УНИВЕРЗИТЕТ ЗА ТУРИЗАМ И МЕНАЏМЕНТ – СКОПЈЕ

Факултет за менаџмент на човечки ресурси

Втор циклус (магистерски) студии

Политика и односи со јавност

Семинарски труд

Предмет: Односи со Јавноста

МЕНТОР: ИЗРАБОТИЛА:
Проф.Д-р Весна Шопар Вера Ванчова
Асист. М-р Mихаела Коцева

СКОПЈЕ, 2010
Вовед

Javnosta mora da bide informirana za nastanite vo vladea~kite strukturi, {to e temel

na sekoe demokratsko op{testvo, no i politi~arite moraat da imaat uvid vo javnoto
mislewe. Dr`avata mora na op{testvoto da mu obezbedi sé {to poedincite ne mo`at da go
ostvarat, a za da go postigne toa, mora da go “oslu{nuva” pulsot na op{testvoto.
Vladinite programi voglavnom se sveduvaat na informirawe na izbornoto telo za svojata
dejnost obezbeduvawe na aktivna sorabotka za vladinite programi kako i pridobivawe na
poddr{ka na gra|anite za svojata politika i programi. Najva`na od tie aktivnosti e
informiraweto, odnosno postojan protok na informacii kon onie vo vlasta i kon onie nad-
vor od vlasta.

1. Odnosite so javnosta i politi~kite partii

Politi~kite partii se op{testveni organizacii koi za cel imaat sproveduvawe na

odredena dr`avna politika, a koi se temelat na odredena ideologija ili ekonomski interesi.
Nivnata cel e mobilizacija na poedincite za nekoja kolektivna akcija. Politi~kite partii se
postojana komunikacija. Za vreme na izborniot proces taa aktivnost se intenzivira i
partiite gi koristat site komunikaciski kanali i tehniki.
Sovremenite politi~ki partii ja imaat sfateno potrebata od odnosi so javnosta,
zatoa, zabrzano osposobuvaat ili anga`iraat kadri za nova, moderna i sofisticirana partiska
komunikacija so mediumite. Zada~ata na tie stru~waci e razvivawe na strategija i tehniki,
kako za eksternata, taka i za internata komunikacija.

Javnosta na politi~kite partii

Tuka se vbrojuva ~lenostvoto, izbira~ite, mediumite, lokalnata i regionalnata
vlast, interesnite grupi, parlamentot, vladata, politi~kite partii, me|unarodnite organizacii.
Vo pogolemiot broj parlamentarni partii, osobeno onie koi u~estvuvaat vo izvr{nata
vlast, stru~wacite za komunikaciska strategija svojot raboten den go zapo~nuvaat so
sostanok (brifing) so nastojuvawe da se analiziraat mediumite i dnevnata agenda. Tie
moraat postojano da bidat podgotveni, odnosno, vo sekoj moment da bidat sposobni
sekoja politi~ka odluka da ja „kodificiraat” i preto~at na re~nikot na mediumskata
politika, vodej}i pritoa smetka za nejzinite efekti vrz javnoto mislewe i celnite grupi.
Politi~kite partii, ako sakaat da doprat do izbira~ite moraat da dejstvuvaat vo
mediumite i preku mediumite. Za takvata slo`ena rabota im se potrebni {koluvani,
vospitani i podgotveni partiski komunikaciski voini. Na ovie voini na raspolagawe im se
brojni tehniki i instrumenti na komunicirawe. No, analizite na birokratskite aparati na po-
liti~kite partii ka`uvaat deka, tie so javnosta najmnogu sakaat da komuniciraat preku
soop{tenija. Duri potoa sledat preskonferenciite, izjavite, intervjuata, nastapite vo
elektronskite mediumi, posetite, priemite.

Vnatre{en partiski krug

Eksternata komunikacija e mo{ne bitna, no site politi~ki partii moraat da razvijat
i svoi interni kanali na komunicirawe. ^lenovite na politi~kite partii i onie koi se na
funkcii vo izvr{nata ili zakonodavnata vlast vo sekoj moment moraat da bidat svesni za
porakite od centarot. su{tinata e vo faktot bazata da dobie informacii od vrvot - brgu,
kvalitetno i potpolno. Denes posebno se probivaat novite mediumi, internetot,
elektronskata po{ta. golemite partii pe~atat i svoi vesnici, bilteni i drugi pe~ateni
materijali. Isto taka, organiziraat razni seminari, predavawa, trkalezni masi, edukacija,
godi{ni sobiri na koi e prisutna i vertikalata i horizontalata na partijata.

2. Odnosite so javnosta i izvr{nata vlast

Izvr{nata vlast ja so~inuva Vladata. Denes sekoja vlada e soo~ena so posebni

komunikaciski predizvici:

 saka efikasno da vladee,

 mora da komunicira so gra|anite,
 uspehot i zavisi od poddr{kata na nejzinte izbira~i.

Politi~koto komunicirawe e proces vo koj nastapuvaat tri glavni akteri: politi~arite,

mediumite i javnosta. Vo Preku klasi~niot model na politi~ka komunikacija na Rej
Eldom Hebert (Ray Eldom Hiebert), mo`at da se sogledaat i komunikaciskite aktivnosti
na vladata:

Vo ovaa komunikacija posebna gri`a za demokratskiot proces pretstavuva ulogata

na mediumite. Pokraj mediumite, i gra|anite bi trebalo aktivno da participiraat vo op{-
testvoto, da baraat i primaat informacii za da mo`at da bidat korektiv na vladinoto
odnesuvawe. Pokraj navedenite uredi, treba da se dodade i modelot na takanare~en
„premierski odnos so javnosta”. Stru~nata javnost smeta deka site premieri nastojuvaat
da dominiraat so pe~atot, radioto i televizijata Glavno sredstvo so koe ja obezbeduvaat
takvata pozicija e sekretarot za odnosi so mediumite. Toj im ovozmo`uva na novinarite
pristap do informaciite, gi soop{tuva vladinite stavovi i odluki na mediumite, dava
povratni informacii za mediumskite izve{tai i komentari za uspesite na vladata

3. Odnosite so javnosta i zakonodavnata vlasta

Parlamentot e institucionalnoto sedi{te na narodniot suverenitet.

Parlamentot ima dve primarni funkcii: kontrola na vladinata politika i administracija i do-
nesuvawe na zakoni.

Zakonodavnite i komunikaciskite funkcii

Kako {to be{e ka`ano, zakonodavstvoto ima dve primarni funkcii: donesuvawe na
zakoni i kontrola. Kako reagiraat mediumite na taa procedura? Tie, pomalku ili pove}e,
se zainteresirani vo proceduralnata faza na donesuvawe na zakonot. Novinarite vo po-
golemiot broj zemji imaat pristap do rabotata na parlamentarnite odbori. Taka, dokolku
nekoj zakon gi interesira, tie direktno od odborot }e pobaraat informacii.
Vtorata funkcija e kontrolata na zakonodavnata vlast. Parlamentot bi trebalo da go
kontrolira raboteweto Lobi grupite, isto taka, se va`na karika vo komunikacijata na
vladata. Primarnata cel im e da gi pretstavat svoite stavovi za bilo koja zakonodavna
aktivnost.

Sobranieto na Republika Makedonija

Sobranieto na Republika Makedonija e pretstavni~ki organ na gra|anite i nositel
na zakonodavnata vlast na Republikata. Sednicite na Sobranieto se javni. Na sednicite na
Sobranieto mo`at da prisustvuvaat kako zainteresiranite gra|ani (vo soglasnost so
propisite za vnatre{niot red na Sobranieto), taka i pretstavnicite na sredstvata za javno
informirawe zaradi izvestuvawe na javnosta za nivnata rabota .

4. Odnosite so javnosta i sudskata vlast

Sudstvoto kako treta vlast, vo brojni zemji e razli~no organizirano. Vo oddelni

dr`avi najvisoka sudska istanca e Ustavниот суд. Istata uloga ja ima i Уstavniot sud na
Republika Makedonija. Sudstvoto vo svoeto dejstvuvawe mora da bide demokratsko i
kako takvo podle`i na kontrola na javnosta. Iako mnogu sudii ne se sre}ni poradi
golemiot intres na mediumite kon sudskite procesi, fakt e deka denes transparentnosta na
sudskata rabota ne samo {to e demokratska pridobivka, tuku e i vo intres na sudot i
javnosta. Najo~igleden dokaz za ovoj mo{ne ~uvstvitelen odnos e povrzan so efektite od
mediumskoto izvestuvawe za razni krivi~ni dela vrz potencijalnite sudii. Vestite za
kriminal pottiknuvaat golem interes na ~itatelite i gleda~ite. Mediumite i novinarite imaat
pravo da izvestuvaat za toa, no od druga strana, osomni~enite, isto taka, imaat pravo na
fer i nepristrasno sudewe. No, ekstremnite gledawa kon mediumite se pove}e zastaruvaat,
i se pove}e se gubi slu`benoto neprijatelstvo pome|u sudot i masovnite mediumi.

Sostojbite vo Makedonija
Ustavniot sud e pozicioniran kako najvisoka sudska instanca koja ja {titi
ustavnosta i zakonitosta. Pokraj nego, sudskata vlast e organizirana i preku Vrhovniot
sud, potoa osnovnite i apelacionite sudovi. Vrhovniot sud e najvisok sud vo Republikata i
go obezbeduva edinstvoto vo primenata na zakonite od strana na sudovite.
Според, ~len 102 od Ustavot stoi deka “raspravata pred sudovite i izrekuvaweto
na presudata se javni”. Javnosta mo`e da bide isklu~ena vo slu~ai utvrdeni so zakon.

Odnosite so javnosta vo policijata

Вo policiskite aktivnosti denes se vbrojuvaat za{titata na `ivotot, pravata,

bezbednosta i nepovredivosta na li~nosta, za{titata na imotot, spre~uvaweto i
otkrivaweto na krivi~nite dela, prestapite i prekr{ocite, tragaweto za storiteli na krivi~ni
dela, prestapnicite i nivno doveduvawe pred nadle`nite tela, nadzor i upravuvawe so
patniot promet, aktivnosti so stranci, nadzor i obezbeduvawe na dr`avnata granica i drugi
raboti odredeni so zakon.
Гra|anite sakaat dа има sorabotkata i sozdavawe na partnerski odnosi me|u
policijata i mediumite.
Edna od temelnite karakteristiki na dejstvuvaweto na policijata vo dr`avite so
demokratska tradicija e javnosta vo rabotata. Vo toj kontekst, gra|anite sakaat da imaat
informacii koi se od delokrugot na policijata.

Policijata i mediumite
Pri sogleduvaweto na slo`enite odnosi na relacija policija - mediumi, treba da se
potsetime na faktot deka mediumite vo `estokata medumska vojna nastojuvaat da ja
pobedat svojata konkurencija so informacii i novosti. So toa }e go steknat i odr`at
vnimanieto na javnosta, }e ja zgolemat gledanosta, slu{anosta i ~itanosta, a so toa i }e gi
zgolemat prihodite. Od druga strana, policijata vo osnova e zainteresirana za za{tita na
`ivotot, sproveduvaweto na zakonite i fa}awe na onie {to napravile zlo~in kako i nivno
izveduvawe pred liceto na pravdata. Pritoa, edna od osnovnite celi na policijata treba da
bide kreirawe na model na dejstuvawe vo odnosite so javnosta. Toj model ovozmo`uva
promocija na sorabotkata i sozdavawe na partnerski odnosi me|u policijata i mediumite.
Za da se postigne me|useben soodnos pome|u policijata i mediumite, vrabotenite
vo odnosite so javnosta moraat da se pridr`uvaat do pravilata i nasokite koi gi imaat
propi{ano nadle`nite institucii. potparolite na ministerstvoto ili policijata moraat da bidat
podgotveni direktno da ja iznesat informaciijata, da odgovaraat na brojni pra{awa na no-
vinarite na koi mora da se posveti dol`no vnimanie, osobeno poradi mo`nosta, na primer,
da se otrkijat detali koi bi mo`ele da ja zagrozat istragata.
Зa rabotnicite vo odnosite so javnosta se uka`uva na zna~eweto na {est nu`ni
postulati vo rabotata so mediumite:

To~nost i temelnost
Кako {to se to~ni imiwa, mesta, vreme

Mediumski rokovi
Кrajnite rokovi na razli~ni mediumi e mnogu bitno za plasirawe na aktuelni
informacii.

Odgovor na pra{awa
 Нovinarite treba da im se dade konkreten i direkten odgovor.

Tajni informacii
Нa novinarite treba da im se ka`e deka nekoi odgovori ne se za javnosta poradi
odredeni pri~ini.

Nepoznati informacii
Mnogu va`no e na novinarite da im se odgovori kvalitetno, a ne nu`no и тој
одговор да е brz.

Ekskluzivni informacii
Potparolite bi trebalo da gi po~ituvaat tie pravila na komunicirawe i ne bi smeele
samoinicijativno tie informacii da gi davaat i na drugi mediumi.

Sostojbata vo Makedonija
Ministerstvoto za vnatre{ni raboti ima posebna organizirana slu`ba za odnosi so
javnosta. Vo ramkite na slu`bata spa|aat potparolite, dnevnite bilteni, soop{tenijata i de-
mantite, informaciite za sostojbata so bezbednosta vo soobra}ajot, kampawite {to gi spro-
veduva Ministerstvoto (na primer, za mito i korupcija i drugi), informaciite za izvestuva-
weto na mediumite za aktivnosti vo ovaa sfera. Site tie na gra|anite im se dostapni na veb
stranicata na Ministerstvoto. Ministerstvoto, soglasno ~len 55 stav 1 od Zakonot za orga-
nizacija i rabota na organite na dr`avna uprava, vo 2007 godina ima doneseno „Upatstvo
za na~inot na ostvaruvawe na komunikacijata so javnosta”, so koe se propi{uva na~inot
na ostvaruvawe na komunikacijata pome|u Ministerstvoto za vnatre{ni raboti i javnosta.
Vo odnos na na~inot na ostvaruvawe na komunikacijata na Ministerstvoto so
javnosta, taa se ostvaruva preku nekolku formi:

Soop{tenija
Soop{tenijata sodr`at podatoci za: pravnata kvalifikacija i opis za na~inot na
izvr{uvawe na krivi~noto delo, vremeto i mestoto na izvr{uvawe na krivi~noto delo i
posledicite od istoto (visinata na pri~inetata materijalna {teta), podatoci vo vrska so toa
dali osomni~enite storiteli se uapseni i privedeni kaj istra`en sudija, odnosno dali
osomni~enite storiteli se vo begstvo; vo slu~aj koga osomni~enoto lice e polnoletno se
davaat slednite podatoci: inicijali, vozrast i podatoci za profesijata na osomni~enoto lice,
dokolku postoi povrzanost pome|u profesijata i izvr{enoto krivi~no delo i vo slu~aj koga
osomni~enoto lice e maloletno se davaat samo inicijali i podatoci za vozrasta na
osomni`enoto lice. Objavuvaweto na ovie podatoci ne smee da na{teti na vodeweto na
natamo{niot tek.

Brifinzi
Tie se odr`uvaat sekoj den, so cel informirawe na javnosta za nastanite koi se
slu~ile prethodniot den, na istragata.

Konferencii za mediumite
 Pretstavnicite na postojano akreditiranite mediumi slu`beno se povikuvaat na
konferenciite, dodeka drugite pretstavnici na mediumite imaat pravo da pri sustvuvaat na
konferenciite vo soglasnost so svoite potrebi.

Intervjua
Ministerot po potreba dava intervjua koi se odnesuvaat na rabotata i
funkcioniraweto na Ministerstvoto.

Kampawi
Kampawite se sproveduvaat so cel spre~uvawe, odnosno namaluvawe na od-
redeni {tetni pojavi, ~ie suzbivawe spa|a vo delokrugot na nadle`nosti na Ministerstvoto
(alkoholizam, narkomanija, soobra}aj, razni formi na organiziran kriminal i dr.).

6. Odnosite so javnosta vo vojskata

Odnosite so javnosta vo vojskata ne se razlikuvaat od drugite odnosi so javnosta.

Razli~en e edinstveno proizvodot. Osnovniot proces e istra`uvawe, planirawe,
sproveduvawe i procenka.
Propagandata ima golemo zna~ewe za vreme na vojnata kako i za periodot {to i prethodi
na vojnata. Ottuka i dvete osnovni celi na voenata propaganda:
a) maksimizirawe na sorabotkata na lu|eto vo aktivnostite na svojata grupa,
b) minimizirawe na udelot na neprijatelot vo aktivnostite na sopstvenata grupa.
Tie mehanizmi gi citiraat Kun~ik i Cipfeld vo knigata “Voved vo naukata za
publicistikata”:

 Nie ne sakame vojna, тие не се popularni, dr`avnicite pred da vlezat vo vojna

istaknuvaat deka se miroqubiva nacija.
 Neprijatelot e isklu~iv krivec za vojnata , Potrebata od voeni operacii se pravda so
faktot deka drugi, neprijatelskata strana, gi prisiluvaat na takvi postapki.
 Neprijatelot ima |avolski osobini ,Sozdavaweto na |avolski sliki za neprijatelot od
sekoga{ bila omilena i primenuvana postapka za stabilizirawe na javnoto mislewe
vo vreme na vojna, odnosno podgotovka na vojna.
 Nie se borime za dobra rabota, a ne za sebi~ni celi = Celite koi navistina stojat
zad objavuvawe na vojnata (ekonomski, geografski) na javnoto mislewe mu se
otkrivaat samo vo retki priliki. Namesto toa, vo javnosta se naveduvaat motivi koi
nedvosmisleno se ~inata opravdani.
 Neprijatelot namerno pravi zlodela. Koga nie }e pogre{ime toa e slu~ajno =
Zlodelata, vklu~uvaj}i gi onie vrz civilite, se sostaven del na sekoja vojna.
Propagandata sozdava slika deka takvite zlodela gi pravi samo protivni~kata
strana. Dokolku sepak se utvrdi deka toa go pravat i sopstvenite edinici, toa se
pravda so pogre{ka ili slu~ajnost, a nikako deka e namerno ili so cel. Novo ime za
takvite postapki e “kolateralna {teta”.
 Neprijatelot primenuva nedozvoleno oru`je/sredstva = Ovoj argument slu`i za
kreirawe na pretstava deka sopstvenite sili, za razlika od protivni~kite, gi
po~ituvaat pravilata na igra.
  Na{ite zagubi se minorni, a zagubite na protivnikot golemi = Vo tekot na vojna
poddr{kata na javnoto mislewe mo`e da se zadr`i samo dokolku se ni`at uspesi, vo
{to spa|a namaluvawe na sopstvenite i zgolemuvawe na zagubite na neprijatelot.
 Na{ata vojna ja poddr`uvaat umetnicite i intelektualcite = Sekoja od stranite saka
da ima poddr{ka od javni li~nosti, umetnici, zvezdi, intelektualci. Tie se garant
deka se vodi pravedna i potrebna vojna.
 Na{ata misija e sveta = Za opravduvawe na vojnata ~esto se koristat i verski
argumenti.

Izdaica e onoj {to se somneva vo na{ite izve{tai .Onoj {to vo tekot na vojnata }e se
posomneva vo propagandnite poraki na sopstvenata strana, brgu }e bide izlo`en na
kritika. Pobedata ne se postignuva so uni{tuvawe na protivnikot, tuku so kr{ewe na
moralot na protivnikot. Ottuka, sekoja teorija na vojnata bi morala da ima tri faktori:

a) Vladata koja ja definira celta na vojnata,

b) Vojskata koja za toa se bori i
v) Narodot koj toa treba da go poddr`uva

Тajnosta na podatocite e mnogu zna~ajna bidej}i neprijatelot saka da znae {to se

slu~uva na drugata strana. Poradi toa, golem del od informaciite za vojna se protivre~ni,
a u{te pogolem broj neto~ni. Javnoto mislewe e mnogu zna~ajno i na nacionalno i na me|
unarodno niv potrebata od obrazovanie i osposobuvawe na novi „komunikaciski voini”
koi }e znaat da odgovorat na site ovie predizvici. Tie treba da bidat pridru`en element na
ministrite za odbrana, generalite i drugite koi ja planiraat i vodat vojnata za mediumskata
slika na sudirot da bide takva za maksimalno da se vlijae na stepenot na poddr{ka na
javnosta.

Zaklu~ok:
Odnosite so mediumite pominuvaat niz dolgoro~en proces na razmena na
informacii i poraki, kontinuirana profesionalna sorabotka, sledewe zaedni~ki celi i
interesi, po~ituvawe na “pravilata na igrata“. Spored toa, od primarna va`nost e GO da se
podgotvat, da isplaniraat i odnapred da razmislat za sorabotkata so mediumite, so cel da
obezbedat dodadena vrednost za svoite proekti. Na krajot, treba da razbereme deka
odnosite so mediumite pretstavuvaat:

 dvonaso~en, otvoren tek na informacijata

 strate{ka, sistematska, efikasna i odgovorna komunikacija
 dolgoro~na, dinami~na sorabotka

Што се однесува до слободата на печатот, иако не постои сомнение, дека

голема концентрација на политичко – економска моќ има големо влијание на
масовните медиуми, јас тоа би го нарекол, апсолутна контрола. Дури и во
тоталитарна држава, воена диктатура, робовладетелско општество контролата
никогаш не е апсолутна. Во општества како нашето – слобода на печат е далеку од
фасада. Постојат многу можности да се врши притисок на медиумите а со нив и
многу остварувања. Масовните медиуми не се единствениот избор, избори има
многу а некои од нив се многу делотворно искористувани. Изјава од Ноам Чомски.
Користена литература:

- Односи со јавност - Проф. д-р Весна Шопар;

- Односи со медиуми – прирачник, МЦМС;

- Интернет: www.chomsky.info;