nismo bili pozorni. Tako
smo se zaeli odpravljati na bus, kjer nam je bila
obljubljena tudi vrnitev kavcije. Naloili smo prtljago,
se vkrcali. ele ko se je bus e odpravil, so animatorji zaeli razlagati stanje s kavcijami. To je bil drugi
sumljiv dogodek. Zakaj so animatorji akali, da bus
Kaj je s temi kavcijami za hotelsko sobo?
-Klemen Babuder odpelje? Od priblino dvajsetih sob, ki so pripadale
potnikom naega avtobusa, jih okoli 15 kavcije ni
prejelo nazaj v celoti. Razlogi za odvzem kavcij so
bili veinoma isti. V skoraj vseh teh sobah naj bi
Predzadnji dan maturantskega izleta je napoil as,
da se odpravimo domov. Pot domov pa se je seveda izginila ali bila uniena kakna rjuha ali pa brisaa.
Trditvam animatorjev je sledilo zaudenje s strani
zaela pri hotelu. Ob prihodu v hotel Asteraki, ki je
bil sicer eden od mnogih hotelov, v katere je Mondial skoraj vseh potnikov, saj smo se v veini prepriali,
da nobena od rjuh ter brisa ne manjka. Ker pa je
namestil maturante, je bilo potrebno zaloiti kavcibil znesek odvzete kavcije 10 evrov oz. 3 na osebo,
jo v viini 20 evrov. To seveda ni bilo ni udnega,
je veina stvar prebolela v roku par minut in se za
vendar pa smo nekateri preko svojih znancev, ki so
izgubljen denar ni zmenila. Opcije, da se vrnemo v
v preteklem letu obiskali prav ta hotel, sliali, da so
hotel in si sami ogledamo sobe, nismo dobili.
se pri njih pojavili najrazlineji razlogi za odvzem
kavcije. Prav zato smo ob prihodu poslikali celotno
37

POT

sice. No, po Mondialovo si prav tak jedilnik skupaj z nekaj tzatzikija in tremi olivami zaslui naziv
grka veerja (30 ), ki je po besedah animatorjev
PORTUGALSKA: Na Portugalsko se najceneje leti
pod nobenim pogojem ne sme zamuditi. uiz Zagreba, Benetk ali Milana. V trenutku, ko smo
dovit dogodek z zanimivim sirtaki nastopom, s e
kupovali letalske karte, je bil najbolj poceni let iz
udovitejo monostjo zastonj vina, ampak zakaj
Benetk. Ker so parkirnine na letaliih dokaj drage,
smo izkoristili prevozne storitve podjetja GoOpti. Za ga poimenuje grka veerja, e je na meniju hrana
iz osnovnoolske menze. Druga stvar, veerje na
celotno pot do Lizbone smo porabili zgolj 7 ur.
kuponke, ki naj bi se maturantom splaale. Ideja
je, da kupi kuponke (9 vsak) in jih v doloenih
KRF: odhod je bil 19. avgusta ob treh zjutraj, nato
smo bili cel dan na poti, nekaj ur smo akali v Anco- restavracijah unovi za veerjo. Lahko si izbere
obrok iz ponudbe, ki ti jo pove lastnik restavracije in
ni, nato pa je sledila dolga vonja z ladjo. Nismo li
vkljuuje veinoma pico, pagete, lazanjo in musako.
direktno na Krf, temve smo se ustavili e na celini,
Zelo grko. Poleg tega pa dejstvo, da gyros stane
kar je pomenilo, da smo na Krf prili ele popoldne
samo tri evre, kae na monost, da bi se lahko ceneje
dvajsetega avgusta, takoj je sledila namestitev v
prehranjevali brez kuponkov. Kuponki druge
hotelu in Red Love Party. Domov smo se vraali
vrste (1.5 vsak, uporabljajo se zato, da Grki ubogih
25. avgusta zgodaj popoldne, v Ljubljano pa prili
maturantov ne bi nategovali, kupi se jih pri Mondianaslednji dan zveer. Pot v vsako smer je trajala ve
lovih uslubencih) se ne splaajo najbolj. Uporabljakot dan in pol ter bila naporna in neudobna, saj se
je dve noi spalo na vetrovni palubi, kjer smo skoraj jo se po klubih in na celodnevnih izletih. Animatorji
pred odhodom na izlet povejo, da vnos lastne hrane
vsi zboleli.
na plae/klife/ladjico ni dovoljen in da nam bodo
hrano odvzeli. Zato seveda nismo nosili ivil s seboj.
Zanimivo je, da se pregledi lastnikov pla nikoli niso
HRANA
zgodili, mi pa smo morali hrano kupovati na mestu
samem, kar je bilo po veini zelo drago, porcije pa so
PORTUGALSKA: Za zajtrk v Penichu je bil vsak
dan sve kruh in najrazlineji namazi: od araidove- bile skromne. Na klifih La Grotte se je izkazalo tudi,
da je ponudba hrane raznovrstneja in celo ceneja,
ga masla do mnogih marmelad. e je kdo elel
e Mondialovih kuponkov ne uporablja. Zajtrka v
kaj posebnega, si je to lahko kupil v veji trgovini,
hotelu pod nobenim pogojem ne bi mogli oznaiti
mimo katere smo se peljali vsak dan na poti nazaj s
za raznovrstnega; kruh, sir in pateta, pomaranni
surfanja. Kosila ni bilo. Veina se je med surfanjem
sok in mleko so bili skromna ponudba najboljega
okrepala s sendvii, ki so nam jih za nizko ceno
Mondialovega hotela.
pripravili pred odhodom na plao. e si je kdo
elel drugane hrane, je bila blizu plae tudi manja
restavracija. Veerja je bila pripravljena s strani surf
ZNAMENITOSTI
hie. Hrana je bila odlina. Nikakren problem niso
bile tudi vegetarijanske ali veganske jedi. K srei je
PORTUGALSKA: V Penichu ni prav veliko
bilo hrane ogromno in spat nikoli nismo odhajali
stvari, ki si jih je mono ogledati. Izkoristili pa smo
lani. V Lizboni smo si kuhali sami (v apartmaju),
obasno pa smo obiskali tudi lokalne restavracije, ki monost enodnevnega izleta v Sintro. Tam si lahko
lovek ogleda neteto unikatnih pala in pa velik,
slovijo predvsem po morski hrani. Hrana v trgovini
je po ceni primerljiva s Slovenijo. Enako velja tudi za dungli podoben park. Lahko se pohvalim tudi s
tem, da sem stal na evropski najbolj zahodni toki.
restavracije.
V Lizboni je znamenitosti mnogo ve. Zanimiv je e
KRF: Ko se lovek vpraa, kaj je to grka tradicional- sprehod skozi posamezne etrti, ki se med sabo zelo
razlikujejo. Ogledali smo si tudi belemski stolp, ki je
na kuhinja, se med prvimi asociacijami prav gotovo
ne pojavijo svinjski zrezek, ri, pata in peene kloba- postavljen kar sredi morja in je prava paa za oi.
38

emu
es n
ti
e

ovo
rf j
olo
oljo
e je
eko
em
br
led
ke s
unc
rito
ev
a Si
ev
rist
ano
led

tar
jb
mo
ak
aj p
a va
om
et d
led

NIGHTLIFE
PORTUGALSKA: eprav Peniche ne slovi kot eno
izmed mest z mono razvitim nonim ivljenjem,
tudi tega ne manjka. urat se odpravi kar celotna
surf hia. Obiskali smo dve diskoteki, kjer je prevladovala glasba EDM. V spomin se mi je vtisnil
klub, ki je postavljen kar na obali. Obiskovalci imajo
monost, da pleejo na nekakni ogromni zunanji
terasi ali pa kar na plai. Mnogi se tam sezujejo in v
super vzduju zapleejo kar bosi. Na drugi strani pa
imamo Lizbono, katere etrt, imenovana Bairro Alto,
je ena izmed najboljih lokacij za nono ivljenje.
Klubi so postavljeni eden zraven drugega in se hvalijo s svojimi izjemno nizkimi cenami pija, vkljuno z
absintom. Mono je tudi videti in prisluhniti portugalskemu fadu v ivo. To je tradicionalna portugalska glasbena zvrst, ki jo sestavljata kitara in enska
pevka, ki poje predvsem alostne balade.

Portugalska
Temu podobnih znamenitosti in muzejev Lizboni
res ne manjka in je ena izmed najboljih turistinih
destinacij, kar sem jih kot izkuen popotnik obiskal
do sedaj.
KRF: O dejanskem ogledu znamenitosti je teko
govoriti, razen e so to klubi in plae. Ogled mesta
Krf je enourni mar po mestu, kjer stara vodika v
polomljeni angleini razlaga zgodovino mesta. Na
voljo ima tako malo asa, ker se mudi na party. Ni
se je ne slii, ampak tako ali tako je nihe ne poslua.
Nekoliko bolje je bilo na ogledu palae Ahillion, ki
sem ga doplaala za deset evrov. Vodika je bila res
dobra, ampak imeli smo samo trideset minut asa za
ogled celotne palae, ker pa ni asa za take piflarske stvari. Bilo nas je najve deset, od tega sta dve
punci to doplaali ponesrei in sta se celotno turo
pritoevali nad tem, kako bedno in dolgoasno je.
Ne vem, kako jima je to uspelo. Najbr sta mislili,
da Sissijina plaa pomeni nek dodaten bolan party.
Ne vem tudi, zakaj tono smo si li ogledat Meteoro.
Pristali smo na celini, se tri ure vozili do samostanov, kjer smo imeli tono 25 minut asa, da si jih
ogledamo. Animatorji so nam povedali, da gremo
do Meteore zato, da se fotografiramo s starodavnimi pravoslavnimi samostani in potem to poljemo
starem, da ne bo izgledalo, kot da smo li samo pit.
Saj baje vejo, da nas prav malo briga za Meteoro.
Samo treba je vsaj zaigrati, da nas malo zanima.
Kakno je sporoilo Mondiala dijakom? Dajmo skupaj prevarat vae stare? Mi smo na vai strani, vemo,
da vam je kultura bedna, zgodovina e bolj, ampak
to moramo opraviti, da gremo lahko potem ludit za
pet dni? Osebno se mi zdi bolje, da s takim odnosom
ogleda Meteore sploh ne bi organizirali.

KRF: Treba je priznati, da je Mondial dober v

organiziranju zabav. Najeli so najbolje diskoteke
(Club 54), organizirali zabavo na plai in na Krf
pripeljali Djomlo in Uiteljice. Dji na Krfu oitno
poznajo zgolj deset pesmi, od tega jih je tretjina od
Severine, tretjina od Milice in tretjina od ostalih balkanskih izvajalcev. Osebno me to ni zelo motilo, vem pa,
da je ljudem el ta nabor pesmi po petih dneh mono
na ivce. Prevoz iz diskotek do hotela je bil precej
slabo organiziran, saj smo nekajkrat akali tudi
po uro na prevoz domov. Na tem mestu je zaradi
njegove pomembne vloge potrebno spregovoriti tudi
o alkoholu. V diskotekah je pijaa zelo draga. Kupuje
se jo s kuponki in to se maturantom zelo splaa.
Kako?

Krf

39

LJUDJE IN VZDUJE
PORTUGALSKA: Surf hia je polna zanimivih ljudi,
ki so nadvse tolerantni, ustreljivi in komunikativni.
Tam delajo veinoma tudentje, ki so hitro postali nai prijatelji. Na nas niso gledali zvika, temve
so nas takoj sprejeli kot ene izmed njih. Z enim od
njih smo se celo zmenili, da je el z nami v Lizbono
in prenoil v naem najetem stanovanju, saj je imel
naslednji dan let nazaj v Slovenijo.

Portugalska
KRF: V naem terminu je bilo na Krfu mnogo
razlinih ol iz razlinih delov drave in veinoma
je bilo vedenje vseh korektno. Prili pa so trenutki,
ko so bili maturantje res nesramni do animatorjev,
voznikov, vodiev in tako dalje. Primitivni in neobvladani. K temu je veliko pripomogel alkohol, pa
tudi koncept rede. Skupinsko retoriko so e poudarjali animatorji z nekimi prostakimi gesli in nestrpnimi forami. Luzer si, e se nima bolano. Maturantje

vseh srednjih ol, vredite se.

40

AN GULI NOSAN

KRETENI OBIEJO
KRETO
Po relativno kratkemu pogajanju za strokovno ekskurzijo
(tako kot skoraj polovica tretjih
letnikov smo se tudi mi takrat,
davnega novembra odloili za
izlet v Toskano) je sledila debata
na temo maturantskega izleta.
Na mizi smo imeli Mondialovo
ponudbo na otok Krf, ki pa nas,
modele iz matematinega razreda, zaradi prekomernih noi v
diskoteki in ceni, ki bi lahko po
izraunih soolk segla do viav
(oz. 700 ), ni zanimala. Po
nekaj urah pogajanj nae odline
organizatorke, Line Deu, se nas
je obisku idilinega otoka Kreta
turistine agencije Intelekta
pridruilo e sedem soolcev in
soolk.

Tudi z Intelekto nam ni manjkalo

teav. V soboto, 15. avgusta, smo
na letaliu najprej iskali letalske
vozovnice, nato smo upali na
primerno teke kovke, na koncu, tik pred vkrcanjem na letalo,
pa smo spoznali Patricijo (izkazalo se je namre, da so soolki
Evi dali napano vozovnico).
Dvourno pot do Krete bi lahko
opisal s sonnim zahodom na
napani strani letala, globokimi filozofskimi debatami, igro
prestolov, cimetovimi bonboni in
Get Smart. Prispeli smo na letalie in v avtobusu obujali davno
izgubljene spomine na za nekatere e obiskani otok. Ob desetih
zveer smo prispeli v hotel Iro z

41

dvema zvezdicama (v primerjavi

s hotelom Valtorta Montecantini na prej omenjeni strokovni
ekskurziji v Toskani je bil ta za
dve zvezdici boanski), sledilo pa
je povezovanje na hotelski wi-fi,
ki je lovil le v pritliju in prvemu
nadstropju. Nato smo se namestili
v sobe (306 sem si delil z Izakom,
402 sta posedovali obe Evi in Lina,
403 Jure, Timon in Jakob, 404
je bila prazna), pojedli postano
veerjo, nato pa se odpravili na
pivo (oz. kokakolo, vodo or whatever). No smo preiveli ob igri
monopolija (e ne tejemo mojega
pritoevanja nad dejstvom, da
skoraj celo igro nisem kupil niti
enega kotika Slovenije, se niti
nismo kregali) in Cards Against
Humanity, ki jo z besedami: A
party game for horrible people
opie e avtor sam.
Po nedeljskem zajtrku (in partiji biljarda) smo se nemudoma
odpravili na plao, kjer smo po
dolgem asu uivali v Egejskem
morju in seveda tunkanju, nato
pa se poteno najedli (sarcasm
intended) v grki restavraciji in
nazdravili z mono razredeno
grko rakijo (po lokalni terminologiji ouzo). Sledilo je spanje v
hotelu; ob vroini in dejstvu, da je
klima stala 6 evrov na dan in smo
jo zato imeli le v sobi 403, je bilo

VIRI ZA SLIKE: LASTNI.

SARKASTINI POTOPIS PO KRETI

to sicer nemogoe, pa vendar.

Zveer smo si privoili koktejl Tequila Sunrise, nato pa smo
se razcepili na tiste, ki so li
naprej v lajf, in tiste, ki smo se
vrnili v hotel in pridno akali,
da se popotniki vrnejo s svojih
popotovanj.
Zjutraj nam je turistini vodnik
Mitja Medveak z Intelekte priel
pobirat denar za dnevne izlete. Na
razoaranje nekaterih nismo li
v palao Knosos, temve na otok
Spinaloga in v vodni park. Mitja
nam je po nakljuju podaril nekaj
manj kot 50 evrov, ki smo jih skrbno shranili v rni fond (kasneje
pa smo ga zapravili za tequilo).
Ker je moj sarkastien potopis
po Kreti dolinsko omejen zaradi
vijih namenov naega Vtikaa,
moram poudariti (a istoasno
poskuati skrajati) le doloene
vrhunce naega izleta do srede,
ko smo obiskali otok Spinaloga.
Prva polovica tedna (in vsi ostali
dnevi) so bili prepojeni s udnimi
slikami, z internimi forami, z izjemnimi motivacijskimi in psihoterapevskimi seansami (ne bo ti
ratal), raznovrstno glasbo (od Sabatona do Taylor Swift in seveda
komadoma Snow in Gajba Puna
Piva) in z neverjetnimi plesnimi
ter pevskimi sposobnostimi.

V sredo smo se zbudili relativno

prezgodaj in se odpravili na bus,
kjer smo posluali dolge monologe
Srbkinje in Slovenca, nato smo si
privoili sladoled in se s
trajektom, kjer smo se igrali uno
in morilca, odpravili na otok.
Na otoku smo se ugnezdili v
senco in prvi uivali v peeni
plai; ko sem se v vodi nabodel
na ostro skalo, se je ta uitek sicer
zame konal, pa vendar. Sledile so
preparacije na spektakularno piramido (v postavi 4-3-1 ali 5-3), ki
so se konale s preudovito sliko
Line na Jakobovih ramenih. Vrnitev s trajektom je zaznamovalo
teenje nekega grkega mornarja,

42

ki je zahteval, da se umaknemo s
stopnic. Ob odhodu s trajekta pa
smo od taistega mornarja zasliali pozdrave v 1000 jezikih (med
drugim tudi pizda, za katerega
smo smatrali, da ga je izrekel kak
srbski turist ob odhodu z ladje).
Zveer smo se odpravili v bar
z rusko natakarico in preglasno musko, kjer smo si naroili
raznovrstno pijao. Sam sem si
izbral My lady in Fruit punch ali
po Juretovo: Isto kot Tequila
Sunrise, le da ta nima alkohola.
Naslednji dan si je eden izmed
mojih sopotnikov omislil kamikaze (v kozarcu, ne letalu), za
katerega pa je Jure menil: Isto
kot Tequila Sunrise, le s preve
alkohola. No smo si popestrili z
zastrahujoimi sporoili starem,
e da smo padli z ladje/balkona,
da smo ukradli tirikolesnike (angleki turisti znajo biti ob 3 zjutraj
z njimi zelo nadleni), bili zaprti,
zbeali v Ekvador in se
preimenovali v *insert long
spanish name here*.
etrtek lahko skopo opiem z
besednimi zvezami, kot so: moje
epanje (prve dni je bila boleina v palcu neznosna), odline
palainke z nutelo, odbojka s
Francozi, herojsko reevanje og,
ki so padle v morje, in glasni

noni pogovori pijanega Poljaka in dveh Rusinj, ki so se v

pijano-resnem tonu pogovarjali
o krimski krizi, Putinu in Rusiji
kot potencialno najbolji dravi
na svetu. Zato pa je bil precej bolj
zanimiv petek. Tokrat z Jakobom
niti nisva zamudila na bus za v
Akvapark, je pa zato zamujal bus
sam, a to le za dobro uro. Zdi se
mi popolnoma nemiselno opisovati lastne doivljaje in doivljaje
drugih, saj smo se imeli odlino,
izpostavil pa bi predvsem Izakov
opeen rde hrbet, ki je dejansko
bil veja atrakcija kot Timonova
viina, neuspeno nihanje naju
z Evo (a.k.a Patricijo) po nekem
rdeem toboganu in dejstvo, da je
Jakob na avtobusu dan pred odhodom domov pozabil denarnico
z osebno in telefonom. Ponoi
smo se, kot ponavadi, sprehajali
po mestu, pili alkoholne ali brezalkoholne koktejle in imeli dokaj
vnete debate.

Zadnji dan smo najprej spakirali

potrebno prtljago in se e zadnji
kopali v morju, kjer smo bili pria
Izakovemu in Jakobovemu transvestitskemu poziranju. Nato smo
pisali svojim starem, prijateljem
in predvsem soolcem razglednice. Sledilo je kopanje v bazenu,
neuspena odbojka, tunkanje,
prebita ustnica in izgljubljena
oga. Na avtobusu, letaliu
(Jakob je dejansko dobil nazaj
svojo osebno lastnino) in letalu
smo obujali spomine, ki so nam
jih pustili vroa Kreta in oge, ki
smo ji jih pustili v zameno, nato
pa se vrnili v ljubljanski hlad, se
poasi porazgubili in s pretiranim
nasmekom li spat.

43

Daniel Azaz

How I hitchhiked to
Poland
called Kuba (short for Jakub, the Czech version of
Jakob). He said he had been holidaying in Croatia
(which is very popular with Czechs, by the way) and
would be hitchhiking to Poland and invited me to
join him. Now, its worth remembering that Kuba is
18 years old, but looks between 12 and 15 years old,
so I was kind of sceptical of journeying hundreds of
kilometres on a potentially dangerous path. So I said
yes.

This years holiday season was probably the most

eventful one Ive ever had. In a bid to avoid sitting
behind a computer writing Extended Essays, Internal Assessments and other demonic devices of
the International Baccalaureate, I decided Id do
something goddamn amazing this time around. Or
at least as amazing as a financially, spiritually and biologically impoverished IB student can pull together.
Results, as any good commercial will tell you, are
not guaranteed and may vary. Indeed, after having
been led to a gay club in an unknown city and nearly
being eaten alive by mosquitos while lost in the Austrian outback, that phrase came back to haunt me.
The story requires an amount of preparatory knowledge before the motives can be properly explained.
A few months back I was invited to be the Tabmaster
(Chief Tabulation Officer) of a debate tournament,
among the most prestigious in Europe, known as
the Heart of Europe, which takes place in Olomouc,
Czech Republic. It was at this tournament that I
met a lot of extraordinary people (not always to be
understood in the positive sense). Heart of Europe
is known for having all sorts of weird stuff happen.
One good example is how I nearly gave the other
Tabulation Officer a combined heart attack and
stroke with a cardboard cut-out of Michelle Obama, which had previously been borrowed from
an American team. Upon discovering the cut-out
at two in the morning, his scream was audible two
floors down.

Kuba arrived in Ljubljana on the 4th August and

after somehow finding his way to the general area in
which I live (which is strange, because most people
are half-way to Maribor before they realise theyre
not going the right direction to my house), he went
to sleep knowing he was prepared for the next days
journey. Meanwhile, I was running around trying to
find where in seven hells Id left my big 70L backpack. But of course, I had lent it in the hopes that I
would receive it back in a timely fashion. Alas, it was
not to be. Instead, I took a 40L bag and prayed to
the higher powers that this would not be my demise,
seeing as I was not able to take a tent or sleeping
matt and just barely even managed to take a sleeping
bag.
The next day I had set an alarm for 9.30. I didnt
even stir a leg until 10.00. It was time for an adventure! Our plan was to get to Maribor, from Maribor
to Vienna and from there to the Czech Republic
where the trains are so cheap it doesnt really matter
if youre picked up or not. Well, that plan could have
worked out a bit better. We started at the SMELT
building, immediately meeting a French dude who
was lost. Very lost. But still wanted to hitchhike
to Athens. Soon after, an Italian came up and was
also disappointed by how few people actually take

Many of the people I met later decided for a Heart of

Europe reunion, which would be hosted in Krakow,
Poland. Initially, I was hesitant, its a long way to
Poland and trains are expensive. I replied I simply
wouldnt be able to attend. But it was not long after
this that I received a message from a Czech friend
44

hitchhikers. Waiting for cars is an interesting ordeal.

One quickly notices patterns. Dutch people never
stop. Ever. They dont even look at you. Slovenes do
sometimes look at your, but its usually truck drivers
who are most sympathetic. Germans look at you
as if youre scum on their shoes, if they look at you
at all. I think we waited about two and a half hours
before giving up and calling prevozi.org.

couple who initially refused us with the excuse that

they were safe drivers, which is infuriating for a
hitchhiker, especially two harmless lads like Kuba
and myself. They only took us with them when Kuba
took the wrong direction around a dustbin and the
woman thought he was scavenging for food.
We reached the Czech Republic within a few hours.
It turned out we were driving with the manager of a
teeny-tiny football club in Czech, and was very disappointed when we didnt recognise it. Not even the
offer of a melted Croatian sweet made him happy
after that.

Its probably worth noting what we looked like at

that point. Both of us looked like amateur hitchhikers. Our only way of communicating to drivers was
a small piece of cardboard picked up in Bosnia, with
MARIBOR written on one of several A4 papers
that we had brought along. And in green whiteboard
marker ink as well. He had also stuck a small Czech
flag to the cardboard.
The French guy had left, so it was just Kuba, the
Italian and myself travelling to Maribor in a slightly
cramped car while I listened to some guy with a relatively heavy accent explain to me in a rather illogical financial fashion how banks would eventually
receive all the money in the world or something like
that. Pretty weird stuff. After an hour and a half or
so, we were dropped off at a non-functioning petrol
station near Maribor, which wasnt the most helpful
thing ever. It was very warm, very dusty. I remember
having hard Croatian sweets that had melted together. The Italian guy very quickly got a ride past the
border, and we saluted him as he left. Thats one of
the interesting things about hitchhiking, one always
feels obliged to help another, and it creates a sort of
temporary bond of semi-friendship. Comradeship,
to some extent.

The next day, having spent the night at a relatives

house, we moved on towards Olomouc. We were
picked up very quickly, within a minute of raising
our thumbs. It was only once I entered the car that I
realised what we had just done, as there was a holy
cross hanging from well, everything. The journey that followed was that of having a non-English
speaking Czech trying to tell me about how four
people in the world can see the ghost of the Virgin
Mary. And it didnt end there, oh no! He tried to get
me to recite Croatian Christian prayers. Only problem is, we werent really sure to break it to him that I
was neither Croatian nor Christian and that I hadnt
the foggiest what he was rambling about. Somehow
we reached Olomouc anyway. From there, we took
a train and a bus all the way to Krakow, which is
where everything begins to go absolutely nuts.

Vir za slike: Lastni.

Our ride came after about half an hour. Or rather,

it nearly ran over Kuba after half an hour, but it got
us to the border which was good. At the border
between Slovenia and Austria we were essentially
stuck. We talked to several people, mostly Czechs
returning from the Croatian beaches, but also Slovaks and such to get us to Vienna. Its amazing how
Czechs and Slovaks fill their cars to the brim with a
ton of stuff, and I mean so much stuff it took up the
entirety of their boot and part of the backseats as
well as the roof. Eventually we found an older Czech
45

Somewhere during the preparation phase of this

trip, as I was notified not long before we left, Kuba
had managed to make a bet with our Polish hosts.
The bet being that we would not only be able to find
where they lived, but get into their house before
midnight. Somehow he had imagined that we would
have sneaked in with the disguise of a pizza delivery
man, but instead became one of the most bizarre
nights ever.

willing to sacrifice my liver, regardless of the fact

that I abused this deal until they threatened to kick
me out.
I also spent one day at the most infamous site
in Poland, i.e. Auschwitz, or as the Polish call it,
Oswiecim, which is the name of the nearby town. Its
a harrowing feeling stepping under the gate which
holds the last words many hundreds of thousands
of people would ever see. The barbed wires still
impose on all its visitors even seventy years after
they marked the end of the line for those trapped
behind them. On the day that I spent there, it was a
nice, warm and sunny day, not the gloomy weather
that one might associate with it. Every building is a
museum of a chapter, for example life in Auschwitz
camp (oh the irony), most of them full to the brim
with the portraits and code number of those who
were imprisoned or died there. Theres even a building with all the objects that were confiscated from
the prisoners, tons upon tons of everyday objects,
toothbrushes, pots, toys and so on. Its a very powerful place, even after decades the site reverberates
with the monstrosities that happened there. One of
the most eerie and sombre places was the shooting
range next to Block 11. The entire courtyard appears
darker than it should be, and the buffer at the wall is
full of stones. That is the legacy of decades of Jewish
visitors, who place stones instead of flowers as memorials to the dead.

It started by following our Polish hosts around so we

could just sneak up on them at home. Alas, it was
not to be, as we lost them (they actually just went to
the next door winebar). Being completely lost in a
foreign city with no knowledge of the language, we
received the address by text. And so we walked for
about half an hour to reach our destination. Did we
find a row of houses? No! But what we did find was
the most popular gay bar in Krakow! In fact, while
we had received the address to be at house number
22, there was no house 22, and #21 was the gay bar.
The only thought at that point was a long list of expletives, the most innocent being fuck, weve made
a mistake.
At this point it was past 11 o clock and we were lost
in Krakow, but no good troll lets a prank go unpunished. So we disappeared ourselves, worrying our
hosts to the point that they were about to call the
police. Fortunately, sometime past 3.00 we finally
answered and were promptly picked up.

A couple of days after this I began my way back.

After staying a night in the Czech Republic, I bade
farewell to Kuba and began my way home. Initially
I thought it was going to be a smooth ride home,
I was quickly found at a petrol station by a Polish
couple who were heading in the direction of Croatia. I thought it was great! Maybe Id get a ride
all the way to Ljubljana. Alas, I was left in Vienna,
where they picked up friends. At this point I became
reliant on my phones GPS, the battery of which was
at 50% or so, having been used to reach Vienna at
all. And so I trudged, hoping to catch a ride on the
motorway. But Vienna is built in a fashion where
the motorway is literally on the city limits, so theres
no place to stop a car. So I followed the motorway
for kilometres. I had been dropped off around 15.00

I have many positive experiences with Krakow. Its a

beautiful city with a vibrant life. During the day, its
full of tourists, but not to the point that it becomes
bothersome, but rather enriches the scene, creating
a feeling that the entire main square is buzzing. At
night, the lights come on, illuminating tall towers
and ornamented buildings. They also have this random bronze head in the middle. No idea why, but
you can climb inside and stick your head through
the eye holes, which is quite fun.
While in Krakow, I mostly survived on cheese cake
and a reliance on a pub on Ulica Florianska, which
would give you a very large free toasted sandwich
when you bought a large beer. To save my life I was
46

and I didnt stop walking for more than 10 minutes

until 23.00 or so. At this point I had no water, my
phone had died and I had lost the motorway. Effectively, I was stuck somewhere outside Vienna with
only a compass pointing south. Bugger. I had nothing except a few clothes, a pen and a piece of paper,
and my trusty sleeping bag. Finally, having walked
nonstop along paths, through industrial centres
and places that I cant even remember anymore, I
stopped. All I remember was that I was some way
past a train station, and was next to a field when
I had to find a place to sleep. So I walked through
a field in the pitch black, not even a street light to
guide me, and entered a forest. I laid myself out and
tried to sleep. At first, I was just about to drop off
to sleep until a train passed over, just a few metres
up a hill from where I slept. But then the rustling
started. Every few minutes, something would run
along the ground near me. But whenever I looked,
there was nothing there, but in the dark of the night
its enough to scare the knickers off a person, so after
an hour I just left to go somewhere with more light,
which just happened to be next to a DHL center,
which had very strong floodlights. I thought finally I
would have some peace. And I did. Until the mosquitos came. I got bitten everywhere, so at 3.00 in
the morning I decided it was enough and just kept
walking. It was still completely dark, so I had no
idea where I was going, until I became trapped in an
industrial centre, with no way to go except for back.
So I went to sleep on a stone bridge, resting for 20
minutes until dawn. Then it was light enough to see
again, so I followed a bicycle path for a few more
hours until somewhere past noon. I was tired and
sore, so I had another go at getting picked up. I waited at that petrol station for about an hour, taking
sips of slivovica (did I mention I had slivovica? The
Czechs make excellent slivovica, so I took some of
that with me, for medicinal purposes of course). Finally one guy took me with him, all the way to Graz,
all the while explaining political conspiracies about
how the US owns European countries and an Islamic
takeover. Nevertheless, he was very kind, giving me
a sandwich and finally leaving me at a shopping centre. I praised goodness and then went to have lunch
in McDonalds, where I also charged my phone and
got some more to drink. It was a good feeling. And

then I kept walking, for many kilometres. At one

point I remember walking over the motorway where
it splits in the direction of Klagenfurt and Maribor.
But no place to be picked up by a car.
So I walked, through corn fields and stinging nettles, in the 30 degree sun for hours. I had no water
and little food, had not slept and was just about to
collapse. But I kept on going, kilometre after kilometre, even as I grew more tired and my throat
dried, until I reached a petrol station that I thought
I could get a ride at. But there was no one. So I did
what any normal person would do. I jumped over a
2 and a half metre fence, or rather, two of them, to
get to a truck stop. And I hadnt been the only to do
that, judging by the indents and holes in the fence.
Once I had reached that pit stop, I was probably the
happiest person in Austria at that moment. There
was water! I love Austrian truck stops, they always
have toilets, water fountains and can usually be slept
on. I drank a litre of water on the spot. While I recovered from what was probably the hardest ordeal
I had encountered thus far, I met some interesting
folks. Yet another Polish couple, who shared my
slivovica and some Nimm 2 bonbons, as well as this
truck driver who promised to take me to Celje the
next day. After a couple of hours, I got a ride with a
Maribor resident who worked in Austria, who took
me all the way to Maribor. I cannot even describe
the relief of arriving in Slovenia after spending what
was days, but felt like weeks, in foreign countries. I
boarded a train and began my journey home, helping another couple to get to Ljubljana as well. Yes,
they were also Polish.
And so I arrived home to my great relief, finally
able to spend the night in a comfortable bed. I had
hitchhiked to and back from Poland, which many
in their right minds would not even think of. But
the experiences I had, the lessons I learned and even
the suffering that I felt were important and made
me grow as a person. These are the stories that one
collects to tell their friends and family. If one thing is
certain, I had a kickass summer story.

47

Katja Sluga

SVINJSKI SZIGET
Spita. Glavi sta poloili na mizo,
se krevito oprijeli torbic z dokumenti v naroju in v sekundi zaspali. Moja glava se vedno hitreje
pribliuje mizi in irina mojega
vidnega polja se z eksponetno
hitrostjo zmanjuje. Lice poloim
na zamaeno povrino pulta in
po estdesetih urah prvi zaprem
oi. Kaj se je zgodilo?
Zgodil se je Sziget 2015.
Za svoj osemnajsti rojstni dan
sem od prijateljev kot skupinsko
darilo prejela dvodnevno karto za
festival Sziget v Budimpeti. To je
ogromen enotedenski dogodek,
ki ga je letos obiskalo ve kot 400
000 ljudi iz sedemdesetih drav.
Na velikem otoku Obudai-sziget
se je na petdesetih prizoriih

vsak dan zvrstilo ve kot dvesto

nastopov najrazlinejih izvajalcev,
od lokalnih bendov pa do zvezd
svetovnega kova, kot so na primer
Robbie Willias, Elle Goulding,
Florence and the Machine, The
Script, Avicii, Major Lazar, Kings
of Leon, Sigma, Grammatik,
Alesso ... Razsenosti dogodka,
katerega korenine segajo v leto
1993, ko je nekaj madarskih
tudentov organiziralo koncert,
so nepredstavljive. Sodelujejo
tevilne nevladne organizacije,
cirkus iz Budimpete, organizirani
so bungee jumpingi, vsakodnevni
pena partyji, delavnice in podobno. Otok premore donavsko plao,
kjer Szitizeni (dravljani Szigeta)
spijo, pijejo, se sonijo in doivljajo svojo morsko pravljico.

AVTORICI SLIK: LAURA IN KARA.

Povzpnemo se po udnih lesenih

stopnicah v zgornje nadstropje.
Sedemo ob okno. Prostor je neka
meanica med barono cerkvijo in
leseno planinsko koo. Sliimo neprijazno natakarico, ki pripravlja
nae palainke. Zremo skozi okno.
Zanikrna eleznika postaja je
umazana, sivo je in deuje. Koraki
po stopnicah. Vsaka dobi svojo
palainko s okolado, pomaranni
sok z 80 % sladkorja in mleko s
kapljico kave. Ni najbolj okusna
stvar na svetu, ampak vse takoj
pojemo v tiini. Res je vroe v
drugem nadstropju te udne
palainkarnice. Iz torbe poasi
izvleem zvezek spominov. Iz vse
umazanije v nahrbtniku izbrskam
e kuli. Pripravim se, da popiem
vse, kar smo doivele. Obrnem se
k Ani in Lauri, da bi mi pomagali.

48

Na otok multinacionalnega
poletja in mladosti sva z Lauro
prvi vstopili dopoldne dva dni
pred koncem festivala. Po ne prav
natannem pregledu prtljage sva
se sprehodili po dolgem barvitem
mostu, ki je oznanjal prihod v
obljubljeno deelo, na otok iste in
popolne svobode. Najprej naju je
pozdravil ogromen napis Budapest, nato pa neznanska mnoica
ljudi, ki se je valila po ulicah festivalskega mesta na zajtrke, dogodke ali delavnice. Zaeli sva najin
obhod otoka, da bi nali primerno
mesto za najin otor. Ker sva prili
tako pozno, je bila veina mest e
zasedenih. Ob sprehodu ez otorsko naselje sva doiveli manji
kulturni ok. Povsod so bile smeti;
od napol gnilih lubenic, grmade
plastenk, unienih otorov, raztrganih oblek, do uporabljenih
kanglic za mojito in odvrenih
kondomov. otori so bili nekaj
centimetrov oddaljeni drug od
drugega in pokriti z debelo plastjo prahu. Ljudje v njih so kljub
neznanskem hrupu spali v spalnih
vreah, v viseih mreah ali pa kar
na golih tleh. Veina otorov je
bila zaradi pomanjkanja prostora
postavljena na strm breg in poasi
so drseli po klancu navzdol, kjer
so se skupaj s smetmi zdruevali
v kupe navlake. Zanimivo. Prah,
umazanija in spoznanje, da je
ljudem vseeno, so bili moje prve
misli o Szigetu.
Po dolgem pohodu z neverjetno
tekimi nahrbtniki sva prili do
druge strani otoka, kjer je bila
chill-out terasa. Po tleh so bile
razgrnjene odeje, med drevesi
obeene visee mree in povsod
so dele vodne pipe, akajo na

svoje uporabnike. Nekaj metrov

naprej je bila donavska plaa,
do zadnjega kotika zapolnjena
z dekleti v bikinijih, ki so srkala svojo pijao in se nastavljala
madarskemu soncu. Dostop do
Donave je bil zaradi varnostnih
razlogov omejen, saj bi lahko
zadrogirani Szitizeni ponoi
zaplavali v svoje zadnje nono
kopanje. Mnoica ljudi pa je zlomila oziroma odstranila ograjo in
omogoila postavljanje otora tudi
na prepovedanem obmoju na
obali Donave. Zdelo se nama je,
da je to odlina lokacija za najin
otor in domovanje sva si postavili
zraven skupine otrojih in glasnih
Nemcev. Kasneje se je izkazalo, da
ideja le ni bila tako fantastina, saj
so popravili ograjo in nismo
mogli priti do svojih otorov,
glasba na blinji chill-out terasi
pa je bila tako neverjetno glasna,
da nismo zaspale niti za minuto.
A dejstvo je, da ti tako velika
mnoica ljudi, kot je bila szigetka, s svojo energijo prepreuje
zaspanost. Vsak trenutek novi
ljudje, na vsakem koraku se pogovarja z nekom drugim in plee
z novim neznancem. Obutek, ko
si v prvi vrsti glavnega odra in je
49

za teboj e 50 000 ljudi, je

nepopisen. Celo prvo no smo
hodile po Szigetu. Najprej smo
posluale bolj slavne DJ-je na
glavnem odru, nato smo pod
milim nebom ure in ure plesale na
razlinih prizoriih z alternativno
glasbo. Ko se je zaelo svitati, smo
le na gyros in potem spat v otor.
Iz naih nartov pa ni bilo ni, saj
so se teni sosedje Nemci izkazali
za postavne norveke dvajsetletnike
in smo se med sonnim vzhodom
raje pogovarjale z njimi.
Naslednji dan smo si najprej
kupile kavo, nato pa obiskale vse
brezplane stvari, ki jih ponuja
Sziget; naredile smo si brezplano
majico, vreo in porisale evlje, v
zameno za hrano pisale o svojih
najvejih strahovih pri Zdruenju
madarskih psihologov, skoile
v ogromen bazen pene in plesale do onemoglosti, jedle pato
s pomodori, zapiile buciko v e
mnogokrat prebodeno Slovenijo na zemljevidu narodnosti na
Szigetu, obiskale zid Before-I-Die
in s kredo na do zadnjega kotik
zapolnjeno povrino zapisale svoje
elje za prihodnosti, polne poletnega upanja. Ta veer je bil zadnji

veer festivala Sziget in na

sporedu so bili moji trije najljubi
izvajalci. Najprej nas je s svojim
neverjetnim glasom in omamljajoim plesom ogrel v rnino odeti
Kwabs, sledil mu je prikupni in
neverjetno talentirani Passenger
s kreativnim nastopom, na koncu
pa je priel na vrsto nemki duet
Milky Chance. Onadva sta bila
razlog, da sem za darilo dobila
Sziget. Oitno je nemka folk-reggae glasba nekaj, kar v meni razvije ljubezen do umetnosti. Laura in
Ana, ki sta nekoliko bolj sposobni
pri prerivanju, sta nas spravili
v prvo vrsto. V prvo vrsto! Trenutek, ko sem stala tam, obdana
z najboljima prijateljica, pela besedilo edine pesmi, ki jo znam na
pamet, in v nepredstavljivi gnei
poskuala majati svoje telo po
ritmu Stolen Danca in se obenem
kot reilne bilke oklepala ograje,
da me ne bi agresivna dekleta okoli mene zrinila z mojega
neverjetnega poloaja, sem vedela,
da pridem naslednje leto nazaj kot
prostovoljka, pa etudi to pomeni,
da bom morala cel teden prazniti
kemina strania, pobirati lase
iz odtokov dvajsetih tuev, ki so
namenjeni skoraj pol milijona ljudi, in deliti kontracepcijo pijanim
mladostnikom. Pa jo pa bom, saj
moji stari nad zgodbicami s Szigeta niso preve navdueni in zato
dvomim o monosti, da bi me pri
potovanju finanno podprli. Povratek na Sziget se mi zdi nujen, saj
e nikjer drugje nisem izkusila,
da bi bilo ljudem tako vseeno. Ne
briga jih umazanija pred otorom, smrdljive noge in strgana
zanemarjena oblaila (festivalska
moda je najbolj nerealna stvar na
Instagramu), vseeno jim je,

koliko je ura in kdaj bo konec

festivala. Na otoku si ujet v mehurek svobode, ki ti omogoi,
da za nekaj dni vse pusti za
seboj, dela, karkoli ti srce poeli,
spozna nove ljudi in uiva v trenutku, ko glasba ine ez mnoico
tisoih in premakne prav vsakega
Szitizena.

tu konala. Vendar pa se tu ele

zane. ez nekaj minut ne tako
nenega igranja - Irec je bil namre zelo strasten glasbenik - se
nam je strgala struna. okirani
smo se zavedali, da kitara pripada
jeznemu in velikemu motoristu
ter na sreo opazili, da so v bobnu
kitare nove strune in zlomljeno
pogumno zaeli menjati. Ker pa
e-vedno-iva-iz-3f o Szigetu:
ne gre brez dodatnih zapletov,
V sedmih dnevih Szigeta se
je Irec brez zadrkov potegnil iz
lahko zgodi tako predstavljivo
kitare plastien del, na katerega
kot nepredstavljivo. Dogodkov je
je struna vpeta. Ta se je pri tem
preprosto preve, da bi jih lahko
zlomil. Strinjali smo se, da je
vse omenila, a se vseeno najde
skrajni as, da Irec kitaro vrne,
kaken, ki izstopa in je ve kot
pa si seveda ni upal. Ker nismo
vreden delitve. Ta dogodek nam je imeli veliko izbire, smo struno z
tako mono ostal v spominu, da
malo improvizacije vpeli v del, ki
je interno dobil kar ime Zgodba
je bil e cel. Potrebovali smo samo
o kitari. Vse se je zaelo nekega
e sekundo lepilo, da bi skrili vse
jutra, ko smo s prijatelji sedeli
dokaze in vsaj na videz popravipred otorom, e na pol v spancu. li kitaro. S prijatelji smo morali
Eden izmed Ircev, ki so taborili
tako ali tako po hrano v trgovino
poleg nas, si je zaelel jutranje
in Irec, ki smo se ga e precej
glasbe. Prinesel je kitaro, prisedel
naveliali, se nam je pridruil.
in zael igrati. Kar naenkrat se je
Oddaljeni od kakrne koli civiiznad nas dvignila okrog dva met- lizacije smo do trgovine prehodili
ra visoka postava in zraven otora dva kilometra. Po goem soncu.
je stal malce moneji moki, ki
Z Ircem. Kupili smo lepilo, zalepili
je bil po oblekah sode motorist.
kitaro in se vrnili k otorom, kjer
Medtem ko se je tresel od jeze, nas nas je e akal motorist. S prije zael nadirati. S tipinim italijatelji smo se subtilno umaknili in
janskim naglasom je povedal, da
prepustili situacijo Ircu. e danes
je to njegova kitara in da ima zelo ne vemo, kaj tono sta si rekla, a
slabe izkunje s krajami. Pokazal
nas takrat sploh ni zanimalo. Bili
nam je e rane po telesu, ki jih je
smo samo veseli, da se je motorist
dobil, ko mu je nazadnje nekdo
umiril. Odel je s kitaro in nisnekaj vzel. Irec se je opraviil in
mo ga nikoli ve videli. Morda
rekel, da ga ni elel buditi pa je
e danes ne ve, kaj se je zgodilo,
samo vzel kitaro, ki bi jo takoj
in iskreno upam, da nikoli ne
prinesel nazaj. Motorist je odgovoril, prebere tega lanka.
da nam je tokrat oproeno, da je
kitaro prinesel za zabavo in nam
jo je pustil. Opozoril nas je le, naj
naslednji vpraamo. Vse bi bilo
lepo in prav, e bi se zgodba
50

ALEKSANDRA KRAJNOVI

SHAKESPEARE
SCHOOLS FESTIVAL
Ko smo prispeli na letalie Stansted in prvi
poljubili angleka tla, smo si eleli samo prhe in tople
veerje. Toda kdo ima as za tako preproste stvari,
ko pa smo se znali v Londonu, eni od svetovnih
prestolnic. Raji smo odloili svojo skromno prtljago
v hostlu in odhiteli v najbliji pub na sok. Nae dolgo
priakovano potovanje se je zaelo.

gledaliu ni bilo, zato se je moral vsak posameznik

znajti po svoje (enske s irokimi krili so bile pri
tem v prednosti). Zanimivo je tudi, kako je Shakespeare nenadoma zakljuil svojo kariero, ko je med
eno izmed svojih predstav ustrelil top, iz katerega je
oitno odletela iskra in vgala slamnato streho. Celo
gledalie je pogorelo, zapisov o Shakespearovem
delovanju pa od takrat naprej ni ve.

V London smo poleteli z razlogom, da uprizorimo

Shakespearovo dramo Othello na Shakespearovem
olskem festivalu. Sreni prsti reiserja Svita so prav
nam omogoili, da pokaemo plod enoletnega dela
tudi na mednarodnih tleh. Priakovali smo sicer, da
bomo predstavili Svitovo delo, vendar pa je pravilnik
festivala od nas zahteval originalnega Othella. V zadnjih tednih smo zato pridno vadili, da bi nam uspelo
v tako kratkem asu postaviti zgodbo na oder.

eprav so nas e malo bolele noge, smo se odloili,

da bomo sledili profesorici na kratek sprehod ez
Millenium Bridge, mimo katedrale sv. Pavla in nato
do slavnih je Tower of London. Nato so se nae poti
razle. Prva je vodila do Subwaya in Starbucksa in
hrane, druga pa e naprej do ostalih znamenitosti.
Ko smo se najedli, smo se pogovorili o naih nartih
za ta dan. Ker so se razlikovali, smo se e v manjih
skupinah namenili vsak v svojo smer.

VIRI SLIK: LASTEN

Ko smo tako sedeli v pubu in jedli humus, se nam ni

dozdevalo, da bi naa nova predstava lahko konkurirala stari. Toda bili smo tukaj in prili smo pokazat,
esa smo zmoni v danih okoliinah, tudi e to ne
bo vrhunec. Te misli, eprav zaskrbljujoe, smo ta
veer postavili malce bolj v ozadje, saj nas je prevzelo
toliko drugih stvari londonski zrak je vendar nekaj
posebnega, sploh e ga vdihne prvi.
Naslednje jutro smo se po zajtrku v hostlu z Undergroundom odpeljali do gledalia Globe, kjer je svoja
dela uprizarjal Shakespeare. Vodi nam je slikovito
opisal takratno dogajanje v teatrih in skozi to tudi
Shakespearovo ivljenje. In ne, nezadovoljni gledalci
na oder niso metali pomaran, ki so bile takrat izredno drage, ali paradinikov, ki e niso bili prineeni iz
Amerike v Evropo. Res je, da toaletnih prostorov v
51

Naa skupina se je odloila za Science Museum.

V njem se nahajajo zbirke, ki govorijo o letalstvu,
astronavtih in astronomiji, okoljskih problemih,
loveku, kmetijstvu, informacijah in energiji. Sestavljene so tako, da v njih staro in mlado najde zase kaj
zanimivega. Sprehajali smo se skozi ogromne hale in
se ob tem nauili kaj o sebi in nai okolici, kar je tudi
smisel znanosti.

eprav je bilo tam e veliko stvari, ki bi jih eleli

videti, smo se morali obrniti nazaj.
Bliala se je esta ura, v gledaliu smo bili vsi v
priakovanju tega veera. Nao skupino je priel
vzpodbudit celo slovenski veleposlanik v Londonu,
gospod Tadej Rupel. e v kostumih smo se na hitro
slikali in nato odli v garderobo, da poakamo na
naih pet minut slave.

Pot smo nadaljevali proti Oxford Streetu, da smo

poteili tudi svoje elje po nakupovanju. Trgovine
so bile res velike, zato si v njih (preverjeno) lahko
porabil tudi ve kot uro in pol. Toda za pripoved o
nakupovanju je res koda besed, vsak si je nael nekaj zase, kmalu pa je e odbila ura, ko smo se morali
vrniti v domae okroje Swiss Cottage in v domai
pub, da smo si ogledali tekmo Arsenal Bayern in
obutili nogometno vzduje Anglije. Pub je bil poln
in navijai so zasedli mesta tik ob televizijah. Mi smo
se usedli v kot in opazovali tako tekmo kot njih in
uivali v dogajanju.

Na vrsti smo bili drugi in skozi stene smo sliali,

kaken aplavz je poela skupina pred nami. Seveda
smo jim morali konkurirati. Oder se je zatemnil in
stopili smo nanj. Zavzeli smo poloaje in igra se je
priela.
Obutek je bil neverjeten. Publika je 30 minut dihala z
nami, se odzivala na nae besede, vzdihovala ob nepriakovanih obratih dogajanja, jokala nad tragino
usodo likov in se veselila ob snidenjih junakov.
Violinska glasba je dogajanje poosebila in mu dodala
novo globino, ki je samo igranje ne more.

V hostlu oziroma pred njim smo e zadnji pred prihodom na oder ponovili predstavo in odli spat.

Naa igra je minila hitreje kot kdajkoli prej, blesteli

Naslednji dan je bil dan D. Iz hostla smo odli e

zgodaj in se po ovinkasti poti namenili v Pleasance
Theatre. Tam nas je priakala e malo mlaja skupina, s katero smo imeli jutranjo vajo. Ogledali smo
si njihov nastop, nato smo imeli eno uro asa, da
se dogovorimo o lueh, zatem smo predstavo odigrali mi. Oitno nas je oder prelevil v druge osebe,
kajti odigrali smo predstavo kakor e nikoli prej.
Presenetili smo sami sebe in videli, da lahko zveer
na dogodku presenetimo tudi gledalce.
Do takrat pa smo imeli e pet ur asa. Spet smo se
razdelili po skupinicah in li na ogled Londona.
Mi smo se odloili za Kings Cross, da se slikamo z
vozikom Harryja Potterja, kar nam zaradi gnee
ni uspelo. Pot smo zato nadaljevali proti Camdenu,
centru hipsterstva na Zemlji. Najprej smo nekaj pojedli, nato pa si ogledali okolico, nad katero smo bili
navdueni. Na vsakem vogalu si lahko naredi tattoo,
vintage trgovinice so povsod, imajo stojnice s hrano
z vsega sveta, umetninami in oblaili, nali smo celo
trgovino z vinilkami in comic book store.
52

nu,
itro
na

,
eda
in
je

hal
nein

odal

teli

smo in publika je navdueno ploskala. Mi smo bili

upravieno ponosni na svoj nastop in stopili z odra z
eno neverjetno izkunjo ve.
To je klicalo po proslavi, zato smo se vrnili v Camden, tam nali pub in delili obutke o tem dnevu.
Pogovor je kmalu zael tudi drugam in prehitro je
odbila ura, ko se je pub zapiral, mi pa smo morali
nazaj.
Naslednji dan smo odrinili iz hostla proti letaliu in
tam opravili e zadnje nakupe, si malo odpoili noge
od napornih londonskih dni ali pa kaj pojedli. Let je
minil hitro in mirno in kaj kmalu smo stali na tleh
celinske Evrope, v Trstu, in se odpeljali proti Ljubljani.
Nihe ni veliko priakoval od potovanja, pokazalo
pa se je ravno obratno. To je bilo eno izmed lepih,
saj smo bili samostojni in izbirali smo, kaj si bomo
ogledali, hkrati pa nas je skozi teh nekaj dni vseskozi
preganjala misel na predstavo, ki je bila na koncu
osupljiva. In nenazadnje, kdo e lahko ree, da je pri
osemnajstih letih nastopal v londonskem gledaliu?

53

Svit Komel

INTERNACIONALNA GENSKO
MODIFICIRANA MAINA
Maria Cvitani, sinteza sintezne
biologinje in dijakinje 4. letnika, je
skupaj s sedmimi drugimi dijaki
zastopala Slovenijo na najbolj
prestinem svetovnem tekmovanju iz sintezne biologije iGEM,
ki ga organizira Massachusetts
Institute of Technology (MIT) v
Bostonu, na katerem so dijaki s
svojim raziskovalnim projektom
osvojili zlato medaljo! Pod vodstvom mentorjev s Katedre za
biokemijo s FKKT in Kemijskega
intituta so modificirali bakterije,
tako da bi butanojsko kislino (odpadni produkt pri proizvodnji biovodika) pretvarjale v biobutanol
(gorivo, ki se lahko uporablja kot
nadomestek za bencin v motorjih
z notranjim izgorevanjem).

Kaj bi pa e morali narediti, da bi

prili do konnega cilja?
Da bi dobili biobutanol, bi
morali potem e vse tri posamezne
vektorje zdruiti na en sam vektor,
torej zligirati, in potem ta vektor
spraviti v bakterijo - kar pa se je
izkazalo za precej teko, vsaj glede
na as, ki smo ga imeli na voljo.

Za iro javnost pojasni samo nekaj

osnovne terminologije: kaj sta vektor in ligiranje?
Vektor: bakterije imajo naeloma
svoj genski material spravljen na
kromosomski DNA, lahko pa imajo tudi plazmide to so manje
molekule DNA, ki so fizino loene
od kromosomske DNA, bakterije
pa si jih lahko izmenjujejo. Na
primer, zapis za rezistenco na anSte v ZDA e odpotovali z baktibiotike je obiajno na plazmidu,
terijskim gorivom oz. do kaknih
zato se rezistenca lahko raziri
rezultatov ste prili?
med bakterijami. Vektor je orodNe, v ZDA nismo odpotovali z
bakterijskim gorivom, in sicer zato, je, s katerim bakteriji vstavi DNA
in plazmid je eden izmed nainov.
ker je vnos kakrnihkoli ivih
organizmov na tekmovanje preKdaj in kako je tekmovanje
povedan zaradi GMO-jev, ki jih
potekalo?
je prepovedano vnaati v okolje.
Tekmovanje ni potekalo na
Sicer pa, e te prav razumem, me
MIT-ju, ker je v zadnjih nekaj
sprauje, kaj tono smo dosegli.
letih postal premajhen za toliko
Uspeli smo vkomponirati vse tri
tekmovalcev. Letos je samo v
gene, ki so potrebni za proizvodsrednjeolski kategoriji sodelovalo
njo biobutanola, v vektorje in jih
uspeno transformirali v bakterije. 35 ekip, skupaj s tudentskimi pa
je bilo ekip malo manj kot 300,
kar nanese 3000, 4000 ljudi. Zato
54

tekmovanje poteka v Hynes Convention Centru v Bostonu, letos je

bilo to od 24. do 28. septembra.
Kako pa je vse izgledalo, so bila
organizirana kakna predavanja?
Ja, tudi. Prvi dan smo imeli samo
registracijo vseh ekip, potem pa so
imele vse sodelujoe ekipe tri dni
od jutra do veera predstavitve
svojih projektov. Mi smo k srei
imeli predstavitev e prvi dan,
zato smo bili potem dokaj prosti.
Vsak dan sta bili na sporedu dve
rundi predstavitev, dopoldanska
in popoldanska. Po vsaki rundi so
bili organizirani dodatni dogodki,
to so bila razna predavanja s podroja biotehnologije; FBI je imel,
recimo, predavanje o varnosti
v sintezni biologiji, imeli smo
predstavitve najnovejih metod v
molekularni biologiji in podobno.
Kakna pa je bila tvoja izkunja na
tekmovanju, kakne se ti zdijo prednosti in pomanjkljivosti podroja
biokemije in sintezne biologije zdaj,
ko si imela prilonost za blinje
sreanje? Ali pa, kaj ti je bil najljubi dogodek tam?
Najljuba so mi bila ravno
predavanja, in sicer zato, ker so
to, vsaj zame, trenutki, ko se res
navdui nad neim in dobi
tiso idej. Imeli smo na primer

predavanje iz sesalske sintezne

biologije in na taknih dogodkih
spozna, koliko je e prilonosti za
odkritja in izboljave na teh podrojih. To je definitivno prednost
biokemije, da je svet molekul, ki
sodelujejo v ivljenjskih procesih,
neskonen in da ga zaenkrat
poznamo dokaj malo. Po drugi
strani se mi zdi, da biokemija
ponuja e toliko reitev za probleme sodobne drube, od zdravja
do proizvodnje goriv.
Ste imeli tam e kakne ponudbe za
delo od kaknih vejih podjetij?
Direktnih ponudb nismo dobivali, je bil pa eden od teh posebnih
dogodkov tudi karierni sejem,
kjer so se predstavili bodoi
delodajalci, ki zaposljujejo ljudi s
podroja sintezne biologije, eden
izmed njih je bil tudi Monsanto.
Poleg delodajalcev so se tam predstavile tudi univerze, ki ponujajo
pripravnitva za tudente.
Bila si v tem velikem kolektivu
ljudi, ki se zanimajo za to podroje,
si od tega kaj odnesla, se ti zdi, da si
od drugih e kaj ve izvedela?
Glede na to, da so veinoma tam
tudentje, v bistvu v veini kar
s podiplomskega tudija, je bila
zame to super izkunja. Veinoma sem se z njimi pogovarjala o
tudiju in pogojih za delo na teh
podrojih, zanimale so me njihove izkunje in vtisi. Definitivno
je prednost to, da imajo veliko ve
izkuenj in so mi lahko svetovali
glede tudija in podobno. Recimo,
da si zdaj laje predstavljam, kaj si
elim sama. Prav ta vidik
izmenjave vtisov mi je pri iGEM-u
najbolj ve.

Ali zdaj torej veliko bolje ve, kaj

bo tudirala?
Bila sem v dilemi, ampak na koncu sem se odloila za to, kar sem
imela e ves as v mislih, torej za
biokemijo.
Vsi poznamo problematinost
genskega modificiranja, najvekrat
povezno z Monsantom, ki ara v
svojih laboratorijih in ustvarja
ta gensko spremenjena semena, s
katerimi potem zavzema svetovni
trg itn. Ampak kako je s tem, kako
sploh poteka gensko modificiranje.
Zdaj ko si ga preizkusila na
bakterijah, kjer je laje, ker ima
samo en kromosom pa si rekla,
da vam na koncu ni uspelo prenesti
tega gena na enotnem vektorju:
torej je to veliko teje, kot smo si
predstavljali?
V teoriji deluje preprosto: ima
gene, jih izolira in potem ligira na nek vektor, ki ga vstavi v
bakterijo. Ampak problem je, da
ligacije iz taknih in druganih
razlogov ne uspejo in ti v veini
primerov ne ve, zakaj. Profesorji
z biokemije so nam lepo razloili:
biokemija pa.
Kako pa to izgleda? To da v neko
epruveto, na neko gojie
Ja, vse dela v takih majhnih
epruvetkah, epicah: mea ligaze,
nukleotide, restriktaze, DNA ter
razne encime in celice. Vse skupaj
ne izgleda preve zanimivo, ker je
vse iste barve in ne vidi, kaj dela
- edina stvar, ki jo na koncu res
vidi, so rezultati na
gelelektroforezi.

55

Kje pa dobi gene, ki jih potem

vnaa v bakterije?
Mi smo jih hoteli najprej izolirati
iz meane kulture bakterij imeli
smo brozgo, v kateri smo vedeli,
da je ta organizem, katerega gene
smo potrebovali, ampak nam
na alost ni uspelo. Predvidevamo, da zato, ker so bili ti geni
na plazmidu, ki ga je organizem
e izgubil. Na koncu, najlaji, in
tudi najdraji nain je, da naroi
umetno sintetizirane gene od
podjetja, ki ti jih naredi po naroilu.
So ti kakni projekti, ki so tekmovali z vami, ostali v spominu?
So. Na primer, spomnim se
skupine, ki je z bakterijami proizvajala ultralahko bioplastiko, ki bi
jo lahko uporabljali na misijah v
vesolju.
In to bioplastiko producirajo bakterije?
Ja.
Torej so bili vsi projekti zastavljeni
na genskem modificiranju bakterij?
Veina projektov, ja. eprav
zadnja leta uvajajo tudi posebne
sekcije, na primer za umetnost ali
pa za razvoj opreme. Ena izmed
skupin je ravno v sklopu umetnosti izdelala 3D prikaz ivljenja v
celici. Videla sem en projekt, kjer
so tudentje pripravili
stereografsko projekcijo ivljenja
v celici skupaj z glasbo je na
koncu izpadlo res hudo. In ekipa s
Cambridgea je razvila mikroskop
DIY, ki ga lahko za 50 funtov
natisne s printerjem 3D.

VIR ZA SLIKE: LASTNI.

Marii lahko prisluhnete tudi na povezavi:

http://radiostudent.si/internacionalno-gensko-modificirana-maina

56

DAVID POPOVI

SLONI SO ZAKON!

VTISI Z MATEMATINE OLIMPIJADE

Letonja 56. Mednarodna
matematina olimpijada je
potekala na Tajskem v mestu
Chiang Mai. Slovenijo smo na
tekmovanju zastopali Amadej
Kristjan Kocbek, Luka Lodrant,
David Popovi, Jakob Jurij Snoj,
Lenart Treven in Domen Vre,
spremljala pa sta nas Gregor
Dolinar in Matej Aleksandrov.
Na pot smo se odpravili 7. julija
v zgodnjih jutranjih urah s kombijem z zbirnega mesta na glavni
avtobusni postaji v Ljubljani. Po
petih urah vonje, dveh reenih
nalogah, nikolikokrat prepeti pesmi Yellow Submarine in opazki,
da se v Nemiji oitno vsi kraji
imenujejo Ausfahrt, smo prispeli
do letalia v Mnchnu. Tam smo
sreali avstrijsko ekipo, s katero
smo hitro navezali stike, se podali
skozi vse potrebne varnostne preglede in nato vkrcali. Leteli smo s
Thai Airways in e uro po vzletu
doiveli prvi stik z eksotino tajsko
kulinariko, nad katero nismo bili
pretirano navdueni. Tekom olimpijade se je polovica slovenske
ekipe navadila na mono zainjeno meanico kislih, pekoih in
sladkih okusov, druga polovica
pa je v tem tednu pojedla veliko
belega ria, nekateri celo za zajtrk.

Kot edina prehrambna stalnica se

je izkazala coca-cola, ki je imela ni kaj presenetljivo isti okus
kot vedno. Let je potekal mirno,
a dokaj enolino in neudobno,
zato smo se razveselili, ko smo po
prestopanju v Bangkoku konno
prispeli na cilj, kjer so nas organizatorji prijazno sprejeli.
Nastanjeni smo bili v prostornem
in razkonem hotelu, ki nas je
negativno presenetil le z viino
stropa, zaradi katere smo prejeli marsikatero buko na glavi.
Veino prvega dne smo prebili ob
spoznavanju tekmovalcev z vsega
sveta in temeljnih znailnosti
tajskega ivljenja. Tako smo ugotovili, kako se po Tajsko zahvali,
da je glava sveti del telesa in da so
pretirano navdueni nad uporabo klim. Te so s svojim izjemno
intenzivnim delovanjem najbolj
motile mene, ki sem kljub zunanji
temperaturi 35C v hotelu
potreboval pulover, zaradi esar
sem si prisluil naziv Uboek.
Naslednje pomembno odkritje je
bilo dejstvo, da voda iz pipe na
Tajskem pod nobenim pogojem
ni pitna. V teoriji smo to vedeli
e prej, po slabosti naega lana
zaradi zastrupitve z vodo pa smo
to potrdili e eksperimentalno.
57

e nadvse zgodaj zjutraj naslednji dan smo imeli otvoritveno

slovesnost, ki ji je prisostvovalo
celo njeno visoanstvo princesa
Maha Chakri Sirindhorn. Njena
udeleba je v oeh organizatorjev
pomenila veliko ast, zato smo se
morali kar se da lepo oblei (no
ja, ruski ekipi so dovolili vstop,
kljub temu da so bili videti, kot da
se odpravljajo na marno goro)
in biti v izogib nepredvidljivim
zapletom prisotni na kraju prireditve
kar tri ure prej. Tam so nam nato
zapovedali primerno obnaanje,
ki smo ga imeli as tudi dodobra zvaditi, kar se je odrazilo v
brezhibnem poteku otvoritve.
Sledilo je skupinsko slikanje,
ki je glede na ogromno tevilo
udeleencev potekalo priblino
tako gladko, kot si lahko zamislite.
Zaradi rahle ivnosti in asovne
razlike, ki smo jo e vedno utili,
v noi pred tekmovanjem nismo
spali najbolje, a smo se vseeno
optimistino podali zahtevnim
nalogam naproti. V tekmovalni prostor sem kljub strogemu
nadzoru brez teav prinesel sicer
nedovoljeni geotrikotnik, ki pa ga,
kot se je izkazalo pozneje, nisem
potreboval. To mi je uspelo tudi
drugi dan, ko bi mi njegova upo-

raba lahko prila prav, a ga na

koncu zaradi meanice etinih
dilem in dejstva, da si lahko enako
dobro skico nariem z navadnim
ravnilom, prav tako nisem uporabil. Prva naloga je bila kombinatorina geometrija, kjer si moral
dokazati obstoj konne mnoice
tok v ravnini, ki ustreza doloenim
kriterijem. Na zaetku sem se je
prikrito razveselil, saj sem dobil
obutek, da jo lahko reim. Ta se
je izkazal za nekoliko prenaglega,
saj sem se z njo ukvarjal vse od
zaetka in jo premagal ele v izdihljajih tiriinpolurnega tekmovalnega dneva. Veina lanov slovenske ekipe jo je reila precej hitreje,
na alost pa se je pozneje izkazalo,
da je bila v veini teh reitev
prisotna resna napaka. Druga in
tretja naloga sta bili teorija tevil
in klasina evklidska geometrija,
a mi zato, da bi se vanju resno
poglobil, ni ostalo dovolj asa.

nono trnico. Tam smo se z izjemo odlonega nasprotnika tako

plehkega potronitva zaloili s
spominki po prijetno dostopnih
cenah. Ker je bilo tekmovanja konec, smo se konno lahko
popolnoma sprostili in zaeli e
bolj uivati. Sledila sta dva dneva
ekskurzij, v katerih smo obiskali
tradicionalni obrat rone proizvodnje denikov in sennikov,
hidroloki raziskovalni center,
ivalski vrt, mnogo budistinih
templjev in slonji park. Prav sloni
so namre najveja turistina
znamenitost Tajske in nismo bili
razoarani. Res so zakon! Igrali so
nogomet (kjer je bil en slon tudi
golman), metali ogo na ko z
rilcem, plesali, slikali in poeli e
mnoge druge presenetljive stvari.
In moram priznati, da je bila vaza
z roami, ki so jo narisali, lepa,
kot e bi jo narisal jaz. Pa s tem ne

elim poudariti, da ne znam risati

(eprav je to prav tako res). Slone
smo lahko tudi hranili z bananami
in jih na ta nain podkupili, da
so nas objeli z rilcem in se eleli
slikati z nami.
Da so bili objavljeni uradni
rezultati, smo izvedeli nekega
veera, ko so Ameriani zaeli
z zastavo tei po hotelski avli in
vzhieno vzklikati. Tudi sam sem
bil presreen, saj sem osvojil bronasto medaljo, slovenski uspeh pa
je s pohvalo dopolnil Jakob Jurij
Snoj. Prejel sem jo na
predveer naega odhoda na
zakljuni slovesnosti, ki sta ji
sledili slavnostna veerja in
nepozabna no. Na alost pa so se
s tem nezadrno bliali tudi konec
olimpijade, as za odhod in nato
stik s kruto realnostjo. Pa ni bilo
tako hudo. Navsezadnje smo bili
le sredi poitnic.

Po tekmovanju je veinoma
nezadovoljna slovenska ekipa
modro ugotovila, da do tedaj e
ni zapustila okolice epsilon Lotus
Pang Suan Kaew Hotela, zato se
je odpravila pohajkovat po centru
Chiang Maia, kjer smo obiskali

Zgoraj od leve proti desni: Gregor Dolinar, Jakob Jurij Snoj, Domen
Vre, Amadej Kristjan Kocbek
Spodaj od leve proti desni: Lenart Treven, David Popovi, Luka
Lodrant, Matej Aleksandrov

58

VIR ZA SLIKE: LASTNI.

Drugi dan se je tekmovanje zaelo

z nalogo iz geometrije, ki sem jo
reil po dobrih treh urah. Naslednja naloga, ki me je zaposlovala
do zakljuka tekmovanja, je bila
zanimiva, a teka funkcijska enaba. Uspelo mi je narediti nekaj
koristnih korakov proti reitvi, a
me je na koncu preprosta napaka
pri setevanju loila od ene toke,
ki bi jo lahko dobil za svoje
ugotovitve. Mislim, da 1+0=0 ali
nekaj takega.

TOMA CVETKO

V indijskem Mumbaju je letos potekala 46. Mednarodna fizikalna

olimpijada. V sovranem okolju
(vroina, vlaga, pekoa hrana in
hotel zapor s petimi zvezdicami)
smo prebili deset dni. Konni
rezultat? Pet bronastih kolajn za
slovensko ekipo!
Priprave na olimpijado so letos
potekale konec junija na Fakulteti
za matematiko in fiziko v Ljubljani. Tam smo se spoznali z
malo bolj poglobljenimi koncepti
podroij fizike, ki so v srednji oli
zanemarjena, predvsem pa bili
deleni mnogoterih opozoril glede
indijske hrane, indijske vode in
Indije same nasploh. Tako smo se
polni previdnosti in novega znanja podali na pot v daljno Indijo.
Ob 10. uri dopoldan smo 3. julija
poleteli z zagrebkega letalia,
prestopili v Istanbulu in okoli 5.
ure naslednji dan po lokalnem

asu pristali v Mumbaju. Tam smo

se e takoj sooili z mogonostjo
indijske dlakocepske birokracije
in formalizma, ko smo se skozi
vsaj tri preverjanja potnih listov
in viz prebijali do nae prtljage, to
pa so ob izhodu seveda e enkrat
pregledali. Ob izhodu iz
letalike stavbe nas je e navsezgodaj pozdravila duea vroina
in pa organizatorji tekmovanja, ki
so nas takoj loili od naih
slovenskih spremljevalcev.
Prvi dan smo porabili za to, da
smo se nastanili v hotelu, spoznali
z ogromnim kompleksom, ki je
pozneje postal naa zlata kletka, in
si nabrali novih moi. Takrat smo
tudi nali as, da smo se izmuznili iz hotela in si na lastno pest
privoili izlet po mestu.
Prvi izziv nas je akal e nedale
od hotela. Prekanje ceste namre
ni tako preprosto, kot to zveni v
59

kontekstu slovenskega prometa.

Izogibanje vigajoim rikam,
ki vozijo nagnetene po voziu,
irokem kot naa mogona Dunajska,
je opravilo, ki zahteva veliko mero
zbranosti. Ko smo si oddahnili
od prometnega oka, smo sklenili, da za nao pot izkoristimo
elezniko omreje, ki se je bohotilo nad ulicami. Izkazalo se je, da
je sistem nadhodov v Mumbaju
pravo mestece v malem, saj je na
njem mogoe kupiti hrano, pijao
in vse mogoe (eprav to mono
odsvetujem). Na prvi vlak je bil
produkt moderne industrije, s
klimo, ki bi Skandinavce prisilila v
nonjo alov, in natannostjo, ki se
je e vicarji ne bi sramovali.
Drugi vlak pa je bil kliejsko
indijski z ventilatorji, ki
prezraujejo notranjost, in potniki, ki visijo z vagonov, da bi se
ohladili na mimobeeem zraku.

VIR ZA SLIKE: LASTNI.

Misija Mumbaj: USPELA!

Izstopili smo na postaji Mumbai

Central, od katere smo priakovali
mogono stavbo, ki bi naelovala
mogonemu prometnemu omreju. Ampak ne le, da stavba ni bila
mogona, tovrstne stavbe sploh
nismo nali, vse je bil le e en
skupek nadhodov, polivinilastih
nadstrekov in stojnic. V bliini te
centralne postaje sta se bohotila
dva nebotinika, ki sta od dale
obljubljala razkoje elitne etrti.

In res, iz gara ob njunem vznoju so redno prihajali spolirani

avtomobili, toda e par metrov
stran so ulici zopet vladali ulini
prodajalci in brivec, ki je svoje
storitve nudil kar na preprostem
podstavku iz zidakov. Tako smo
se hitro sooili z bliem in bedo
Mumbaja, pa smo videli le majhen
del tega megalopolisa.
Naslednji dan je bil posveen
zlasti otvoritveni ceremoniji, ki je
upraviila svoje ime, saj je s svojo
dolgotrajnostjo in enolinostjo uspela vznejevoljiti prav vse prisotne
v avditoriju Homi Bhabhe. Dan
pred tekmovanjem smo obiskali
planetarij, v katerem smo poleg
dejstev o vesolju, kot so ga poznali
v sedemdesetih letih prejnjega stoletja, izvedeli tudi nekaj o
zgodovini indijske osamosvojitve.
Oziroma bolje reeno: so izvede-

li tisti, ki si niso privoili malo

okrepilnega spanca.
V torek, 7. julija, pa nas je akal
prvi izziv. Eksperimentalni del
tekmovanja. Zaetek je bil nartovan za deseto uro dopoldne, a
smo po krajem akanju zaeli
le 45 minut kasneje. Nihe
ni vedel, zakaj. Poskus je dokaj
priakovano imel opraviti predvsem s svetlobo (leto 2015 je
mednarodno leto svetlobe).
V prvem delu smo tekmovalci
morali doloati geometrijske
parametre navadne vijane vzmeti in dvojne vijanice. Vzorec
smo osvetlili z laserjem in potem
opazovali uklon ter interferenco na oddaljenem zaslonu. Za
prvi del je bilo potrebno opraviti
ogromno meritev, zato je veini
vzel veji del petih ur, ki so bile na
voljo. Drugi del eksperimenta je
obravnaval interferenco laserske
svetlobe na vzvalovani vodni gladini. Laserski arek smo pod kotom
usmerili na gladino vode, ki smo
jo zbujali z generatorjem frekvenc,
in merili interferenno sliko na
zaslonu. Sama slika je bila odvisna
od frekvence valov, povrinske
napetosti, gostote in viskoznosti
vode ter valovne doline laserske
svetlobe, ki pa je bila seveda konstantna in podana. Celoten drugi
del je bil posveen doloanju
koeficienta povrinske napetosti
in koeficienta viskoznosti vode. Ta
del je bil vsebinsko nekoliko bolj
zahteven, pa tudi bolj zanimiv,
toda zanj je ostalo bolj malo asa
in veini (iz slovenske ekipe) se ni
uspelo dobro poglobiti v ta izziv.
Vsi pripomoki za eksperiment
so bili brezhibni in vse meritve
se je dalo izvesti brez tehninih
teav, tako da glede tega gredo vse
60

pohvale organizatorjem.
Po eksperimentalnem dnevu je
sledil dan premora, ki ga je zapolnil

ogled raziskovalnega centra TIFR

(Tata Institute of Fundamental
Research). Prva nervoza se je e
razkadila in kar preerno smo
si ogledali laboratorije, eprav
e malo naveliani akanja, ki je
zaznamovalo vsak odhod, prihod,
zaetek ali zakljuek esarkoli
pa e. Na intitutu smo ugotovili, da tam izvajajo zelo zanimive
raziskave, je pa bil nekajminutni ogled veliko prekratek, da bi
poteil nao radovednost za e
omenjene raziskave.
Po dnevu poitka je sledil
teoretini preizkus znanja, za
katerega je bilo na voljo prav tako
5 ur, mo pa je bilo dosei 30 tok
(eksperimentalni del je bil vreden
20 tok). V sklopu so bile tri
naloge, vsaka vredna 10 tok.
Prva naloga je obravnavala delce
s Sonca. V prvem delu Sonevo
sevanje, v drugem pa nevtrine, ki
priletijo s Sonca do Zemlje. Na
zaetku je bila obravnavana sonna celica z doloeno povrino, na
katero vpadajo sonni arki pravokotno, potem pa je bilo potrebno izraunati ali izraziti razline
znailnosti tega sistema. V drugem delu smo obravnavali gostoto
toka nevtrinov, ki vpadajo na

Zemljo, trk nevtrina z mirujoim

elektronom in berilijev atom kot
gibajoi se vir nevtrinov. Druga
naloga se je osredotoila na naelo
minimalne akcije. V delu A smo
obravnavali to naelo v mehaniki,
v delu B izpeljali lomni zakon za
svetlobo, del C se je dotaknil
valovne narave delcev, del D pa je
podajal model prehajanja snopa
elektronov s podroja z manjim
potencialom na podroje z vejim. Tretja naloga je bila s tokami
najbolj radodarna in zato tudi nam,
tekmovalcem, najljuba. Med
reevanjem le-te smo se ukvarjali
z modelom gorivne celice jedrskega reaktorja. V prvem delu smo
odkrivali energijski aspekt gorivne
celice, izraunali njeno mo na
enoto prostornine in se ukvarjali s toplotnim ravnovesjem te
celice. Drugi del nam je predstavil
mehanizem delovanja reaktorja
na atomski ravni, obravnavali smo
trk nevtrona z atomom modera-

torja v reaktorju. Zadnji del pa je

spraeval po optimalnih dimenzijah reaktorja in masi uranovega
oksida, potrebnega za stacionarno
delovanje jedrskega reaktorja.
Razpoloenje po konanem teoretinem delu v ekipi je bilo zelo
razlino, od neprikritega optimistinega navduenja, meanih
obutkov, prek absolutne stoine
dre do prvih znakov depresije.
Toda kmalu smo se vsi zedinili
v olajanju, da je breme fizikalne
olimpijade za nami in lahko
zanemo uivati v naem bivanju
v Mumbaju. No, tako smo vsaj
mislili. Na poskus sprehoda po
okolici hotela se je konal pri
straarnici na koncu dovoza do
hotela. Izkazalo se je, da je hotel
varovalo nekaj sto policistov in
da nam nikakor niso mogli (ali
hoteli) dovoliti izhoda. Oitno
so vedeli, kaj vse prei na nas na
ulicah, zato so se nas bali spustiti
ven samo v spremstvu mladih

vodiev (veina ni bila stareja od

18 let). Ali pa je spet kaj zakuhala
nepremakljiva indijska birokracija. Kakorkoli e, naslednje dni
smo posvetili poitku ob hotelskem bazenu in rekreaciji v fitnesu. Ekskurzijo v 6 ur oddaljeno
tovarno avtomobilov smo izpustili, ker nam je akanje, ki so ga
organizatorji uvedli kot vseprisotno dodatno aktivnost, e dodobra
presedalo. Celoten dogodek smo
pri sebi preimenovali kar v Mednarodno akalno olimpijado.
Pa smo po tem vseeno e malo
akali. Na rezultate. Ti pa so bili
vsekakor vredni akanja. Da smo
novico o kar petih bronastih
medaljah premleli in popolnoma
dojeli, je trajalo kar nekaj asa,
nato pa smo proslavili v velikem
slogu: z riem in usteklenieno
vodo pa tudi kakna tortica se je
nala v nai zlati kletki.

Konna ugotovitev? Misija Mumbaj: USPELA! Olimpijade se je udeleilo 382 dijakov iz 82 drav. Prav vsi lani ekipe (poleg podpisanega e Jakob Jazbec, Aleksej
Jurca, Bla Karner in an Kokalj) pa smo se precej uspeno spopadli z nalogami
in iz sovranega okolja, polnega vlage, vroine, akanja in pikantne hrane, odnesli kar pet bronastih kolajn! To je izjemen ekipni uspeh za Slovenijo na fizikalni
olimpijadi, saj e nikoli ni nobena ekipa osvojila petih kolajn.

61

KATJA SLUGA

SEBA RAZKRIVA
Seba je prve pronje za intervju
za olski asopis lani zelo odlono
zavrnil. Letos pa je po sistematinem pregovarjanju klonil in pristal
na pogovor, za katerega trdi, da me
bo izstrelil med beigrajske zvezde
kot edino osebo, ki je kdaj opravila
intervju z njim. In tukaj je; personifikacija tihe avtoritete nae gimnazije,
ki je v resnici veliko bolj loveki, kot
se zdi na prvi pogled. Z mano je delil
svoj pogled na GIMB, poklic varnostnika, dijake in se opredelil glede
nekaterih globalnih vpraanj.

Kako bi opredelil svoj odnos z dijaki?

No, prav gotovo te pri dijakih kaj moti.

Pogovarjam se z vsaj 70 % ljudi

in sem z njimi v dobrih odnosih,
ostalih pa ne poznam razen na videz.
Poznam pa vse obraze dijakov, ki
obiskujejo Gimnazijo Beigrad.

Ve, kaj mi gre pri nekaterih res

na ivce? Samovenost. loveka
ne more skulirat, misli, da je bolj
pomemben od tebe in vseh ostalih.

Kakno je tvoje splono mnenje o

Beigrajanih?
Ma vsi ste super (smeh). Zelo rad se
druim z dijaki.

Kaken je pa tvoj odnos z deurnimi

dijaki?
Ja, oni spadajo pod mojo komando.
Jaz jim povem svoja navodila, e se
jih drijo, v redu, e ne, pa sledijo
sankcije.

Opii nam svojo karierno pot.

Zael sem pred petnajstimi leti na
trgovski oli na Poljanski. Nato sem
se prestavil na Gimnazijo Beigrad,
kjer delam e deseto leto.
Kakna je tvoja izkunja s trgovske
ole?

VIR ZA SLIKE: LASTNI.

Na trgovski oli je bilo bolj divje.

Ljudje so bili neotesani, grozljivi
in tako naprej. Enkrat sem moral
uporabiti tudi silo, da sem odstranil
nasilnega posameznika.
Deset let je dolgo obdobje. Kakne
spremembe si opazil pri dijakih?
Uenci so vedno bolj otroji in vedno
bolj zagreti za knjige. Vedno ve je
ljubezenskih zvez, ve ljudi je skupaj.

62

Ima morda kakno sporoilo/nasvet

vsem Beigrajanom?
Ostanite takni, kot ste. Pa ne kadit
po WC-jih.

v emer sem precej dober.

Kje je malico?
Vsepovsod.

Kaj bi po tvojem mnenju torej morali

narediti s tirimi milijoni beguncev, ki
so zapustili Sirijo?

Veliko ljudi zanima, kaj tvoje delo na

Gimnaziji Beigrad sploh je. Kaj so
tvoje naloge oziroma dolnosti?

ito ali Mlinar, zakaj?

Poslati jih v Ameriko. Oni so to

zakuhali. Pa Rusija, to je njihova
odgovornost.

Mlinar. Ker je blije, e se kaj zgodi.

Ali je Pluton planet?

Poskrbeti moram, da noter ne

prihajajo uenci z drugih ol in
vzpostavljati mir.

Ali ima raje sirov ali pinani burek?

Seveda je.

Sirov, seveda.

Kakne monosti ima Donald Trump?

Razumljivo. Dotakniva se zdaj pereih

vpraanj Beigrada. Kajenje pred olo
kaj je s tem?

40, 50 % je mono, da zmaga.

Kakne postopke ubere, e pride dijak

z druge ole?
Odstranim ga.
Kako?
Z lepo besedo. Lepa beseda lepo
mesto najde. e nikoli mi ni bilo
treba odstraniti dijaka s silo. Na tej
oli se da vse urediti z dialogom.
Kaj je najbolja stran tvojega poklica?

Kajenje je prepovedano samo do

mree levo od vhoda. To je meja, od
katere naprej se lahko kadi. Torej je
kajenje v parkcu pred olo dovoljeno.
Zaklepanje vrat v telovadnico? Je
komentar potreben?

Najbolja, da sem med ljudmi.

Joj, ne mi s tem (smeh). Iz varnostnih

razlogov jo zaklepamo. Prihaja do
kraj med dijaki.

Kaj pa najteja?

Kaj pa loevanje odpadkov?

Pasenje dolgasa.

Zdi se mi primerno. Dijakom pa oitno ne. Zelo veliko jih ne louje.

Kakne lastnosti mora imeti odlien

varnostnik Gimnazije Beigrad?
Nujno je, da je komunikativen, tako
kot jaz.
Kaken je tvoj delovnik na Gimnaziji
Beigrad?
Osem ur, od sedmih do petnajstih.
Kaj pa dela, ko nisi v oli?
Zelo veliko se druim s prijatelji in
svojo druino. Organiziram tudi
piknike v naravi, kjer peem na aru,

Deli z nami svoje mnenje o zbiralnih

akcijah za begunce na oli.
Sem menja, da je v Sloveniji veliko
revnih ljudi, ki so bolj potrebni
pomoi.
Ali bi Slovenija morala sprejeti begunce?
Ne, mislim, da so bila devetdeseta
leta dobra ola.

63

Kakna bo prihodnost, e Trump

zmaga?
Mislim, da bo to bolj slabo.
Ali ti je bolj ve vzdevek Seba ali
varko?
Seba, seveda.
Hvala, Seba!

KAJ NAREDITI, E SI SE V OLO PRIPELJAL

Z BICIKLOM, SEDAJ KO MORA DOMOV, PA
SE JE ULILO KOT IZ KAFA?
Ako si zarana prikolesaril
v olo, sedaj mora domov,
pa deuje, sledi
naslednjemu navodilu.
Kot prvo poii na spletu
rain alarm in preveri,
koliko cajta bo e lilo. e
bo kmalu nehalo, poakaj
in pojdi domov s
kolesom, drugae pa
sprejmi ivljenjsko
odloitev: ali si iz cukra ali
ne? e si na prejnje
vpraanje odgovoril
pritrdilno, iz denarnice
potegni urbano in se
odpravi na avtobusno
postajo. e je tvoja urbana
prazna, pojdi do
najblijega
urbanomata oz. trafike, jo
napolni in se napoti proti
avtobusni postaji. V
primeru, da si urbano
pozabil doma, da nima
denarja ali da v bliini ni
delujoega urbanomata oz.
odprte trafike, iz
olske torbe potegni
marelo in pojdi domov pe.
e te je volja, lahko hkrati

potiska tudi kolo, drugae

pa ga pusti v oli.
Poskusi lahko tudi, da se
pelje s kolesom in hkrati
v eni roki dri denik, kar
pa ni priporoljivo, saj je v
tem primeru efekt denika
enak ni. e pa si marelo
pozabil doma, pojdi domov
pe brez denika ali pa si
estitaj za odlino potezo,
pozabi vse
nateto in beri naprej.
Sedaj se zopet vrnemo na
prvotno vpraanje. e si
nanj odgovoril nikalno,
takoj poklii domov ali
polji sms in poskrbi, da bo,
ko bo priel domov moker
kot cucek, na
porhetu vrel pisker vroe
upe. e doma ni nobene
dobre due, ki bi izpolnila
prejnji korak, mora zanj
poskrbeti sam, ko prispe
na cilj. Sedaj si na toki, ko
nikakor ne sme ve zabuavati: zajahaj svojega
konjika in odkolesari
domov, kakor ve in zna

64

IPER IN BONG

VUTRO ZA DOBRO JUTRO

Kaj? Kje ga najdem? Kje sem? se je

Haimir zbegano zael zavedati svoje
okolice.
Dim zmajev, dim podi ajev! je vzkliknil Rizloslav. Pipe miru potegni hitro
iz, lahko da tvoje letalo stabilizira se,
strmoglaviti sme ne.
Haimir in Mirko sta naredila e nekaj
poirkov aja in kmalu sta bila spet v
suhi pustinji pri posueni skali. aja e,
aja e! je vzklikal vra. Nadaljevati vajina pot mora se. Pazita vendar pa, hrane
tam se ne je, je kajti e jo, ve zbudi se
ne. Rizloslav ju je pojil s ajem, medtem
ko jima je starka mahala s svoje skale.
Doiii ... doiii ju je vabila.
AJAAAA! je popizdeval Rizloslav.
Haimir in Mirko sta utila, kako pijeta
in pijeta, videla pa sta vedno bolj le e
starko. e naprej sta pila, nenadoma pa
sta zautila, kako aj pije njiju. Posrkana
sta bila v globino pipice. nosreee! je
odmeval vraev glas za njima.
Mirko in Haimir sta se zbudila naplavljena na obali nekega zelenega morja,
ki se je pod pravim kotom zdelo e bolj
mastno kot nekaj let neumita kraljeva lasulja. Ne duha ne sluha ni bilo o
skrivnostnem vrau ali o starki iz njune
vizije.
Presneto, Mirko, kje spoh sva? se je
obupano prijel za glavo hrabri vitez.
Spet sva zgubljena in e nazaj ne moreva!
Oh, ti meeeent, je pretenciozno prhnil
Mirko.
Nikoli ve ne bom videl svoje Radodajke, je gledajo v neskonno obzorje
obupano ihtel Haimr.

atura je vedno bolj deviirala od

standardnih sestintrideset stopinj Celzija.
Pri zivljenju ju je ohranjal le se pot, ki je
lil iz njunih zlez znojnic. Hasimirju so
tekle solze po licih, a jih je, zaradi hude
zeje, kar poziral. Sonce je pocasi zaslo
in nadomestile so ga luna in zvezde. Kar
naenkrat se je temperatura zraka spustila
za stiridest stopinj in junaka sta se zacela
tresti. Nista vedela, kaj naj naredita, bila
sta brez kakrsnekoli strehe nad glavo.
Dolgoletna prijatelja sta se stisnila in z
mislijo na smrt zaspala. Hasimir je sanjal
svojo predrago Radodajko Nikadceno,
princeso, ki na dan zauzije toliko tekocih
izboljsevalcev volje, da se se Hasimirjeva
hibridna zeljanica zdi izredno poceni.
Mirko pa je sanjal, kako iz odstavka
nekega visokoslovnega besedila krade
stresice in si z njimi zida svojo streho v
neskoncni pustinji.
Ko sta se sanjaa zbudila, je opet zgalo.
Po toliko urah brez hrane in vode se je
vitezu in njegovemu konju e poteno
dleblo.

Minevale so ure, med katerimi sta

se Masimir in Hirko pocasi susila za
cgozem soncu. Njuna telesna temper-

65

Mi ... Mirko, ej, Mirko ... a ve kako se

ree teb v puavi? je Haimir omotino
nagovoril Mirka.
Ne, kako?
HotHorse! se je zakrohotal Haimir.
Ravno preden bi Mirko zaamaril
Haimirja, ki z ustnic na noben nain ni
mogel izbrisati histerinega nasmeha, se
je iz blinje daljine zaslial raskav piskajo glas: Vse je svee dragi moji.
Junaka sta poskoila, ko sta zasliala
neznan glas, ki ga je spremljal vonj po
svee pogretih hlebkih. Zagledala sta
starko starejo od najstareje. Bila je
popolnoma gola. Zavita je bila v svoje dolge bele lase, ki so se ovijali okoli
njenega telesa. Imela je gube tako dolge
in globoke, da bi notri lahko varila Rizloslavov aj. Kljub svoji posueni starosti
je bila presenetljivo gibka. Haimir in
Mirko sta debelo gledala, ko se je starka
odrinila s skale in pristala pred njima.
Ste vi Belua? je starko vljudno vpraal
Haimir.
Kaj prau mladeni, bo mogu bol
naglas govort? je s prijaznim, a rahlo

VIR ZA SLIKE: Mirko in Haimir. [internet]. [citirano 3. 11. 2015]. Dostopno na naslovu: http://www.bryangira.com/wp-content/uploads/2011/08/Drunk-People-horse.jpg.

DOGODIVINE VITEZA HAIMIRJA

prenagli se, najprej kaj pojej, za svojo pot

bo potreboval energijo.
Haimir je zopet okleval, nato pa ga je
Mirko dregnil v mar in ga pomenljivo
pogledal.
Ne seri, jej, mu je rekel in pogoltnil
okoladni zavitek.
Vitez je skomignil z rameni in junaka sta
zagrizla v Beluino gostijo. Starka ju je z
zadovoljstvom opazovala, kako uivata v jedai in pijai. Ko sta za trenutek
prenehala jesti, sta bila sita kot e nikoli.
Dvignila sta pogled proti gostiteljici, da
bi se ji zahvalila, vendar je nista videla
nikjer o njej ni bilo ne suha ne dluha. Od nikoder je zakrtalo in tla pod
Mirkom in Haimirjem so izginila. Padla
sta v temno, smrdljivo sobo. Ko so se
njune oi privadile na temo, sta videla
prazno tirioglato sobo. Iz goste kisle
meglice, ki je prihajala iz tal, se je poasi
zaela dvigovati podoba Haimirjevega
oeta. Kaj dela, sin? je razoarano
vpraal Haimirja. On ga je nekaj asa
prestraeno gledal, potem pa je skozi
suhe zaprte ustnice odgovoril: To je ...
mislim, ni ne del ... Haimir se je zael
smejati. Oe je bil za trenutek zmeden, a
je hitro ugotovil, kaj se dogaja.
O tem se bova pogovorila. Pojdi zdaj
spat, je jezno, a s solzami v oeh
odgovoril oe in poasi zael bledeti v
temo. Haimir se je v trenutku nehal
smejati. util je, kako mu ivni pot tee
po hrbtenici. Ne. Kaj sm naredu, Mirko?
Zdej bom lahko sam e pil ... je bil obupan Haimir.
Slaba, brt, je skomigajoe odvrnil
Mirko, ki je zdaj stal na eni nogi in
poskual posnemati pozo nekaknega
erjava. Vitez se je obrnil proti odsotnemu konju.
Kaj dela model, no? je bil teen ne ve
tako pogumen heroj.

66

VIR ZA SLIKE: Belua. [internet]. [citirano 3. 11. 2015]. Dostopno na naslovu: https://mikesteeden.files.wordpress.com/2014/04/one-tooth.jpg.

iritiranim nasmehom odgovorila starka.

Ali ste vi Belua, sem vpraal! je zdaj
obutno glasneje vpraal plemeniti vitez.
Kaaaaj? je zablejala starka.
A STE BELUA!? je zavpil Haimir.
Ni se treba dret no, sej nism gluha, je
starka okarala heroja, nato pa vseeno
prikimala. Da, jaz sem Belua.
Potem sva le prila na pravo pot, se je
razveselil Haimir. arovnik Rizloslav
naju je poslal sem.
Vem, dragi moj, le njegovo zelie je
tako mono, da dosee te kraje, se je zareala Belua in pokazala svoje krbaste
rumene zobe. Pridita, pridita, najbr sta
ejna.
Starka ju je prijela pod roko in ju zvlekla
nekaj metrov stran. Vstopili so v prostorno votlino, polno tepihov in loncev,
iz katerih je dialo po pecivih in hlebkih vseh vrst. Haimir in Mirko sta se
spomnila Rizloslavovega opozorila glede
starkine pogostitve, a sta nanj pozabila v
trenutku, ko sta zagledala gostijo na mizi.
Vem, da Rizijev aj osui usta in sprazni
elodec, jima je dejala Belua Postrezita si.
Junaka sta si, e preden je do konca
izrekla svoje vabilo, e postregla s picami,
slaniki, palainkami in zavitki vseh
vrst. Naloila sta si tudi mastnega mesa,
ki je spominjalo na kebab njune domae deele in si natoila sladkih pija.
Haimir je skoraj e zagrizel v prvo jed,
ko mu je zadonel v glavi Rizloslavov glas:
Da ne biiiiii ...
Vitez je okleval. Skoraj je e odloil kos
pice, ko ga je starka pobarala: Je kaj
narobe?
Slial sem, da veste, kje se nahaja me
legend, je zael Haimir. Me, s katerim
bi lahko porazil zmaja Munchiesa.
Res je, je odgovorila Belua. Jaz sem
varuhinja njegove skrivnosti. Ampak ne

Kako kaj delam? Skrivam se pred tvojim

fotrom! je kot da je to samo po sebi
umevno odgovoril vitezov nosa. Ve,
kaj bi mi naredu, e bi me vidu na taki
viini. In to s tabo! je nadaljeval. H
gorskim kozam bi me poslou. Tm k ni
dobre domae trave, sam una light za
dietnike, sej vid kako poskakujejo.
Iz teme se je zaslial neen premik.
Pred popotnikoma se je pojavil nenavaden stvor. Le po njegovem obrazu sta
prepoznala, da je ta poast prav tista
prijazna starka, ki ju je nahranila.
Uila sta mojo gostijo, sedaj pa se bom
jaz pogostila z vama, je grozee dejala
Belua. e kakne zadnje besede?
Junaka sta tuhtala, kako bi se lahko
izmazala iz te neprijetne situacije, poast
pa jima je bila vedno blije. Haimir je
pomislil na Beluino hrano in na svoj
dom, po katerem se mu je tako toilo.
Nato pa se mu je posvetilo.
Tvoj giros nima za burek proti kebabu,
je izdihnil v Beluin spaen obraz.
NEEEEEEEE, se je zadrla. Kako si
lahko opazil razliko v mojem mastnem
mesu?! Belua je padla po tleh in se
zaela trestI, kot da bi dobila tri epileptine napade naenkrat. Tresla se je toliko
asa, da se je gostoma zaelo e zehati.
Gledala sta jo in gledala, a starka se ni
hotela ustaviti.
Ej, si grem e neki za jest iskat, dej me
pokli, k se bo umirila, je svojega
gospodarja obvestil Mirko in kot gams z
enim odrivom skoil iz luknje. Haimir je
e naprej strmel v tresejo se stvor. Zdelo
se mu je, da se poasi vraa v obliko, ki
jo je imela kot prijazna gostiteljica. Kar
naenkrat se je starka nehala tresti in
odprla oi. Bemti, matikovo basico da
ti spalim, mladeni! To se vedno zgodi.
Oprostita, ker sta tako dolgo akala. Stari
ljudje smo malo bolj poasni, e vesta kaj
mislim, se je kot prava babica zasmejala
starka. Haimir je bil isto miren in je e
vedno strmel v starko. Da se vrnemo k
stvari, po katero sva prila, je nadaljeval.
Ker sta opravila test in sta me zabavala,
vama bom izdelala skrivnost Big Bonga.

#UN70