ANTINA KNJIEVNOST 8.st.pr.Kr 5.st.

Antika je oznaka za grko-rimsko kulturo od Homerja (9. ali 8. st. pr. Kr.) do razpada rimskega cesarstva
476.

1.) ARHAIKA epika (junatvo, boji, vojna)

2.) KLASIKA dramatika
3.) HELENIZEM- komedija, lirsko pesnitvo in pripovednitvo

HOMER 8. st. pr. Kr.

Iliada
Antini ep

Iliada prikazuje dogajanje pred koncem trojanske vojne. Grki e deseto leto oblegajo Trojo. Njihov vodja
Agamemnon si prilasti lepo Briseido, plen najvejega grkega junaka Ahila, zato se ta ualjen umakne iz
boja. Motiv Ahilove jeze je v epu temeljni: z njim se pesnitev zane, z njim je povezano vse dogajanje v
epu. Grki brez Ahilove pomoi doivljajo hude poraze, zato se je Agamemnon prisiljen poniati: k Ahilu
polje odposlance in mu obljublja obilne darove. Ahil privoli v spravo ele tedaj, ko pade v boju njegov
najbolji prijatelj Patroklos. Ubil ga je glavni junak Hektor. Zdaj se Ahilova jeza, njegov maevalni bes,
obrne zoper njega. V dvoboju premaga Hektorja in njegovega trupla noe izroiti Trojancem. Namerava
ga vrei psom. Ko pa ga pride za sinovo telo prosit stari Priam, se v Ahilu zgane srce in Priamu ustree. S
pokopom Patrokla in Hektorja se ep konna.

Odiseja
Antini ep

Od trojanske vojne je minilo e deset let. Vsi grki junaki, ki so jo preiveli, so se e vrnili domov, samo
Odiseja zadruje nimfa Kalipso na svojem samotnem otoku. Doma, na otoku Itaka, ga teko priakuje
zvesta ena Penelopa in sin Telemah. Penelopo vedno bolj nadlegujejo nasilni snubci, prepriani, da se
Odisej ne bo vrnil. Grkom naklonjena boginja Atena dosee, da Kalipso na zahtevo bogov Odiseja izpusti.
Ta se s splavom odpravi na pot, doivi brodolom in po dveh dneh z zadnjimi momi priplava do otoka
Fajakov. Na obali ga najde kraljina Navzikaa. Fajaki Odiseja gostoljubno sprejmejo, ta pa jim
pripoveduje o svojih doivetjih odkar je zapustil Trojo. Fajaki ga obdarijo in ga odpeljejo na Itako, tam
Odisej vidi kako mu snubci uniujejo dom in kaj vse mora zaradi njih pretrpeti njegova ena, zato jih v
boju pobije. Sorodniki pobitih se hoejo maevati, a vmes posee Atena in preprei nadaljnje pokole.

Ep pripovedna pesnitev velikega obsega. Prvotno je prikazoval dejanja bogov in bajeslovnih junakov,
pozneje je zajemal snov predvsem iz zgodovine. Glede na snov, ki jo obravnavajo, lahko govorimo o
junakih, zgodovinskih, a tudi verskih, kominih in ivalskih epih.
Homerska prispodoba je razirjena primerjava ali komparacija. Znailnost kakega dogodka pesnik
ponazori z drugim, podrobno prikazanim dogodkom, s plastino izrisano podobo: snov za primere
najpogosteje rpa iz narave.
Mit o trojanski vojni na svatbi tesalskega kralja Peleja in morske boginje Tetide so povabljeni vsi razen
boginje prepira Eride. Ualjena boginja je vrgla med svate jabolko z napisom ''Najlepi''. Za jabolko so se
potegovale tri boginje: Hera, Atena in Afrodita. Za razsodnika so izbrale Parisa, sina trojanskega kralja. V
zameno za jabolko mu vsaka obljubi lepo darilo. Paris jabolko spora dodeli Afroditi, boginji ljubezni, ki
mu je za darilo obljubila najlepo ensko na svetu, eno partanskega kralja Menelaja lepo Heleno.
Paris jo je ugrabil in odpeljal v Trojo. Grki so se odloili za maevalni pohod. Za vodjo so izbrali
Menelajevega brata Agamemnona. Obleganje troje je trajalo deset let. Zavzeli so jo z zvijao. Modri
Odisej je predlagal, da zgradijo velikanskega lesenega konja, v katerega trebuh so se skrili najpogumneji
grki junaki, drugi pa so odpluli in se skrili na najbliji otok. Trojanci so se veselili zmage in odpeljali konja
v mesto. Ponoi so Grki zlezli iz konja in odprli mestna vrata tovariem, ki so se medtem vrnili. Mesto so
poruili in oplenili, moke pobili, enske pa odpeljali kot sunje. Od trojanskih junakov se je s pomojo
matere reil Afrodite reil le Enej.
Heksameter ali estomer- verz Homerjevih pesnitev je bil uveljavljen e v ustnem pesnitvu potujoih
pevcev aojdov. Verz obsega est daktilskih stopic, ki jih lahko nadomestijo spondeji. Zadnja stopica je
nepopolna, zato se v njej ponavadi pojavlja trohej, lahko pa tudi spondej. Ima ve pavz na razlinih
mestih.

SOFOKLES Ok. 496-406 pr. Kr

Kralj Ojdip
Tragedija

Tebanskemu kralju Laju in njegovi eni Jokasti je bilo prerokovano, e se jima bo rodil sin bo ubil oeta in
se poroil z materjo. Ko se jima ta res rodi, mu prebodeta nogi in ga izroita pastirju, naj ga na planini
Kitajron izpostavi divjim zverem. Pastirju se deek zasmili, zato ga izroi tovariu, pastirju korintskega
kralja Polibu. Ta deka posvoji in mu da ime Ojdipus. Ta ima Poliba za pravega oeta. Ko odraste in v
preroiu izve, da bo ubil oeta in se poroil z materjo, naglo zapusti Korint. Na nekem razpotju srea
kralja Lasa s spremstvom. Ker se ne umakne s poti, ga voznik udari z biem. V pretepu Ojdip ubije Laja,
od spremstva pa pobegne uiti le enemu. Prav tedaj doleti Tebe e ena nesrea; deeli grozi ljudoerska
Sfinga, saj pore vsakogar, ki ne zna reiti njene uganke: ''Zjutraj hodi po tirih nogah, opoldne po dveh,
zveer po treh. Kaj je to?''. Ojdip razvozla uganko, da je to lovek, zato se osramoena Sfinga vre v
prepad. Ojdip nato postane tebanski kralj in Jokastin mo. ena mu rodi tiri otroke: sinova Eteokla in
Polinejka ter herki Antigono in Ismeno. ez nekaj let izbruhne v Tebah kuga. Poslal jo je bog Apolon, e
da je mesto oskrunjeno, ker v njem ivi morilec kralja Laja. Dramsko dogajanje se zane s Ojdipovo
preiskavo, ki naj bi odkrila, kdo je umoril prejnjega kralja, kona se pa z razkritjem, da je morilec Ojdip
sam. Jokasta se od sramu obesi. Ojdip pa se oslepi, da ne bi gledal lastne sramote.

Antigona
Tragedija

Ojdipova sina se spopadeta za nasledstvo na kraljevskem prestolu. Eteokel prevzame oblast v drai,
Polinejk pa si zaveznike poie na otoku Peloponezu in oblega rodno mesto. V medsebojnem dvoboju oba
obleita mrtva. Novi kralj Kreon takoj ob prevzemu oblasti izda ukaz, s katerim najstroje prepove pokop
Polinejkovega trupla, izdajalca rodnega mesta. Antigona pa se iz ljubezni do brata upre neloveki
prepovedi in opravi simbolien pokop. Kreon jo, kljub temu da je zaroenka njegivega sina Hajmona,
obsodi na smrt in da ivo zakopati v grobnico. Ko ga videc Tejrezij opozori, da ne ravna prav, skelne
pokopati Polinejka in osvoboditi Antigono, a je e prepozno: Antigona se je v grobnici obesila, Hajmon si
je ob njenem truplu z meem sam vzel ivljenje, isto pa je storila tudi Kreontova ena, ko je izvedela za
sinovo smrt. Kreno je moralno popolnoma strt in si eli samo e smrti.
Tragedija je dramsko delo, ki kae propad junaka zaradi usodne krivde, napane odloitve, volje bogov,
usode ali nenaklonjenih drubenih sil. Grka tragedija se je razvila iz ditiramba, zborovske pesmi v ast
Dionizu. Napisana je bila vedno v verzih in bila tesno povezana z glasbo in plesom.
Tragedija se je zaela razvijati, ko so nasproti zboru postavili igralca, kar je omogoilo dialog. e so v
tragediji nastopale ve kot tri osebe, so igralci prevzeli ve vlog.
Antino gledalie gledalike predstave so potekale na prostem. Prostor za gledalce je bil polkroen in
se je dvigal. V prvi vrsti so sedeli astni gostje. Pred njimi je bil zaokroen prostor (orkestre) na katerem
je pel in plesal zbor. Za orkestro je bila gledalika stavba (skene) pred katero so nastopali igralci,
najverjetneje na dvignjenem prostoru. Igrali so samo moki, tudi enske vloge. Ker so igrali v maskah, ki
je omejevala mimiko samo na kretnje rok in na dro telesa je bil pri igri najpomembneji glas. Tragedije
so uprizarjali ob doloenih praznikih kot tekmovanje med tremi dramatiki.
Sintetina drama dramsko dejanje se skoraj v celoti razvija na odru; le malo je dogodkov, pomembnih
za potek dramskega dogajanja, ki so se zgodili e v preteklosti in se o njih na odru samo pripoveduje
Enotnost dejanja na podlagi Aristotelove Poetike so v 16. stoletju uveljavili zahtevo, naj dramska dela
vsebujejo trojno enotnost dramskega dogajanja: a.)enotnost dogajanja (v drami ne sme biti nobenih
stranskih dogodkov); b.) enotnost asa (dogajanje ne sme trajati ve kot 24 ur); c.) enotnost kraja
(dogajanje mora potekati ves as na istem prizoriu
Vloga zbora se v grki tragediji z razvojem spreminja. V zaetku je imel zbor v njej osrednjo vlogo. V
najstareji tragediji, ki je poznala samo enega igralca, je bil zbor nosilec dejanja in glavna oseba tragedije,
igralec pa je imel bolj postransko vlogo. Ajshil je zbor uporabil za bolj razgibano dogajanje, kar mu je
omogoila tudi uvedba drugega igralca. Sofokles vzame zboru osrednjo vlogo, ko doda tretjega igralca.
Tako zbor ustvarja le e lirsko razpoloenje, razmilja o temeljnih vpraanjih in se nevsiljivo vkljuuje v
dogajanje.
Katarza - Aristotlev pojem (bil je grki filozof, ki je veliko pisal o pravilih umetnosti), ki pomeni da mora
literatura ljudi oistiti tega kar je v njih slabega in jih s tem vzgajati, po drugi strani pa naj bi jih
osvobodila premonih ustev in dosegla ravnovesje.
Tebanski mit- Kranju Laju in Jokasti se rodi sin. Lai se spomni prerokbe, da ga bo sin ubil, zato mu da
prebosti kite ob glenjih in ga dal pastirju. Temu se je zasmilil in ga dal pastirju korintskega kralja Poliba.
Kralj ga je posvojil in mu dal ime Ojdip. Odraal je na dvoru, na neki gostiji je izvedel, da je posvojenec.
Napotil se je v Delfe, tam izvedel, da bo ubil oeta in se poroil z materjo in se zael izogibati Korinta. Isti
as je v Delfe potoval tebanski kralj Laj. Na ozkem razpotju je prilo do pretepa, ubiti so bili vsi, razen en
sluga. Ojdip je uresniil prvi del prerokbe. Preivel sluga je prinesel v Tebe novico, da je skupina
razbojnikov ubila kralja. V Tebe je prila tudi Sfinga, ki je ubila vsakega, ki ni znal reiti uganke. Ojdip je
priel v mesto in reil uganko, za nagrado je dobil Jokasto za eno in postal kralj. Rodili so se jima:
Antigona, Ismena, Eteokles, Polinejkes. Uresniil se je drugi del prerokbe. Izbruhnila je kuga. Ojdip je
poslal svaka Kreona v Delfe, ta pa se je vrnil z novico, da bo kuga morila toliko asa, dokler ne najdejo
morilca kralja Laja. Ojdip zloinca e vnaprej izobi. Videc Teirezias mu pove, da je to on sam. Odjip
zgodbo pove Jokasti, na dan pride zgodba o smrti Laja. Ob spominu na ubitega starca Ojdipu zane
plahneti samozavest. Korintski sel, ki je priel z novico o smrti korintskega kralja, mu pove resnico o
njem, dokonno pa jo razkrije Lajov pastor. Jokasta se od sramu obesi, Ojdip si iztakne oi. Za tebanski
prestol se spopadeta sinova Eteokles in Polinejkes. Eteokles prevzame oblast, Polinejkes z zaveznikimi
oblega Tebe. V dvoboju sta oba ubita. Antigona odvlee Polinejka na Eteoklesovo grmado, kjer v
sovratvu gorita v loenih plamenih

.
Katul Ok. 87- ok. 54 pr. Kr.
Blagoslov Ljubezni
Antina ljubezenska lirika

Osrednja tema Katulove poezije je ljubezen do Lesbije, tako je v svojim pesmih imenoval Klodijo, eno
uglednega konzola. Njuna ljubezen je bila na zaetku srena a sta se kmalu razla. Njegove pesmi
govorijo o pesnikovi veliki ljubezenski srei, nato o prvih sledeh ljubosumja, o prepirih in zaasni spravi, o
boleini zaradi njene nezvestobe, o prepletanju ljubezni in sovratva ter o dokonni ljubezenski loitvi.
V Blagoslov ljubezni Katul poziva Lesbijo k ljubezni, ljubljenju. ivljenje je kratko zato naj izkoristi vsak
trenutek, kljub obrekljivcem naj ga ljubi.

Novo:
opevanje individualne ljubezni
ensko povzdiguje v ljubljen objekt opevan objekt
enska postane simbol hrepenenja v njen vidi uresniitev sanj

Horacij 65-8 pr. Kr.

Epoda XV

Epoda- lirska pesem z razlino dolgimi verzi

V Epodi XV Horacij nagovarja svojo ljubimko, ki mu obljublja ljubezen, da je nezvesta in da si bo on
poiskal drugo, zvesto dekle. Njenim drugim ljubimcem pa govori, da eprav so morda bolji od njega, jih
bo na koncu doletela enaka usoda z njo.

BIBLIJA
Je kranska in delno judovska sveta knjiga, ki govori o zgodovini odreenja in o bojem razodetju.
Sestavljata jo Stara in Nova zaveza.
Stara zaveza napisana v hebrejini in delno armenini, pripoveduje o zavezi izvoljenega izraelskega
ljudstva z Bogom ter o pomembnih dogodkih izraelske zgodovine od priblino leta 4000 pr. Kr. do naega
tetja, to je do Kristusovega rojstva. Stara zaveza je nastaja od priblino leta 1200 pr. Kr. Do priblino leta
100. Njeni deli so Postava (zakoni), Preroki in Spisi.
Nova zaveza - napisana v grini je nastajala v prvih stoletjih po Kristusu, dokonno obliko pa je dobila
okoli leta 400. Sestavljajo jo Evangeliji, Apostolska dela, Pisma in Razodetje (Apokalipsa).

Biblija vsebuje poleg neliterarnih in polliterarnih tudi literarna besedila; s preteno epskimi se
prepletajo lirska, dramatike ni. Pojavljajo se zgodbe z znailnimi sestavinami mita, pripovedke, novele,
legende, prilike, ivljenjepisa in potopisa.

Sveto pismo je najbolj razirjena knjiga na svetu. e zgodaj so ga zaeli prevajati v tuje jezike. Okrog leta
400 je nastal latinski prevod (Hieronimov), ki je bil tudi poglavitni vzorec za prevajanje v druge latinske
jezike. Na slovenskem je biblijo prevedel Jurij Dalmatin, leta 1584.

Iz globoine Psalm 130 (129)

Psalm
V kranski veri velja Pronja iz globoine za enega od spokornikih psalmov, ki sodijo v skupino alostink,
v katerih se lovek zaradi svoje grenosti obraa k Bogu in ga prosi za odpuanje in naklonjenost.
Pesniki subjekt nagovarja Gospoda, Boga, prosi ga za uslianje. Nihe ni brez greha ali krivde, vendar z
bogom je uslianje.

Psalm je znailna biblijska pesnika vrsta, izrazito verskega, vasih tudi domovinskega znaaja. Razkriva
posameznikovo razmerje do boga; izraa tobo pronjo, pokoro, aenje, hvalo in zahvalo. Psalmi imajo
bogat figurativni slog z izraznimi sredstvi, kot so metafore, metonimije in razne figure (ogovor, vzklik,
retorino vpraanje, antiteza, stopnjevanje, paralelizem lenov).

Visoka pesem
Ljubezensko lirsko besedilo, pesnitev

Visoka pesem je splet ljubezenskih spevov. V obliki dialoga ter z izrazito utno metaforiko slavi ljubezen,
hrepenenje in zvestobo. V enem delu zaroenec opeva lepoto izvoljenke, v drugem pa zaroenka
poveliuje ljubezen. Poleg zaroenca in zaroenke v pesnitvi govorijo e zaroenkini bratje in zbor deklet.
Del biblije je postala, ko so jo zaeli razlagati alegorino kot pesem o zaroki med Kristusom in Cerkvijo.

paralelizem/vzporedje vrsta figure, pri kateri gre za zaporedno ponavljanje enakih ali podobnih
stavkov ali njihovih delov
primera/komparacija je metafora v irem pomenu; v njej so razvidne tri sestavine: primerjalna
beseda (preneseni pomen), primerjana beseda (premi pomen) in lastnost, zaradi katere je primerjava
sploh mona.

Prilika o izgubljenem sinu

Kratka pripoved (prilika) iz Lukovega evangelija

Evangelist Luka je napisal kratko pripoved, ki jo je Jezus povedal kot odgovor na oitke pobonih Judov,
e da se drui z greniki, prestopniki in izobenci.
Govori o oetu z dvema sinovoma, ki je mlajemu na njegovo pronjo dal del svojega premoenja, ta pa
ga je v daljni deeli z razuzdanim ivljenjem vse zapravil. Ko je vse zapravil, je v tisti deeli nastala lakota
in pomanjkanje in sin se je ponian vrnil domov k oetu. Pokesal se je in ga prosil, da ga vzame kot enega
izmed svojih najemnikov. Oe se ga je usmilil, mu dal najbolje oblailo, najboljo hrano in dejal, da je bil
sin mrtev, zdaj pa je oivel; bil je zgubljen, zdaj pa je najden. Stareji sin je ualjeno vpraal oeta zakaj
mu po vseh teh letih zvestobe in sluenja ni priredil takih dobrot, kot jih je zdaj mlajemu sinu. Oe mu je
odgovoril, da je vse njegovo in da je bil vedno tam, brat pa je bil izgubljen in najden in zato se je bilo
treba vzradostiti.

Prilika/parabola pouna zgodba, ki s primerom iz ivljenja ponazarja idejo oziroma nauk: je znailno
svetopisemsko pismo.
SREDNJI VEK 476-1492
476/razpad rimskega imperija, konec antinih civilizacij 1492/odkritje Amerike

Srednjeveka knjievnost je jezikovno in slogovno bogata, z versko-filozofsko podlago. Pozna veliko

literarnih vrst in zvrsti. Velik del besedil, predvsem cerkvenih, vendar tudi posvetnih, je bil napisan v
latinini (pisali so jih menihi, duhovniki, glasniki kranstva) : pesnitvo, himnika, kratka proza, cerkvena
dramatika. Veji del srednjeveke knjievnosti pa je nastal v novih evropskih jezikih (germanskih,
slovanskih in drugih) : junaki epi, viteki romani

DANTE 1265-1321

Boanska komedija
Verski ep

Je ep, sestavljen iz sto spevov. Urejeni so v tri dele kantike. Naslov prve je Pekel, druge Vice in tretje
Nebesa. V prvem, uvodnem spevu je opisan zaetek nenavadnega potovanja; Dante potuje po
posmrtnih pokrajinah, po peklu, vicah in nebesih. Pogovarja se s duami in premiljuje o ivljenju in
smrti, venosti, kranski veri in boji mogonosti. Pri tem mu pomaga najprej Vergil, rimski pesnik, igar
poezijo je Dante neizmerno cenil, nato pa Beatrice, Dantejeva velika ljubezen. Oba sta v besedilu
alegorino predstavljena, zato Boansko imenujemo versko-alegorini ep, saj temeljii na kranskem
dojemanju ivljenja in smrti,

Zgradba:
kitica: tercina
verz: jambski enajsterec
italijanski jezik srednjega veka
uvodni spev +3x33 spevov (Pekel, Vice, Nebesa)

BRIINSKI SPOMENIKI
Sestavljajo jih tri besedila, namenjena kranskem bogosluju med prebivalci na zgornjem korolem.
Sodijo v dobo freisinkega kofa Abrahama, ki je umrl leta 994 (mesto Freising po slovenski Brizna,
Brinik ali Brinje). Napisani so po starejih predlogah. Veljajo za najstarejo slovensko besedilo (stara
slovenina).
1. in 3. spomenik sta po vsebini obrazca za splono spoved, 2. pa je pridiga o grehu in pokori oz. homilija.
RENESANSA 14.-16.st.
fr. renaissance = preporod
Oznaka za obdobje evropske kulture, umetnosti in literature ob koncu srednjega in zaetku novega veka.
Zaznamujejo jo silno obudovanje narave in harmonije stvarstva, lovekove telesne in duhovne lepote,
uivanje v utnosti, poudarjanje svobodnega razuma posameznika, a tudi obudovanje moi in oblasti.
Domovina renesanse je bila Italija. Umetniki so bili izredno cenjeni. lovek je postal najvija vrednota.
Pri svojem pojmovanju sveta, loveka, narave in zgodovine so se zgledovali po antini kulturi.
V knjievnosti se uveljavita novela in roman, nastali so tevilni epi in vrhunska dramatika (Shakespeare).
Zaetnik renesanne lirike je bil Francesco Petrarca, zaetnik novele je bil Giovanni Boccaccio. Drugi
pomembni avtorji so bili e Miguel de Cervantes, William Shakespeare..

FRANCESCO PETRARCA 1304-1374

O blaen bodi as
sonet t.61

Upesnjuje prvo sreanje z Lauro, ki jo je petrarca prvi zagledal na veliki petek, 6. aprila 1327, v cerkvi Sv.
Klare v Avignonu.

Petrarkizem oznauje poezijo, ki je nastala pod vplivom Petrarce (slavljenje ljubezni, lepote, miline,
nihanje med ljubezensko blaenostjo in trpljenjem)
Sonet- stalna pesnika oblika, za katero je znailna velika oblikovna in izpovedna zgoenost.
Italijanski sonet- stalna pesnika oblika, ki obsega dve kvartini in dve tercini. Dvodelnost soneta ni samo
njegova zunanja znailnost ampak izraa tudi notranjo naravo soneta. Kvartetni del navadno zastavi in
razvije temo, tercetni pa posreduje sklep in sporoilo soneta. Posebni obliki soneta sta angleki in
elizabetinski, ter repati sonet.

GIOVANNI BOCCACCIO 1313-1375

Dekameron Novela o sokolu

Dekameron je prvo veliko delo italijanske proze. Vsebuje sto novel, ki jih zdruuje enoten okvir zbirska
se zane z realistinim opisom kuge, zato se 10 mladih ljudi (sedem deklet in trije fantje) odloi zapustiti
okueno mesto. Zateejo se v podeelsko vilo, kjer si as krajajo s pripovedovanjem zgodb. Vsak dan
vsak med njimi pove eno zgodbo, ker je pripovedovalcev 10 nastane v 10ih dneh 100 zgodb. V ospredju
vseh novel je utna ljubezen, prikazana v najrazlinejih ivljenskih poloajih. Boccaccio poveliuje
lovenost, naravnost, spontanost in svobodo, noruje pa se iz lane morale.

Novele petega dneva govorio o ljubeznih, ki se po tevilnih nezgodah sreno konajo. Friderik degli
Alberighi je zaljubljen v gospo Giovanno, ta pa ni zaljubljena vanj( federigo zaradi nje postane reven in se
preseli na majhno posestvo). Kmalu je ovdovela. Ko se je ez poletje s svojim sinom odpravila na deelo
na svoje posestvo, blizu Federikovega, je njen sin vzljubil Federikovega sokola, ki je bil edino kar je
Federiku e ostalo. Deek je zbolel in mati je bila alostna. Sin si je zaelel sokola. Mati je odla k Federiku
in ga prosila, e bi pri njem lahko obedovala. Ker ta ni imel niesar drugega, gospo pa je ljubil, ji je
pripravil svojega sokola. Ko ga je gospa pri obedu prosila za sokola, ji je povedal, da ga je skuhal zanjo.
Najprej ga je okregala, kasneje pa je dojela kako se je rtvoval zanjo.Sin je umre. Giovanna se z
Friderikom na koncu poroi.

Novela pripoved krajega ali srednjega obsega, s snovjo iz resninega ivljenja. V srediu je ponavadi
en sam dogodek, pogosto ima pomembno vlogo kak predmet. Nastopa malo literarnih oseb, zaplet in
razplet sta hitra, presenetljiva in uinkovita (podobno kot pri drami)

WILLIAM SHAKESPEARE 1564-1616

Romeo in Julija
tragedija
Tragina usoda mladih zaljubljencev iz sprtih druin. Dogajanje poteka v petih dejanjih v 15. st. v Veroni,
kjer ivita usodno sprti druini Montegi in Capuleti. Na ples pri Capuletovih se vtihotapi Romeo Monteg,
kjer se na prvi pogled zaljubi v Julijo Capulet. Hitro se odloita za skrivno poroko, pri emer jima pomaga
menih Lorenzo, saj upa, da bo poroka pripomogla k spravi sprte druine. V spopadu med sovranimi lani
druin pa Romeo ubije Julijenga bratranca Tibalta (iz maevanja; Tibalt je ubil Mercutia Romeovega
dobrega prijatelja), zato je izgnan iz mesta. Julijina druino jo eli poroiti z Parisom, na pomo pa ji
priskoi Lorenzo, ji da napitek, ki povzroi navidezno smrt, hkrati pa polje Romeu sporoilo naj pride po
ljubljeno. Romeo nikoli ne dobi sporoila, vendar od drugega sla izve novico o enini smrti. Obupan se
vrne v rodno mesto, kjer pred Julijino grobnico srea Parisa in ga v dvoboju ubije. Sam izpije strup in
umre. Ko se julija zbudi iz navidezne smrti, se v alosti ob pogledu na romea zabode z njegovim bodalom.
Sprti druini pa se spravita.

Elizabetinsko gledalie je nastalo med vladavino Elizabete 1. Gledalie je bilo zelo priljubljeno,
obiskovali so ga ljudje vseh slojev. Drame so zajemale snovi iz tevilnih virov; srednjevekih dram in
kronik, antinih virov ter renesannih novel. Dramatiki niso upotevali klasinih pravil; v dramah nastopa
veliko oseb, tevilno dogodko se vrstijo v dolgem asovnem obdobju in na razlinih krajih, meajo se
vezana in nevezana beseda, tragini in komini elementi. Izoblikoval se je tudi poseben tip
elizabetinskega odra, ki je omogoal neposreden stik gledalcev z igralci; gledalia so bila grajena po
podobnem nartu, na zunaj je bila stavba okrogla, tirioglata ali vekotna. na sredi je bil velik prazen
prostor, v katerem so stali gledalci, ta del se je imenoval dvorie. Na notranji strani lesene stene so bile
galerije za premoneje gledalce ter loe za gospodo. Oder je segal dale v parter in je bil kar s treh
strani obdan z gledalci. Ni bilo zastora. Na oder je vodilo dvoje vrat, med katerimi je bila sobica z zaveso.
Nad to sobico je bil balkon v viini galerije. Oder je bil zelo velik in omogoal tudi mogone prizore.
Predstave so potekale pri dnevni svetlobi, scena je bila skromna, kostumi pa razkoni.
Shakespearova tragedija - poudarek je na loveku in njegovem znaaju, veliko tevilo oseb, obsenost,
ve prizori
Tragedija je knjievna zvrst, ki za razliko od komedije opisuje tragino dogajanje. Tragedija je igra, v
kateri junak podlee v boju s sovrano usodo (kar velja predvsem za antine grke komedije), zaradi
nasprotij v svoji duevnosti in znaaju ali zaradi spopada z nenaklonjenim okoljem.). Vsebuje
petstopenjsko zgradbo: zasnova (uvod), zaplet, vrh, razplet in razsnova (tragini konec)
SLOVENSKA REFORMACIJA, PROTIREFORMACIJA IN
BAROK

Knjievnost slovenske reformacije se zane z letom 1550, ki izideta prvi slovenski tiskani knjigi,
Trubarjeva Abecednik in Katekizem. Protestante je pri njihovem delu vodila verska vnema. eleli so, da
bi ljudje spoznali prave verske resnice in skuali po njih iveti. O tem pie tudi Trubar v prvi slovenski
knjigi.
Na slovenskem se je za reformacijo navdueval meansko plemiki sloj.

Drugi reformatorji so e bili:

- Jurij Dalmatin (prevod Biblije);
- Adam Bohori (prva slovenska slovnica Zimske urice);
- Sebastijan Krelj (jezikoslovec);.

Pomen:
- Cerkveni obredi so potekali v domaem jeziku;
- Dobimo prve slovenske knjige;
- Dobili smo prvi slovenski pravopis in enoten knjini jezik;
- Pomembna pridobitev je tudi zavest o skupnosti vseh Slovencev

Primo Trubar 1508-1586

En regiter ena kratka postila

delo je verskega znaaja, saj vsebuje razlago (postilo) posameznih evangelijev
Del besedila, v katerem Trubar razmilja o pravi kranski veri, je kratka avtobiografska pripoved o
zidanju tevilnih cerkva. Protestanti so namre obsojali naivno praznoverje vernikov, ki so ga katoliki
duhovniki izrabljali v svoj prid. Pretirana ljudska pobonost je narekovala zidanje cerkva in aenje
svetnikov zlasti pri t.i. tiftarjih, pripadnikih verske sekte, ki so se radi sklicevali na prikazovanje Matere
Boje in svetnikov.

Jezikovne znailnosti:
- Dolenjske narene oblike besed; - Besedne zveze po nemkem zgledu;
- Popaenke iz nemine; - Besedni red po nemkem zgledu
- Niji pogovorni izrazi; - Uporaba besede '' en''

Trubarjev slog je preprost in nadzoren. Besede so rabljene v prvotnem pomenu, prenesenih in

zamenjanih pomenov skoraj ni. Stavki so kratki, tudi e so med njimi odvisniki. Posebnost je podvajanje
stavnega lena, uporaba sopomenskih in pomensko sorodnih besed, povezanih z veznikom in (inu).
Trubar je prevajal predvsem in latinine in nemine, v tem besedilu pa po svojem spominu pripoveduje
o dogodkih, ki jih je doivel sam ali o njih slial od drugih. To delo je izvirno, ker pripoveduje po spominu.
JANEZ SVETOKRIKI 1647-1714
V slovenski baroni knjievnosti prevladuje barono cerkveno slovstvo s tevilnimi pridinimi besedili.
Med najbolj izvirnimi so pridige Janeza Svetokrikega. Snov za pridige je jemal iz zgodovine in tudi
vsakdanjega ivljenja. eprav imajo njegova verska besedila predvsem verski pomen, so zaradi svojega
bogatega sloga in zaradi znailnih pripovednih prvin zanimiva tudi tudi iz literarnega stalia.

Na noviga lejta dan

Pridigo Na noviga lejta dan je Svetokriki namenil razlinim vernikom. V uvodu jim voi za praznike in
zatrjuje, da bo novo leto zanje sreno le, e bodo izpolnjevali boje zapovedi in iveli v skladu s
kranskimi nauki. Vsaki, ko se obrne na katerega od naslovnikov, uporabi kot prispodobo darovanje
robcev. Med drugim spregovori tudi zakoncem.
.
Pridiga je duhovnikov govor pri mai. To je versko vzgojno besedilo, ki veljavnost naukov ponavadi
potrjuje z zgledi iz ivljenja. Praviloma svari pred grehom in z nazornimi primeri ter zanimivimi zgodbami
poziva k dobrim dejanjem.
Baroni slog nabrekel, izumetnien slog, ki se v literaturi kae kot gostobesednost oziroma
preobloenost jezika. Znailne prvine so ponavljajoe se podoboe, ogovori, vzkliki, antiteze, stopnjevanje
in citati (t.i. retorine prvine)
Alegorino moraliziranje podajanje moralnih naukov z alegorijami ( s podobami, z zgodbami, ki te
nauke nedvoumno ponazarjajo)

LJUDSKO SLOVSTVO
Ljudsko slovstvo zajema pesnitvo in pripovednitvo ter kratke (pogosto ritmizirane) oblike, kot so
pregovori, reki, rekla in uganke, delno tudi zaetke dramatrike (obredja in verske ljudske igre).

PESNITVO
Znailnosti:
- stvaren in jasen jezik z narenimi posebnostmi, nekaterimi tujkami in starinskimi izrazi (arhaizmi)
- preprosta metaforika najpogosteje figure so primera, poosebitev in stalni pridevki (epitetoni)
- pomanjevalnice oz. ljubkovalnice
- vzporednost lenov kot zvona in skladenjska figura
- ponavljanje (iteracija) razlinih prvin glasov, verzov, besed, besednih zvez
- pretiravanje in stopnjevanje pomenov (hiperbola, klimaks)
- zamenjan besedni red (inverzija)
- stalna tevila s starodvno simboliko
- posebna verzifikacija; ljudski verz temelji na ritmu, zato je za pesem znailna melodina vrstica,
po kateri se verz ravna (zaradi melodije ljudski verzi niso enaki verzom umetne poezije). Ljudsko
pesnitvo pozna nekatere verzne oblike, ki v umetnem pesnitvu ne obstajajo.

Pripovedne pesmi ker so se izoblikovale v zgodnjem fevdalnem obdobju, so sprejele vase e

predkranske in staroslovanske sestavine z nekaterimi bajnimi usedlinami, pozneje pa vkljuile snov, ki
so jo narekovale zgodovinske in socialne razmere. Po tematiki in in pesnikih sredstvih se najbolj
pribliajo junakim romancam, ki se navezujejo na nekatere zgodovinske dogodke, zlasti na boje s Turki
ali boje Matija Korvina, in e vsebujejo elemente vitetva junaka dejanja in viteka ljubezen. e bolj
pogoste so lirsko-epske balade, v katerih se socialna tematika prepleta z intimno, osebnoizpovedno, zato
so po svoji naravi bolj tragine.
Izpovedne pesmi so se skupaj z melodijo bolje ohranile, saj so izraale doivljajski svet posameznika,
njegovo povezanost z obiaji, naravo in okoljem. Poleg izredno osebnoizpovednih pesmi uvramo med
lirske pesmi tudi obredno-obiajske in nabone pesmi ter stara besedila magine narave.

Lepa Vida
Slovenska socialna, druinska in psiholoka balada, motivno povezana s sredozemskimi bladami o
nasilno in zvijano ugrabljeni eni-materi. Snov zanjo sega v as arabskega mavrskega plenjenja po
sredozemskih obalah in notranjosti deel.
Po mnenju Ivana Grafenauerja lahko prepoznamo vsaj 19 razliic. Vsem je skupen motiv nasilne
ugrabitve zveste ene-matere, razlikujejo pa se v razpletu Vidine usode po ugrabitvi.
V prvo skupino variant o Lepi Vidi uvramo pesmi s tragino razsnovo, ko se Vida zave ugrabitve , skoi
v vodo in se raje odloi za smrt kot za suenjstvo (ihanska varianta). V drugi skupini so pesmi z eleginim
koncem zamorec Vido odpelje v panijo, kjer doji kraljiinega otroka (ribnika varianta). V tretji skupini
so pozneje variante s srenejim koncem Vida sicer postane roparjeva ljubica, a se udeno, s sonevo
pomojo vrne domov (kroparska varianta).

Na pozneje literarne predelave je vplivala Preernova prepesnitev ribnike razliice Lepe Vide. Motvi pa
so prevzeli e tevilni besedni umetniki Josip Juri, Josip Vonjak, Ivan Cankar, France Bevk....

Variante/razliice razline oblike ljudske pesmi ali pripovedi, ki so nastale pod razlinimi
zgodovinskimi, drubenimi razmerami, govornih poloajih in jezikovnih obmojih, kar vpliva na oblikovne
in vsebinske spremembe istega motiva. Variantnost je temeljna znailnost ljudskega slovstva.

Rolin in Verjanko
Glavni motiv balade je zelo star, morda celo indoevropski. Pozneje se je navezal na starogrko zgodbo o
Orestu, ki ubije mater Kitajmnestro in strica ter tako mauje oetovo smrt. V Literaturi je motiv znan iz
Shakespearove tragedije Hamlet. Slovanom so ga z antino bajko posredovali balkanski Romani, kar
nakazujejo tudi imena oseb. Na slovenskem je znanih nekaj razliic, med drugim tudi dve Preernovi
predelavi.
EVROPSKI KLASICIZEM
Klasicizem je vzporedna smer baroku, nastal je v Franciji, zaradi vse veje moi absolutne monarhije
(Ludvik XIV), filozofija Rene Descartez-a ''Mislim, torej sem'', postavi enoto: razum. Pojemanje, usihanje
romantinega senzualizma. Novo branje antinih klasikov (Aristorel, Horac)

Znailnosti:
- zgledovanje po antiki
- zavraanje pretirane ustvenosti in preobloenosti sloga
- klasicistina besedila so poduhovljena, jasna, razumna, visoko moralno etina
- v dramatiko so vpeljali trojno enotnost kraja, asa in dogajanja

Glavni predstavniki: Jean de La Fontaine, Madame de La Fayette, J.B. Racine, Blaise Pascal..

Jean Baptiste Poquelin Moliere 1622-1673

Tartuffe
Satirina, ''hudobna'' komedija o prebrisanem svetohlincu.
V hio pobonega in premonega meana Orgona (ime opozarja na ponosnega loveka) se vtihotapi
zahrbtni, hinavski ''pobonik'' Tartuffe (ime namiguje na prevaranta in spletkarja), sel tajne Drube. S
hlinjeno krepostnostnjo in vdanostjo ''nebu'' prelisii Orgoma (ki bi se rad odkupil za greno ivljenje in se
spokoril) in del njegove druine; drugi del, zlasti slukinja Dorina, hi Marijana in ena Elmira, pa
spredgleda njegove resnine elje in hotenja. Orgon mu celo toliko verjame, da mu je pripravljen dati
her Marijano za eno, eprav ta e ljubi drugega.

Po zgledu klasine drame ima tudi Tartuffe petstopenjsko zgradbo.Tako kot v tragediji je tudi v komediji
najzanimiveji vrh, ki predstavlja skrajno toko zapleta in sproi razplet

Komedija dramsko delo, ki oblikuje razline vrste kominega. Pojem izvira iz grkih besed komos
(pijansko veseljaenje) in ode (pesem), kar pomeni, da je komedija nastala iz razbrzdanih praznovanj na
deeli, ko so uspeno pospravili pridelke. V pravo gledaliko igro se je to praznovanje spremenilo ele v
Atenah na zaetku 5. stoletja pred n.. to je t.i. stara komedija. Osrednji avtor stare komedije je
Aristofan, ki je najve obravnaval aktualne politine probleme sodobnega atenskega ivljenja.
Za nadaljnji razvoj komedije je pomembna helenistina nova komedija, ki se ne ukvarja ve z aktualnimi
problemi, ampak prikazuje smene situacije iz vsakdanjega mestnega ivljenja s stalnimi kominimi tipi
(npr. zviti suenj, skopi starec, razuzdani sin). Njena glavna sestavina je kominost, smeh zbujajoa
podoba lovekih neumnosti in napak. Konec je sreen, snov komedije je vsakdanji, sodobni svet, osebe
v komediji so preprosti ljudje iz vsakdanjega sveta, ki vsekakor niso bez napak, iz koljivih situacij pa se
pogosto reujejo z zvijaami in prevarami. Jezik je preprosteji.
Komini tipi komika je lahko: znaajska, poloajska (situacijska), govorna (kominost ustvarja
poseben splet govorov), idejna ali tezna (komilnist zbuja npr. trmasti zagovarjanje neke ideje), satirina,
absurdna..
RAZSVETLJENSTVO NA SLOVENSKEM
To obdobje je prelomno v razvovu slovenske knjievnosti, nastajati zanejo tudi posvetne knjige in ne
samo tiste s pobono vsebino.
Zaetek izid Krajnske gramatike Marka Pohlina leta 1768.
Vrh delo Antona Tomaa Linharta in Valentina Vodnika, zaokrouje pa ga leto 1830, ko je izel prvi
zvezek pesnikega zbornika Krajnska belica

Slovenski razsvetljenci so se zbirali v t.i. krokih in skupinah, izoblikovali so delovni program in

neutrudno skrbeli za njegovo uresniitev.
Spesnili so prve posvetne pesmi in jih objavili v prvem pesnikem almanahu Pisanice od lepeh umetnost,
izle so pesnike zbirke; Knoblova tiri pare kratkoasnih pesmi in Vodnikova Pesme za pokuino.
- Prvi slovenski asopis, Lublanske novice (Vodnik)
- rojstvo slovenskega gledalia (upanova Micka)
- v literaturi so vidni vplivi baroka in klasicizma ter elementi rokokoja in predromantike
- Zois se upira na tradicijo rimskega pesnika Horaca in francoskih klasicistov, a je priporoal tudi
ustreznost okusu preprostega bralca ter njegovim potrebam in vzgoji
- poudarjena je NARODNOPREBUDNA IDEJA ter NACIONALNOST
- prizadevanje za uvedbo slovenine v ole in javno ivljenje
- pomemben del razsvetljenskih dejvnosti je usmerjen k vzgoji in izobraevanju ljudi
- prve strokovne knjige
- pomembno je Linhartovo nedokonano delo Poskus zgodovine Kranjske in drugih deel junih
Slovanov Avstrije, v katerem poudarja spoznanje o slovenskem narodu kot posebni zgodovinski,
jezikovni in kulturni celoti, ter postavi temelje slovenskemu znanstvenemu zgodovinopisju

Pounost, razumskost, optimizem, utilitarizem:

V skladu s potrebami asa je Vodnik gojil v prvi vrsti spodbudno in pouno pesem za ljudstvo. Hotel je
vplivati na delavnost, gospodarnost naega kmeta, obrtnika in delavca. Zato je prikazoval svet iz lepe
strani, bahavo razkazoval bogastvo domovine ter skromnost, zadovoljnost, prihodnost, nadarjenost,
dravljanske in druge kreposti naega loveka. elja po vzgojenosti je zameglila Vodniku pogled na
resnino ivljenje Slovencev in teak socialni poloaj slovenskega kmeta v tej dobi. Pesma na moje rojake
je razsvetljenska budnica. V obliki nagovora vse Slovence (Kranjce) poziva k pametnemu, delovnemu,
potenemu ivljenju, ki jim bo prineslo blaginjo, zadovoljstvo in sreo. Pesem o ivljenju ne pozna hujih
problemov, kar je v skladu z razsvetljenskim optimizmom.
utilitarizem (lat. Utilis: koristen) smoter in cilj lovekovega delovanja v koristi, blaginji in srei bodisi
posameznika, bodisi drube.

VALENTIN VODNIK 1758-1819

Pesma na moje rojake

Izla je v zbirki Pesme za pokuino (1806), v njej nagovarja Slovence k razumnemu, naravnemu,
delovnemu in potenemu ivljenju, saj je to pogoj za sreo in napredek.
Sinekdoha govorna figura, vrsta metonimije, posredno poimenovanje neesa, npr. celote z delom,
ednine z mnoino, doloenega tevila z nedoloeni; npr. strgan rokav = ubotvo
Alpska poskonica posebna oblika verza in kitice, spesnjena v plesnem ritmu s trietrtinskim taktom,
znana v ljudski poeziji, pri Vodniku in Linhartu: dvostopini verzi so oblikovani iz dveh amfibrahov,
vendar so popolni le lihi; rime so ponabadi pretrgane (abcd)

ANTON TOMA LINHART 1756-1795

Ta veseli dan ali Matiek se eni

Predelava Beaumarchaisove Figarove Svatbe. Ohranil je nekatere znailnosti izvirnika, predvsem

lahkotno rokokojsko radoivost in bogastvo razlinih vrst komike, le izvirne demokratine in
razvestljenske ideje je man priostril;
- doganjanje prenese iz panije na Gorenjsko
- uporabi veliko manj oseb (edini izvirni like je Zmenjava)
- dodan je prizor na sodiu (vrh)
- manj prizorov
- ohrani osnovno razsvetljensko idejo razum
- jezik ustreza pogovorjalnemu jeziku (drugaen pogovorni jezik med npr. Matikom in Neko kot
med Neko in baronico)
- konno sporoilo komedije : bistroumni kmeki sloj, ki je poten in delaven si bo zagotovil
srenejo bodonost
- Linhart velja za utemeljitelja slovenskega odrskega jezika
- smeenje in kritika socialne, politine in moralno-etine napake tedanjega podeelskega
kranjskega plemstva in sodnega uradnitva

Komedija o grainskem vrtnarju Matiku in njegovi Neki, ki jo zalezuje omejeni, a vztrajni baron.
Razplete se v enem dnevu. Tako kot v francoskem izvirniku, je tudi Linhart osmeil barona, razkrinkajo ga
predvsem Matiek, Neka in baronica Rozalka. Osrednji dramaturki vozel je ljubezen. Komedijski zaplet
sproi advokat Zmenjava, ki brinese baronu Smrekariino tobo z zahtevo po vrnitvi sposojenih kron,
zato mora Matiek na sojenje. ..Baron se na koncu osmeen in spokorjen vrne k svoji eni Rozalki, ki mu
odpusti. Ob koncu vsi veseli zapojejo in zapleejo, eni osreeni, drugi osmeeni.

satirine prvine namen je razkrinkati, osmeiti loveke slabosti in politine razmeres pretiravanjem,
karikiranjem.
Zaetki slovenskega gledalia uprizoritev upanove Micke 1790 = rojstni dan Slovenskega gledalia.
EVROPSKA ROMANTIKA
Evropska umetnostna smer v prvi polovici 19. st.
Romantina knjievnost je nastala kot izraz novega, industrijskega meanstva v Angliji, dobila enega od
idejnih utemeljiteljev v Rousseauju in njegovi zahtevi po vrnitvi k naravi ter pozneje dozorela v Nemiji
(tam se je e prej uveljavljala kot predromantika). K njeni dozoritvi je prispeval zlasti viharni as, ki se je
zael s francosko revolucijo leta 1978 z gesli o bratsvu, enakosti in svobodi vseh ljudi.
V sprememnjenih drubenih razmerah je nastajala nova miselnost, ki je zavraala razsvetljensko vero v
vsemogonost razuma ter klasicistino urejen in skladen svet. Najvejo vlogo imajo ustva, prevladata
subjektivistina pripoved, ustva se razvijejo v pravi sentimentalizem.

Romantiki so prepriani da so izjemne osebnosti, ker moneje ustvujejo in zato lahko doivljajo vejo
sreo, obutijo pa tudi veje trpljenje od drugih. Pesnitvo ni le njihov poklic, ampak tudi njihovo
poslanstvo. Romantinega junaka obvladuje sanji svet lovek se po pomo zateka v naravo ali celo v
smrt samomor je pogosta reitev romantinih junakov. Ta splona umetnostna smer je nadaljevala
renesanni individualizem, a so romantini junaki zaradi osebnih in drubenih razoaranj bolj mrani in
tako se pojavi melanholien pogled na svet svetobolje.
Temeljna romantina ideja je RAZKOL MED STVARNOSTJO IN IDEALI

LITERARNE ZVRSTI IN VRSTE:

a.) lirika : ima vodilno mesto v asu romantike, saj so z njo romantiki najlaje izpovedali svoja
ustva ponazarjanje notranjosti. Najve je ljubezenskih pesmi, veliko razmiljujoih pesmi.
Razmiljanje o podobah v naravi impresija. Pesniki jezik postane izrazito naravneji in
metaforino bogateji. Razvije se tudi epsko pesnitvo (povesti v verzih, romantini romani v
verzih)
b.) pripovednitvo: Usoda junaka ali skupnosti je prikazana s slikovitimi dogodki in napetim
dogajanjem. Iz zanimanja za preteklost se razvijejo kraje oblike pripovedi in zgodovinski roman,
iz romantinega individualizma gradi sentimentali roman, posebnost je Poejeva fantastina
proza. V dramatiki se dramske prvine zdruujejo z lirskimi in epskimi; te pogosto prevladujejo
nad dramatsko osnovo. Romantika pozna predvsem meane vrste: tragikomedijo, melodramo,
dramsko pesnitev...

GLAVNI PREDSTAVNIKI: Goethe, Heine, Byron, Pukin, Lermontov...(V Sloveniji Preeren in op)

JOHANN WOLFGANG GOETHE 1749-1832

Trpljenje mladega Wertherja

Pisemski roman
Werther v pismih izpoveduje svoja obutja prijatelju Wilhelmu. Pisma razkrivajo tragiko Wertherjeve
kratke ivljenske poti, zlasti njegove nesrene ljubezni do Lotte, in njegovo konno odloitev za samomor.
Werther je zaljubljen v Lotte, ona pa je zaroena z Albertom, s katerim se Wether spoprijatelji. ez nekaj
asa je odpotoval, da bi se umaknil od svojega nesrenega ivljenja blizu Lotte, kasneje pa se je vrnil
nazaj v Wahlhem. Vedno bolj je mislil na samomor. Po obisku Lotte dokonno spozna, da mu ljubezen z
njo ni naklonjena zato e isti veer stori samomor.
ALEKSANDER SERGEJEVI PUKIN 1799-1837

Jevgenij Onjegin
roman v verzih
Napisan po zgledu Byronovih pesnitev, vendar z izvirnimi motivi, slogom in idejami. Prepletajo se epski
elementi z lirskimi, ironija, satira.. Osrednji junak je e vedno byronsko romantina osebnost, vendar ga
Pukin pojmuje stvarneje, pogosto tudi kritino.

Jevgenij Onjegin je bogat plemi, z burnim ivljenjem v Petrogradu, ki ga prenasiti in poloti se ga tedanja
bolezen mladih ljudi: navelianost ivljenja. Na svojem posestvu spozna dve sestri: mlajo Olgo ljubi
njegov prijatelj Lenski, Jevgenij zane iz dolgoasja dvoriti stareji Tatjani. Tatjana Onjegina resnino
vzljubi in svoja ustva mu izpove v pismu. Onjeginu je to zoprno, priblia se Olgi in s tem uali Lenskega.
Sledi dvoboj, v katerem Lenskega pokona. Slednji spozna, da v resnici tudi on ljubi Tatjano, a ta se je
medtem e poroila z drugim in ne prelomi zvestobe mou, eprav Onjegina ne more pozabiti. Onjeginu
ni ve obstanka, zato razoaran blodi po svetu.

Odveni lovek oznaka za nadpovpreno nadarjenega in iroko izobraenega mladega loveka, ki v

zaostalih drubenih razmerah ne more razviti svojih talentov. uti se razdvojenega in odvenega,
zapisanega brezplodnemu prpadanju.
Roman v verzih znailna literarna vrsta romantine knjievnsoti, ki se od epsko-lirske pesnitve
razlikuje predvsem po vlogi pripovedovalca ta je bodisi prvoosebni pripovedovalec ali vsevedni
pripovedovalec.

HEINRICH HEINE 1797-1856

Lorelaj
lirska balada
motivno se navezuje na ljudske pesmi in pripovedi o zapeljivih vodnih vilah, ki s svojimi ari pogubljajo
olnarje. V ospredju je ustvena izpoved, pesnik ljubezen raziri v prispodovo demonine sile omamne
in uniujoe hkrati.

Lirska balada znailna romantina pesnika oblika, saj je sporoilo izrazito lirsko, osebnoizpovedno.
Najvekrat poudarja otono, mrano razpoloenje kot izraz lovekove ujetosti v mree skrivnostnih in
usodnih sil

MIHAIL JURJEVI LERMONTOV 1814-1841

Jadro
Znani motiv ladje uvede na nov, antitetien nain (antiteza govorna figura, trditev, ki nasprotuje
izreeni trditvi)
motiv: ladja, jadro
ideja: lovekovo nenehno iskanje boljega ivljenja
Prispodobe: ladja/jadro lovek, morje neskonnost, ivljenje..
GIACOMO LEOPARDI 1798-1837
Temni toni njegove lirike izvirajo predvsem iz nesrenih ivljenskih in ljubezenskih okoliin brezupne
elje, da bi bil ljubljen in sreen.
Motivi so ljubezenski..

Sam sebi
Pesnikov obup je izraen neposredno, z golim nizanjem ivljenskih spoznanj.

ROMANTIKA NA SLOVENSKEM
Zaetek: 1830 v Preernovem ustvarjanju zane prevladovati romantika in se z zbornikom Kranjska
belica uveljavi tudi v javnosti
Kranjska belica: almanah, ki je izel petkrat, urejal ga je Miha Kastelic s Preernovo in opovo
spodbudo.
Matija op je kot edini slovenski izobraenec, ki je bil v stiku z evropsko romantino literaturo, pomagal
Preernu pri njegovi poti do romantine poezije:
- vplivi evropske literarne klasike (Horac, Vergil..) in barone in renesanne italijanske lirike
(Petrarca, Michelangelo, Boccaccio..) ter Dante, Byron, Leopardi..
- Preeren uporabi razline pesemske oblike: gazelo, gloso, elegijo, epigram, balado, romanco,
sonet, tercino, stanco...
- vpliv nemkih filozofov bratov Schlegel in njune teorije o univerzalni romantini poeziji oz.
knjievnosti

Prva povest v prozi: Srea v nesrei, J. Cigler, 1836

FRANCE PREEREN 1800-1849

- edini pravi nosilec in predstavnik slovenske literarne romantike
- v Kranjski belci je leta 1830 objavil prvo pravo romantino pesem v slovenskem jeziku Slovo od
mladosti
- izraal je romantino preprianje, da mora narod dokazati svojo indentiteto z visoko, umetniko
zahtevno knjievnostjo, katere najvija vrednota je lepota
- zvial je dotedanjo raven slovenske literature in dokazal izrazno mo slovenskega jezika, kljub
okolju in razmeram, ki temu niso bile naklonjene

Preeren ustvarja v treh obdobjih

1)Preernovo mladostniko obdobje ustvarjanje se zane leta 1830. Ima e znailnosti predromantike in
razsvetljenstva. Sem sodijo prevodi nemkih pesmi (Lenora),pesmi s tragino vsebino (Povodni mo-
balada),pesmi z veselo in preprosto vsebino (umetniko nedovrene,ki imajo zlasti ljubezensko temo-
Pesem dekletom,Here svet. Te pesmi imajo anakreotini verz
2)Preernovo zrelo obdobje ustvarjanja,ki traja od leta 1830 do 1840. Preeren e vstopi v obdobje iste
romantike,nikjer ni ve razsvetljenski znailnosti. Prva pesem iz tega obdobja je Slovo od mladosti,ki je
tudi ena najpomembnejih. Pomeni Preernov vstop v zrelo dobo. Pesnik uporabi najpomembneje in
najbolj dovrene umetnike oblike kot so sonet,gazela,glosa. Spremeni tudi temo pisanja. Pesmi imajo
resnejo vsebino in so odraz njegovega doivljanja ivljenja v tistem asu. Zato v temi prevladuje
nesrena ljubezen,bivanjska tematika in proti koncu e tema pesnitva oz. opredeljevanje do pesnikega
jezika.
3)Preernovo pozno obdobje traja od 1840 do 1846-do izida njegovih poezij(pesnika zbirka).Ponovno se
spremeni tema, pesmi so spet podobne 1. obdobju,manj umetnike,bolj preproste in vesele. Pojavijo se
spet anakreotine pesmi, v tem obdobju Preern zane posegati tudi v ljudsko slovstvo in pie pesmi, ki
nas spominjajo na ljudske pesmi.

Slovo od mladosti
elegija, 1829
oznauje zaetek njegovega zrelega pesnikega obdobja in prvi izrazit vstop v romantiko
1. kitica: pesnik pravi, da bo za njim kmalu polovica ivljenja (mladost), ki je bila nesrena, upi se
mu pogosto niso uresniili. Kljub temu pa jo bo pogreal.
2. kitica: spoznanje o svetu mu je kmalu prepreilo veselje. Dobra dela in ista vest ne veljata ni,
prav tako ne ljubezen, modrost, uenost, pravica.
3. kitica: loveka zaznamuje nesrea, ki mu je bila usojena e ob rojstvu. Vreden je le toliko,
kolikor ima bogastva.
4. kitica: vse te slabosti sveta, prizadejajo globoke rane, boleino. Mladi lovek pa laje preene
rne misli in pozabi na teave, veliko sanja in si gradi gradove v oblakih, upanje, vero v boljo
prihodnost..vendar je to upanje zaman
5. kitica: mladi ne pomislijo, da se bodo sanje kmalu razblinile v ni. ele z leti spozna, da je vse
brez pomena. Zato pesnik zaradi njene brezskrbnosti in lahkotnosti pogrea mladost

Elegija pesem alostinka, v starogrkem pesnitvu je imela doloeno verzno obliko, kasneje pa je
elegija le vrsta pesmi, v kateri je izraen odnos govoreega do ubesedene snovi. (pesem otone, alostne
vsebine)
Stanca ali oktava, je ena izmed najpomembnejih italijanskih kitinih oblik, sestavljena iz osmih
italiajnskih enajstercev. Zanjo je znailna meana rima: v prvih estih verzih je prestopa (ababab), v
zadnjih dveh pa nova zaporedna (cc). Ta zunanjeoblikovna posebnost vpliva tudi na vsebinsko razdelitev
kitice, saj sta zadnja dva verza vsebinsko posebna enota, sklep pesmi.
Nagovor retorina gigura, znana iz najstarejih literatur. Za romantino poezijo je znailen nagovor
naravi, ki edina lahko ohrani spomin na loveka doivetja.

Sonetje nesree
cikel estih sonetov
izide v etrtem zvezku Krajnske belice leta 1834
ker je pesnik preivljal osebnostno krizo so soneti zelo pesimistini
njihovo zaporedje v ciklu je zelo premiljeno in nezamenljivo, saj se zdi, da razodeva razvoj pesnikoce
bivanjske stiske prek njenih skrajnih obutij: domotoja, razoaranja o spoznanju sveta, poraenost,
vdanosti v usodo, elje po smrti, resignacije
Spoznanja o ivljenski nesrei se v posameznih sonetih stopnujejo

1. SONET
domotoje, pesnik obaluje da je zaradi elje po znanju zapustil rodno vas. e bi ostal doma, ne bi
spoznal bolein, bil bi varen, ljubljen, obvarovan, miren
2. SONET
razoaranje, 2-delen, sestavljen iz prispodobe in razloitve; popotnik v Afriki zaide in se izgubi, mrano
razpoloenje se stopnjuje, nikjer ni izhoda. Popotnik pride do spoznaja o tem kakna je resnica, nikjer ni
ni lepega, povsod so samo nadloge. Ko lovek spozna kaken je svet v resnici, pade v obup in nikjer ne
vidi izhoda iz te bede.
3. SONET
poraenost, primerjava hrasta s lovekom, drevo je sicer mono in trdno, pozimi pa ibko in lomljivo.
etudi ga podre vihar, se ne bo vdalo, in bo spomladi zopet ozelenelo, vendar ne bo ve tako mono kot
prej in bo posledino kmalu dokonno umrlo.
4. SONET
usoda, kdor nima sree, ne more storiti ni, ne glede na to koliko se trudi. Kamorkoli bo el ga bo vedno
spremljala nesrea, nikjer ne bo nael miru. ele smrt ga bo odreila trpljenja.
5. SONET
elja po smrti, ivljenje je kot jea, samo as odloa kdaj ga bo konec, ivljenje je polno skrbi, obupa in
trpljenja. Pesnik nagovarja smrt naj ga odrei trpljenja, saj verjame da je ivljenje po smrti mirno, brez
krivice, lovek postane svoboden,...
6. SONET
resignacija, Preeren se vda v usodo, ne govori ve ez svojo nesreo, saj se je navadil trpeti. Obuti
duhovno otrplost in neobutljivost, ki izhaja iz razoaranja. Izgubil je upanje, pa tudi strah, neobutljiv bo
za vse kar mu bo prinesla usoda

Sonetni venec
1833
v njem je povezal tiri teme svoje poezije: ljubezensko, (bivanjsko), domovinsko in pesniko
sienski sonetni venec z zadnjim, glavnim ali magistralnim sonetom in akrostihom (posvetilom)
simetrina razporeditev tematskih krogov, ki si sledijo v trikotnikem piramidalnem sistemu; vrh
zavzema nacionalna tema (7., 8., 9. sonet), zaetek in konec pesnitve pesnika tema (1. in 15.), kljune
sonete povezuje ljubezenska tema
v vseh sonetih se pojavlja poetoloka tema, ki povezuje preostali dve
magistrale so napisane prve, eprav so na zadnjem mestu; so 3x peta pesem - zadnji verz vsakega
soneta je hkrati 1. verz naslednjega in vsi ti sestavljajo magistrale
v zadnjem sonetu imamo tudi akrostih ali posvetilo Primicovi Julji akrostih so prve rke zaporednih
verzov v magistralah
15 sonetov: 2kvartini+2 tercini; rima je oklepajoa ali verina, verz je laki enajsterec

1. SONET
v njem je izraeno sporoilo celotnega besedila, pojasnjuje njegovo zgradbo in temo
7. SONET
domovinska tematika
pesnik klie po novem Orfeju, ki bi s svojimi pesmi v rojakih predramil ljubezen do domovine in pomiril
razprtije med njimi. Podobno kot je Orfej s svojo pesmijo pomiril divja traka plemena in jih zdruil v
enotnost, bo tudi Preeren s svojo poezijo zdruil Slovence v novi ljubezni do domovine in narodne
omike
vloga in poslanstvo pesnika v povezovanju vojakov poetoloka tematika
8. SONET
-predstavlja vrh celotnega dela
-domovinska tematika, govori o zgodovini Slovenije
-sonet o tragini slovenski zgodovini, prikazuje njeno alostno usodo od Sama dalje, ko so se za nas zaeli
tragini in hudi asi; ta sonet je nekakna zgodovinska freska Slovencev: omenja Karantanijo in njen
razpad, Franke, nadoblast tujcev, Celjske grofe, boje med njimi, kmeke upore in turke vpade
-na koncu zgodovino povee s slovensko literaturo, ki je skromna in zato alostna, saj ni dala velikih in
pomembnih del
15. SONET
-pesnik povzame bistvene misli in e enkrat preplete e vse 3 omenjene teme

IDEJA: Ko mu Julija vraala ljubezen, se bo pesnik poutil srenega, tako bo spet nael svoj navdih, pisal
bo veselo poezijo, ki bo razveseljevala, zdruevala in osveala slovenski narod, da bo ljubil svojo
domovino

Metafore:
viharjev jeznih mrzle domaije slabo stanje slovenskega naroda
kar raste ro na mladem nam Parnasi pesniki s tistega asa
mokrcvetee ro'ce poezje poezije izvirajo iz srca
Iz krajev niso, ki v njih sonce sije verzi izvirajo iz neusliane elje po ljubezni (zamorjenosti)
Cel as so blagih sapic pogre'vle hrepeni po ljubezni
In gnale bodo nov cvet bolj veselo poezije bodo bolj vesele kadar mu bo Julija naklonjena
...

Sonetni venec so ustvarili italijanski renesanni pesniki v sienski akademiji v 15. st. T.i. sienski sonetni
venec je med vsemi najzahtevneja pesnika oblika z zelo strogo zgradbo. Pesmi v njem se prepletajo
tako, da se zadnji verz vsakega soneta ponovi kot prvi verz naslednjega soneta. Zadnji verz zadnjega
soneta, to je tirinajstega, je hkrati prvi verz prvega soneta v vencu. Prvi oziroma zandji verzi sestavljajo
t.i. magistralni sonet (glavni sonet ali magistrale, tudi mojstrski sonet), ki je zgoeno sporoilo celotnega
sonetnega venca.

Pevcu
eno najpomembnejih Preernovih lirskih besedil, iz ''prometejskega obdobja'' (1834-1839)
TEMA: bivanja in poetoloka
glavni motiv je pesnikovo trpljenje, izpovedano e v drugih njegovih delih, v Pevcu ga obvlada z motivom
pokonnega vztrajanja
ZGRABDA: strogo urejena, simetrina, tevilo verzov v posamezni kitici se poveuje simetrino
(2,3,4,3,2), urenejost verzov krepijo tudi zvoni uinki izbranih rim, in posebna samoglasnika igra
poudarjenih vokalov, rime so postavljene v strogem redu vokalne lestvice a, e, i, o, u, emur pravimo
glasovno slikanje.
IDEJA: izpoved poklicne usode poeta, da mu v ivljenju ne preostane ni drugega kot pokonno
vztrajanje, to pa je resignirano, nenehno trpljenje brez miru.
prve 4 kitice so napisane v obliki retorinih vpraanj, zakljuujejo se s klicaji. Odgovore na ta vpraanja
pozna pesnik sam, nanje pa lahko vsak izmed nas odgovori drugae.
V drugi kitici sreamo Poremeteh mit (Prometej je bil starogrki mitoloki junak, Uranov vnuk, Bogovom
je ukradel ogenj inga dal ljudem, Zevs ga je zato kaznoval; dal ga je ivega vkleniti v skale Kavkaza, kjer so
mu kragulji kljuvali jetra, ki so mu vsako no znova zrasla. Reil ga je Zevsov sin Heraklej.). Prometej v
pesmi predstavlja pesnika, kragulj pa drubo.
Nezakonska mati
pesem je napisana kot izpoved nezakonske matere, mati nagovarja svojega otroka v zibelki in mu
prisega brezpogojno ljubezen, saj sta ostala v patriahralnem okolju sama in zapuena. Materinska
ljubezen ji v surovi resninosti daje mo, da kljubuje plehki in nerazumevajoli drubi

Vlonica v njej lirski subjekt prevzame vlogo druge osebe (Preeren = nezakonska mati)

ZGRADBA:
-blizu ljudski pesmi
-6 kvartin
-preprosto dekletovo izraanje
-preprosta metaforika = folklorna metaforika
- Doloeno tevilo naglaenih samoglasnikov med njimi pa je poljubno tevilo nenaglaenih TONINI
VERZ

Zdravljica
druabna napitnica s politino vsebino Slovencem prenaa ideje francoske revolucije (enakost,
svoboda, bratstvo), vsebuje vizijo demokratino urejene drube s svobodnimi narodi, temelj takega
sveta pa je lahko le dobri lovek

Pesem je sestavljena iz osmih kitic, od katerih je vsaka zaokroena celota.

Prva kitica je uvodni nagovor, posveen prijateljem, vinski trti in vinu. Druga kitica je namenjena
slovenski zemlji in njenim ljudem ter izraa idejo o enotni Sloveniji. Tretja kitica meri na sovranike in
zatiralce slovenske svobode ter poziva k razbitju asolutizma. etrta kitica izraa idejo vseslovanskega
bratstva in zaveznitva . V peti kitici pesnik slavi vse Slovenke, njihovo lepoto in pomembno vlogo v
slovenski drubi. esta kitica je napitnica slovenskim fantom, njihovemu pogumu, zvestobi domovini in
pripravljenosti na boj. V sedmi kitici nadaljuje idejo etrte kitice, ko spregovori o viziji bratskega soitja
vseh ljudi in vseh narodov sveta. Osma, zadnja kitica je nagovor omizju prijateljev, ki so se zbrali zato, ker
mislijo le dobro. Napitnica velja vsem dobrim ljudem in lovenosti.

Zdravljica je napitnica, kar se izraa e v naslovu. Je prigodnika pesem, navadno namenjena pivskemu
omizju. Toda pesem je napitnica le v izhodiu, saj je Preeren v njej izrazil aktualne politine razmere in
svoj odnos do naroda.
Zdravljica pa je tudi likovno oblikovana pesem, saj imajo verzi vseh osmih kitic razlino tevilo zlogov (7 8 7 - 8
3 3 8), ki so pisani sredinsko in tvorijo podobo ae.
V Zdravljici se pojavljajo nasledje teme: domovina, svoboda, enotnost, mir in soitje med vsemi narodi ter osebna
dobrota posameznika.

Krst pri Savici

Preeren je pesem oznail kot povest v verzih, 1836

ZGRADBA:
Delo Krst pri Savici je sestavljeno iz treh delov:
Prvi del je posvetilo Preernovemu prijatelju Matiju opu, ki je umrl zelo mlad, ko se je utopil v Savi
(1835). Ta del je sestavljen iz 4 kitic (dveh kvartin in dveh tercin). Verz je Italijanski enajsterec, rima je v
kvartinah oklepajoa (abba), v tercinah pa verina (cdc dcd).
Drugi del, Uvod, opisuje zadnji boj med pogani in kristjani v Ajdovskem gradcu. Ta del je sestavljen iz 26
trovrstinih kitic oz. tercin. Tudi v tem delu je verz It. enajsterec, rima pa verina (aba).
Tretji del, Krst, opisuje duevno stanje poraenega vojskovodje rtomira in njegovo pokristjanjevanje. Ta
del je sestavljen iz 53 osemvrstinih kitic oz. oktav ali stanc. V kitici je rima trikrat prestopna in enkrat
zaporedna (abababcc). Tudi tukaj je verz It. enajsterec (pet popolnih jambov in en poudarjen zlog).

MOTIVI IN TEMATIKA:
Motivi in teme v Uvodu ter Krstu niso povsem enake.
Prvi motiv, s katerim se sreamo v Uvodu je boj za staro slovensko svobodo. Naslednji motiv je
bratomorna vojna med poganskimi kranskimi slovenci, sreamo pa se tudi z motivom junakega
vztrajanja malotevilnih poganov v smrtnem boju. Osrednji temi, ki ju vsi ti motivi nosijo sta vojna tema
ter ideja o narodni, drubeni in posameznikovi svobodi, kot poglavitni vrednoti v ivljenju vsakega
posameznika.
Krst se zaenja z motivom premaganega junaka in motivom samomora. Nato se sreamo z motivom
ljubezni med rtomirom in Bogomilo. Nadaljuje se z motivoma pokristjanjevanja in devike zaobljube
kona pa z motivom krsta. Vsi ti motivi nosijo bivanjsko, ljubezensko in versko temo.

IDEJE:
Ideja o svobodi, kot poglavitni vrednoti v ivljenju.
Absolutna srea v ivljenju ni mogoa
rtomir romantini junak, nasprotje med idealom in strastjo
Znaajske besede imen rtomir (nekdo, ki rti sovrai mir) in Bogomila (enska, ki ljubi
Boga)

LIRSKE, EPSKE IN DRAMSKE PRVINE:

Epske prvine: So najbolj prisotne v Uvodu, kjer je opisan boj slovenskih poganov s kristjani, ki so svojo
vero irili z meem ter ljubezen do svobode. Pripoved tee stvarno, o dogodkih poroa jedrnato, ustavlja
se samo pri prvinah, ki jih je potrebno povdariti zaradi boljega razumevanja.
Lirske prvine: Prisotne so predvsem v Krstu. Na pripovedovalevo mesto stopi lirski subjekt. Opis
pokrajine, rtomirovo razpoloenje in premiljevanja, njegov up in strah (razmiljanje o slapu in reki)
njegova neusliana ljubezen do Bogomile, spoznavanje neizbene usode in resignacija.
Dramske prvine: So najbolj prisotne v zakljunem delu Krsta. Dialog med rtomirom, Bogomilo in
duhovnikom ob slapu Savica, rtomirovo ibko upiranje Bogomilinem preprievanju in na koncu njegova
vdanost v usodo.

INTERPRETACIJA:
Uvod: Kranska vojska pod vodstvom Valjhuna nasilno iri kransko vero. Veliko ljudi je e pobitih,
predvsem poganov, le rtomir se e brani s svojo vojsko. Zatee se v trdnjavo Ajdovski gradec v bohinjski
dolini. Sovraniki ga e est mesecev zaman oblegajo. rtomirovo vojsko e pesti lakota. Ponoi
nartujejo preboj iz trdnjave, ker mislijo da se je Valjhunova vojska zaradi viharja umaknila v svoje koe.
Kristjani pa se niso umaknili, ker so tudi oni to no nameravali napasti rtomirovo vojsko. Vname se
straen boj. Zemlja je pokrita s trupli kristjanov in poganov. rtomir je edini izmed poganov, ki se je
uspel reiti.
Krst: Svetla zarja pokae lepoto okolice bohinjskega jezera. rtomir je e iv in sklene oiviti svoje
preprianje v pogansko vero, zato odrine na otok sredi blejskega jezera, kjer eli opraviti darovanje
boginji ivi. Tam zagleda njeno sveenico, prelepo estnajstletno Bogomilo. Vname se ljubezen na prvi
pogled, vendar ga aka dokonni boj s kristjani. rtomir se zaveda nesmiselnosti svojega boja, kristjani
so v premoi in ne more zmagati. Od samomora ga zadri le podoba svoje ljubezni Bogomile. aka jo pri
slapu Savica. Najprej je preseneen, ko mu Bogomila oznani, da je prestopila v kransko vero, saj je v
svojem obupu, da je rtomir mrtev, nala edino tolabo v molitvi. Sedaj je redovnica in se bosta lahko
zdruila le po smrti. rtomiru se takrat zruijo vse sanje o srenem ivljenju z ljubljeno Bogomilo. Na
eljo svoje ljubljene sprejme kransko vero, v upanju, da se zdruita v posmrtnem ivljenju. Postane
duhovnik v Ogleju in nikoli ve se ne vidita..

Here svet
romanca
po zgledu panskih romanc: z mokimi asonancami v vsakem drugem verzu
velja za prvo romanco v slovenini
TEMA: herino sprejemanje oetovega svarila pred ljubimcem, hi oetovo jezo sprejema, saj ve da je ta
v resnici dobrohotna in jo obrne sebi v prid
ZGRADBA:
-3kitice, razlino t. verzov
-ni rime, pojavi se asonanca (ponavljanje samoglasnikov)
-verz je osemzloni trohej
-dialog
-veliko dialektizmov

Romanca kraja pripovedna pesem, pogosto vsebuje tudi lirske prvine. V nasprotju z balado se kona
vedro ali celi humorno. Izvira iz srednjeveke ljudske pesmi, in sicer iz panske romance. Po vsebini
razlikujemo zgodovinske, ljubezenske, socialne, satirine..

Neiztrohnjeno srce
balada
poetoloka tema
pripovedna pesem o skrivnostnem mrtvecu, ki mu scre v zemlji ni moglo strohneti. Stari modri mo je
povedal da gre za pesnika, ki je umrl zaradi nesrene ljubezni. Ker svojih pesmi in sanj, ki mu jih je
vdihnila narava, ni mogel izpeti, bo njegovo srce strohnelo ele tedaj, ko bo spet nalo stik z naravo. Izvir
poezije je torej globlji kot je poetova dua - je narava, vesolje, so nadloveke moi. Pesimistino
ozraje, ki ga v pesmi ustvarjajo znailni baladni motive grozljive fantastike, se konuje z idejo o
pesnikovem zvelianju.

ZGRADBA:
nibelunka kitica tirivrstina kitica, v njej se po dva verza rimata zaporedno. Verz se imenuje
nibelunki verz, to je jambski trinajsterec, sestavljen iz dveh polstihov, ki ju po sedmem zlogu loi odmor
oz. cenzura
EVROPSKI NATURALIZEM IN REALIZEM 1830-1870
Realizem je evropska umetnostna smer, ki se pojavi kot odpor proti romantiki (lat. realis = stvaren, stvar)
Na njegov nastanek so vplivale drubene spremembe, ki jih je spodbudil razvoj meanstva,
kapitalistine drube in s tem v zvezi propadanje plemstva, na katerem so temeljile stare monarhije in
njihova mo. V zahodnoevropskih dravah dobi mo meanstvo. Realizem se najprej pojavi v filozofiji,
nato pa se prenese na besedno umetnost. Na motiviko in ideje realistine knjievnosti vplivajo tudi
pozitivizem (A. Comte), ki temelji na upotevanju dejstev in razuma, H. Taine so svojo teorijo dednosti
(na loveka vplivajo trije faktorji: doba, dednost, okolje) vpliva na naturalizem (poglobljeni realizem),
dialektien materializem (K. Marx, F. Engels) ter silovit razvoj naravoslovnih ved (C. Darwin).

Pisatelje je zanimalo predvsem, kako stvarnost, vsakdanje ivljenje, ter drubenopolitine razmere
vplivajo na posameznika in njegovo ivljenje. Ustvariti so hoteli literarne like, ki bi bili tipini predstavniki
sodobnega drubenega sloja ali razreda. Pri tem so bili do stvarnosti po veini kritini. V knjievnost
vstopijo nove teme: opisi stvarnih drubenih razmer in posameznikov, ki se v konkretnih razmerah borijo
za svoj ivljenski prostor. Jezik je naraven, nepatetien, pripoved je objektivna, jezik karakterizira like.

Realizem razvije ve smeri:

- romantini realizem vsebuje e nekatere prvine romantike (Balzac)
- objektivni realizem avtor je nepristranski opazovalec (Flaubert)
- kritini realizem avtor opozarja na vse slabosti drube (Gogolj)
- psiholoki realizem avtorji so pozorni na notranji, psihini svet loveka (Dostojevski)
- impresionistini realizem preplet udnih zaznav(ehov)
- poetini realizem blizu je romantinemu realizmu (Kersnik)

Realizem se najbolj uveljavlja v pripovedni prozi, zlasti v novelah in romanih. Ti podrobno prikazujejo
zunanji svet, okolje, dogajanje in osebe, tako njihovo zunanjost kot notranje ivljenje, zato so pogosto
zelo obseni.

Realizem lirike skoraj ne pozna. Poezija je samo epska. Razvije pa dramatiko, in sicer tezno dramo.

GUSTAVE FLAUBERT 1821-1880

Gospa Bovary
roman
Od Eme se priakuje da se bo poroila in gospodinjila. Poroi se s podeelskim vdovcem-zdravnikom ki jo dolgoasi,
saj si ona eli zabave, razkoja in opaenosti v drubi. Njen propad se zane ko prevara moa. Zaradi dolgov v
obupu napravi samomor. Kmalu umre tudi njen mo. Hi je obsojena na ivljenje delavke.

Slogovno in tematsko roman uvramo v objektivni realizem avtor je nepristranski opazovalec, ne

moralizira, ne obsoja

personalni pripovedovalec ve toliko, kot ve junak

MILE ZOLA 1840-1902

Naturalizem je smer, ki sledi realizmu in skua upodabljati stvarnost im bolj naravno v smislu
resninega, predvsem loveka. Razlike so v stopnji prikazane resninosti. Realizem izbira teme, stilizira
resninost, naturalizem pa upodablja dokumentarno, objektivistino, znanstveno. Upodabljano spada
pod grobo in grdo resninost, obravnavajo se teme kot so prostitucija, seksualnost, revina, .. Prevlada
proza nad poezijo, v ospredju sta roman in novela, del dramatike.

Beznica
roman
Zola je zaetnik in najpomembneji predstavnik naturalizma, ki naj bi ivljenje prikazobal znanstveno, na
temelju biolokih in socialnih zakonitosti. V obliki literarnega eksperimenta naj bi pisatelj dokazal
uinkovanje treh determinant: okolje, obdboje, dednost (Taine)
Junaki naturalistinih Romanov so proletarci, ki se kljub trudu ne morejo povzpeti vije, saj jih njihov
drubeni stan preve zaznamuje.
Glavna junakinja Beznice je Gervaise Macquart, preprosta perica iz parikeha predmestja, ki ima s
klobuarjem Lantierom tri nezakonske otroke. Ko jo Lantier zapustim se poroi s kleparjem Coupeaujem;
sprva ji kae na uspeh, na koncu pa zaradi ivljenskih okoliin (velika revina, Coupeaujeva nesrea pri
delu, Lantierova vrnitev, alkoholizem) propade.

Nikolaj Vasiljevi Gogolj 1809-1852

Pla
novela
Prezrt, priden sanjav, uden lovek Akaki si nekega dne kupi pla. Takrat ga ljudje opazijo in povabijo na
zabavo, kjer se on dolgoasi. Na poti domov mu pla ukradejo in nihe mu noe pomagati. Umre in kot
duh krade ljudem plae po ulicah dokler ga ne ukrade uradni osebi.

Pla je realistina novela realistino slikanje uradnikov in visoke birokracije prepleta z groteskno-
fantastinimi sestavinami
IDEJA: kritika krivinih drubenih razmer, v ospredju je moralna ideja
tip realizma: groteskni, kritini realizem

Mali lovek nepriznan, zapostavljen lovek, v ruski literature so mali ljudje ponavadi rtve carskega
plemiko-birokratskega reima. Ker so nebogljeni, a poteni, se ob njihovih traginih usodah razkruvata
pokvarjenost in krutost mogoneev.
Groteska meanica nenavadnih, popaenih, trpko kominih, grozljivo smepnih, noravih, ironinih
podob, ki piscu omogoajo opazno preoblikovati sliko resninosti; sorodna je karikaturi.

HENRIK IBSEN 1828-1906

Nora
drama
DOGAJALNI AS: Drama obsega le tri zaporedne dneve okrog boia, zgodba se dogaja v sodobnosti.
Preddogajalni as je bistveno obseneji, skoraj vse Norino ivljenje, zlasti pa zadnjih osem let, odkar je
poroena s Helmerjem (Helmerjeva bolezen in napredovanje, zadolnica).
DOGAJALNI PROSTOR je v vseh treh dejanji nespremenjen. Gre za udobno, a ne preve razkono
opremljeno dnevno sobo v tipinem druinskem stanovanju srednjega sloja tistega asa v norvekem
obmorskem mestu. Zunaj: neprijazen, krut svet; znotraj: navidezno varen meanski dom.
ZUNANJA ZGRADBA: tri dejanja

Nora in Torvald sta na videz idealen zakonski par, vendar se izkae da njun zakon temelji na prevarah in
laeh. Nora si je, da bi omogoila njegovo nujno zdravljenje v Italiji, pred osmimi leti brez moeve
vednosti sposodila denar, esar po zakonu ne bi smela, hkrati pa je e ponaredila oetov podpis.
Krogstad, pri katerem si je denar izposodila, ji grozi z razkrinkanjem. Nora se boji za moev ugled, ko pa
on izve za njena dejanja, je izkae da ji ni ni hvaleen in da se boji le zase. Zato ga Nora zapusti.

Tezna ali problemska drama prikazuje kak drubeni ali ideoloki problem, ki ga v obliki teze izrazi ena
od nastopajoih oseb. Navadno e ponudi mono reitev.

Ibsen je ustvaril t.i. analitino dramo, znano e od antike. Gradi na analiazi preteklih dogodkov, kjer se
vse odloilno zgodi e pred zaetkom dramskega dogajanja, drama pa prikazuje samo postopno
razkrivanje preteklega, ki ima posledice v sedanjosti. Na to se navezuje motiv problema dednosti.

MED ROMANTIKO IN REALIZMOM NA SLOVENSKEM

SIMON JENKO 1835-1869

Obrazi
cikel pesmi (21 pesmi)
ZGRADBA: tri tirivrstine kitice (vsaka pesem), t.i. krakovjakov
Naslov opozarja, da gre za slike oz. podobe iz narave in tudi iz lovekega svetam, ki se e pribliujejo
realizmu; pesnikov cilj je prikazati objektivno podobo ivljenja, brez pretiranega, romantinega
ustvovanja
narava nima ve podrejene vloge, kot v romantiki, ni ve ustveno, subjektivno preoblikovana
SPOROILO: pesimistino, loveko bivanje je krho in minljivo v primerjavi z venostjo narave
Obraz beseda izhaja iz ruine in pomeni podobo, sliko. V knjievnosti gre za kratko pesniko ali
prozno besedilo, v katerem je v ospredju zanimanja zunanja pojavnost predmeta. Ustvarjalec s svojo
subjektivnostjo ostaja im bolj neopazen
SIMON GREGORI 1844-1906

loveka nikar!
Pesem je deljena na dva dela. Prvi del zavzema hvalnico Bogu, drugi del pa je razmiljanje o avtorjevem
ivljenju, temu pa sledi molitvena pronja.
Oblika pesmi je molitev (umetnika). Zane se kot hvalnica bogu, spremeni se v molitveno pronjo, ki pa
nima obiajne verske vsebine. Njena ideja je z verskega stalia celo nenavadna. Je pa tudi primer
pesimizma, znailnega za 19. stol., imenovanega svetobolje ali svetoalje. Ta pesem je torej osebno in
ivljenjsko izpovedna.

Pesnik zane s hvalnico Bogu. Pravi, da je zrl v delavnico Boga, da je videl, kako je ustvarjal bitja in kako
se nobena stvar ni porazgubila. Zrl je v njegovo delavnico in poleg venega ivljenja videl, kako vse tee,
se vrti, nikjer ni smrti. Potem pa se zane toba, v kateri pove, da ljudje toijo, ko jim umre nekdo drag, in
se vpraa, zakaj, ko vendar smrti ni. Zane se molitev k stvarniku: " Zaetnik moj, ki si me ustvaril...". Spet
hvalnica Bogu. Pravi namre, da je Bog poln ljubezni in resnice. Potem sledi e pronja Bogu, ko prosi, da
naj iz njegovega posmrtnega prahu ustvari karkoli, le tako trpeega loveka, kot je on (pesnik), ne.

Miselna/refleksivna pesem je vrsta pesemskega besedila, z izrazito razmiljujoo vsebino.

ANTON AKERC 1856-1912

Mejnik
balada
snov iz ljudskega ivljenja, socialne problematike tedanjega asa
viden je premik od predromantine balade in romance k realizmu
pesmi so zgrajene izrazito dramatino, s kratko zasnovo, daljim zapletom v stopnjah, vrh iz razplet pa se
zgodita v najkrajem monem asu in verzno-kitinem prostoru
slog je izrazito zgoen, jezik se pribliuje vsakdanjemu govoru

JOSIP JURI 1844-1881

Deseti brat
prvi slovenski roman
Sintetina zgodba o revnem tudentu Lovretu Kvasu, ki pride na grad Slemenice za domae uitelja
devetletnemu sinu podeeleskega graaka Benjamina in se zaljubi v njegovo her Manco.Tudi ona ga
vzljubi, ampak je namenjena za nevesto Marijanu Pikavu, sinu graaka Poleska. Skrivna ljubezen med
Lovretom in Manco se po tevilnih zapletih kona sreno, saj se poroita. Osrednja oseba romana je
Martinek Spak, imenovan deseti brat, katerega ivljenska usoda in povezanost z osebami v romanu se
razkrivata postopni in vplivata na potek dogajanja v sedanjosti. Martinek je zatajeni otrok graaka
Pikava, ki je v mladosti iz koristoljublja zapeljal njegovo mater, nato pa jo je z otrokom zapustil.
Martinek se je spremenil v potepuha in desetega brata, da bi izsledil oeta in se mu maeval. Analtina
zgodba se kona tragino. Pikav se pokesa svojih grehov in si vzame ivljenje sam. Martinka v spopadu
smrtno rani polbrat Marijan, Pikavov sin iz drugega zakona.

Delo vsebuje tri zgodbe :

- Ljubezenska zgodba med Kvasom in Manico, ki je sintetina.
- Druinska zgodba med Pikavom, Marjanom in desetim bratom, ki je analitina.
- Zgodba vseh pivcev, ki se sestajajo v Obrakovi krmi.
Vez med sintetino in analitino zgodbo vzpostavlja deseti brat.

Romantini in realistini elementi:

V romanu se pojavljajo tako realistini kot romantini elementi, ter osebe ( romantine osebe Manica,
deseti brat, romantino realistine osebe Lovre Kvas ).

Romantine in realistine prvine:

romantine prvine:
ljubezenska motivika;
pripovedna tehnika z analitinim razkritjem (skrivnostna, mrana preteklost);
zlo je kaznovano in dobro poplaano;

realistine prvine:
kraj in as sta tono doloena;
natanen opis oseb;
celotna zgodba je realistina, ni prisotnih nikakrnih nemogoih pojavov in bitij.

sintetina ali razvojna zgodba poteka v naravnem asovnem zaporedju perd bralevimi omi, zato za
njeno razumevanje ne potrebujemo dodatnih pojasnil.
analitina ali razlenjevalna zgodba postopno razkriva dogodke iz preteklosti, pomembne za
razumevanje dogajanja

Teleja peenka
znaajevka/psiholoka novela (obraz)
Upokojeni Biti pretirava v svoji ljubezni do reda in ustaljenih navad, njegova edina ljubezen je teleja
peenka, ko jo vsak dan zauije v isti gostilni, pri isti mizi. Ko pa enkrat vidi, kako jo pripravijo, se mu
zameri. Po nasvetu znancev je zanj edina reitev poroka, eli si eno, ki bi bila predvsem dobra kuharica.
Izbere si mlado hino deklo in jo zasnubi, po nakljuju pa slii besede s katerimi dekle zavraa njegovo
snubitev. Te besede ga popolnoma potrejo, zato mu odpove srce.

JANKO KERSNIK 1852-1897

Jara gospoda
roman
kritika lovekove notranjosti in moralna kriza slovenske jare gospode
Zgodba se dogaja v trkem okolju. V ospredju so sodnik Andrej, adjunct Pavel in notar Valentin kot liki
tipinih trkih izobraencev. Osrednji dogodek je nepriakovana poroka sodnika Andreja z lepo toajko
Anko, ki se tako povzpne na drubeni lestvici, ne pa tudi v oeh krajanov. Malomeansko okolje malde
dame ne sprejme kot sebi enake. Razoarana Anja, ki ne najde opore pri mou, podlee zapeljevanju
Pavla. Ko mo izve za prevaro se ji odpove, Pavel pa poie slubo v drugem kraju. Razplet zgodbe s
traginimi posledicami izvemo v epilogu romana, ki se dogaja po desetih letih; Anki na sodiu sodijo
vlaugarstva in beraenja, sodi ji Pavel. Ko jo prepozna jo obsodi na 3 dni zapora. Anka v zaporu umre,
na njen pogreb pride samo Pavel.

Poetini realizem oznaka za omiljen, s humorjem ali moralnim naukom obogaten realizem
vodilni motiv ponavljajoi se motiv, ki opozarja na sporoilne sestavine literarnega dela

IVAN TAVAR 1851-1923

Visoka kronika
zgodovinski roman
Zgradba:
roman je zasnovan kot prvi del nedokonane trilogije o ivljenju Visoanov od 16. do prve polovice 19.st.
Prikazuje dogajanje od sredine tridesetletne vojne do drugega desetletja 18.st. Roman je po obliki
kronika, ki jo kot prvooosebni pripovedovalec zapisuje stareji sin visokega gospodarja Izidor Khallan.
Zgradba romana je sintetino-analitina. Analitina zgodba, ki obsega sedem poglavij, pripoveduje o
mrani preteklosti in kesanju Polikarpa Khallana, v naslednjih sedmih poglavjih pa Izidor v razvojni
(sintetini) zgodbi opisuje svoje ivljenje in ivljenje na Visokem po oetovi smrti.
Kroniko pie Izidor Kalan, boje lovek, vzgojen v strogem katolikem duhu. Njegov oe Polikarp, se je v
mladosti udeleil tridesetletne vojne v Nemiji in ko sta se s prijateljem vraala sta ukradla vojako
blagajno, nato pa ga je Polikarp med potjo ubil in si sam prilastil dobiek. S tem denarjem si je kupil lepo
posestvo, vendar sree tudi v tem ni nael, saj ga je vedno spremljal obutek krivde. Bil je grob, surov
lovek, ki je pretepal eno in otroka (Jurija in Izidorja). V kleti si je naredil bivalie le zase, kjer je spal, saj
ga je ponoi tlaila mora. Nekega dne je sinu, ki ga je zalotil, da hoe pobrati denar, odsekal prst. Na
smrtni postelji je starejemu sinu Izidorju naroil naj gre v Nemijo poiskati herko umorjenega prijatelja,
Agato, in jo pripelje na Visoko, saj je menil, da polovica premoenja pripada njej. Prav tako pa mu je
Agato namenil za eno, kar je Izidor sprejel kot oetovo voljo. Ve pa je bila tudi sosedu Marksu, ki pa ga
ni marala, zato ga je zavrnila. Le-ta pa se ji mauje tako, da jo obsodi arovnitva. Da bi dokazala
nasprotno, mora Agata v reko in e ni arovnica se bo reila, drugae pa jo bo tok odnesel in bo utonila.
Ko se je e skoraj reila jo zajame moan tok in odnese. Iz vode jo rei Jurij, ki je bil vanjo na skrivaj
zaljubljen in tako si jo pridobi za eno. Izidor nato odide v vojsko in prepusti posestvo bratu, ko pa se vrne
se poroi s sosedo Margareto, s katero je imel sina, ki je el za duhovnika in pie zadnje poglavje kronike.

Zgodovinski roman zajema snov iz bolj ali man realne preteklosti. Tudi osebne v njem so lahko
zgodovinske, vendar je ponavadi ve domiljijskih.
EVROPSKA NOVA ROMANTIKA / DEKADENCA / SIMBOLIZEM /
MODERNA

Po letu 1850 se pojavijo umetniki, ki sta jih zdruevala odpor do stvarnosti in pojmovane, da poleg
stvarnosti obstaja pe neka pojavnost, ki jih zakoni stvarnosti ne morejo do ivega in je nosilka pravega
ivljenskega bistva; lepota navideznih svetov, sanj, domiljije
- izrazito nasprotovanje realizmu in naturalizmu (umetnost ne posnema narave)
- poudarjanje pomena larpurlartizma in esteticizma (umetnost je najvija vrednota, ki ni zavezana
ne naravi, ne drubi, zato lahko umetniko ali estetsko postane vse)
- poudarjeno nasprotje med izjemnim posameznikom in stvarnostjo oz. banalno drubo
- resnico lahko dojemamo s ustvi, uti, intuicijo (3 smeri)
- Vrednote, ideje nove romantike: ustva, pesimizem, lepota, individualnost, dua, fantazija,
domiljija, upornitvo, razkol med ideali in realnostjo
Razlika med novo romantiko, dekadenco in simbolizmu se kae v pojmovanju posameznika;
NOVA ROMANTIKA : posameznikova izjemnost je v lepoti njegove due, dragocenost njegovih obutij,
ustev, razpoloenj..
DEKADENCA: (=propad) posameznikova izjemnost je predvsem v njegovi telesni ali utni sferi
(pomembni so motivi omame, spleena, lepote,..).. estetika grdega, bohemski ivljenski slog,
provokativnost, spleen, dendizem, beg v umetne svetove (alkohol, erotika, droga), telesnost, utnost,
hipersenzibilnost
SIMBOLIZEM: posameznikova izjemnost je predvsem v njegovi duhovni zmonosti, da vzpostavi stik s
globljo duhovno resninostjo... spiritualnost, metafizika, trascendenca, intuicija, simboli

NOV SLOG = IMPRESIONIZEM opisovanje notranjih obutij, razpoloenj z vtisi iz narave, doivljanje
trenutka, hipa, fragmentarnost, estetskost...

filizofija: Nietzsche (individualnost), Berson (intuicionizem), Emerson (iracionalizem)

Najbolj so se te smeri izraale v liriki, manj v pripovednitvu.

Med pripovednimi vrstami so bile v ospredju predvsem kraje oblike (novela, pravljica, rtica)

CHARLES BAUDLAIRE 1821-1867

Tujec
pesem v prozi
do skrajnosti stopnjevano nasprotje med posameznikom in neustrezno stvarnostjo

pesem v prozi besedilna vrsta kratkega obsega, napisana je v bolj ali manj ritmizirani prozi in je
izrazito lirska. Zanjo so znailne tevilne figure, metaforika in ustvena zaznamovanost.

Omamljajte se!
dekadenno besedilo
Vseeno na kaken nain se lovek omami oz. pobegne iz realnosti
OSCAR WILDE 1854-1900

Saloma
poetina dekadentna drama
Kratka drama v enem dejanju, sintetina, dogaja se en veer okoli Herodove palae. Salomin ples in nato
uresniitev njene elje. Snov je biblijska in govori o usmrtitvi Janeza Krstnika, v drami poimenovanega
Johannaana. Wilda zanimajo ustvovanja, razpoloenja in ne zgodovinski podatki, zato je drama
pesnika, poetina. Dogaja se za asa Kristusovega ivljenja na blinjem vzhodu.
Saloma je tipina dekadentna junakinja egoistina, ukvarja se samo s svojim hotenjem, eljo.. zaeli si
Johanaana, ki je njeno nasprotje. Je senzualna, telesna, Johanaan pa spiritualen. Ona opeva njegovo
telo, on govori o bogu.
Saloma je sad poelenja vseh na dvoru, celo njen oim Herod si je eli. Njej obudovanje prija, vendar
ostaja notranje hladna. Ko uzre Johanaana in zaslii njegov glas, jo zane preemati posedovalna slast,
toda svetniki Johanaan je gluh za njene elje in jo zavrne. Herod obljubi Salomi da ji za vzameno za njen
ples da karkoli si bo zaelela, ona zahteva Johanaanovo glavo. Ko Herod kasneje vidi kako Saloma
brezumno ljubkuje Johanaanovo glavo na pladnju, jo da usmrtiti.
SLOG: umetelnost, dekorativnost
Poetina drama je v irem smislu vsaka drama napisana v verzih, v ojem pa drama, ki v bolj ali manj
ritmizirani obliki ponazarja lirino ozraje in ustvena stanja ter razpoloenja nastopajoih oseb.

SLOVENSKA MODERNA (NOVA ROMANTIKA) 1899-1918

1899- Cankar, Erotika; upani, aa opojnosti
1918- Cankarjeva smrt, konec 1.sv.vojne
Avtorji:
Dragotin Kette
Josip Murn Aleksandrov
Izidor Cankar
Alojz Gradnik
+sopotniki: Zofka Kvedrova, Fran Milinski, Fran S. Fingar

POMEN OBDOBJA:
- ve enakovrednih avtorjev
- literature je soasna evropski
- vse 3 vrste literature (poezija, pripovednitvo, dramatika)
- vse umetnosti (slikarstvo, arhitektrua, glasba..)
- moderneje oblike (svobodni verzi, verzni prestopi)

DRAGOTIN KETTE 1876-1899

Na trgu
podoknica/serenada
SLOG: impresionistien, zvoni in vizualni uinki
TEMA: ljubezen
MOTIVI: vodnjak, luna, Angela..
SPOROILO: neusliana ljubezen

verzni prestop pomen prestopa iz enega v drug verz (poseben ritem zvoni + pomenski uinek),
nadaljevanje misli v naslednjo vrstico

JEZIK: pesem je uglasbena, evfonija zvona ubranost, zamenjani besedni red, nasprotja, okrasni
pridevniki, ponavljanja, poosebitve

JOSIP MURN 1979-1901

Pesem o ajdi
kmeka pesem
impresionizem: ajdo vidi, voha.. impresije iz narave
SPOROILO: minljivost, ciklinost ivljenja
TEMA: ajda, kmeko ivljenje

IVAN CANKAR 1876-1919

Na klancu, 1902
roman
materinski, enski , avtobiografski, socialni, drubeni roman
3 teme: materinstvo, socialna beda, trpljenja in hrepenenja
2 ideji: fatalizem (vdanost v usodo), teza (ideja aktivizma, optimistina ideja: izobrazba je reitev iz
revine)
V romanu je veliko simbolov: klanec, tek za vozom, lu v uiteljevem oknu..
oblika romana je ciklina
novoromantien v ospredju je Franckino osebno ustvovanje
MOTIVI: beda, siromatvo, revina, propadanje, alkoholizem, mueniko maternitvo, zadolevanje

Pripoved je sestavljena iz osmih poglavij:

1. Za vozom
2. Fanny
3. Kako se je Francka moila
4. Izgnanci
5. Vzbrstela je mladika
6. tudent Lojze
7. Vraajo se izgnanci
8. Klanec siromakov

Roman se zane s Franckinim tekom za vozom romarjev, iz nje se norujejo in pozabijo nanjo. e
mladoletna Francka mora iti sluit, denar jemlje mama, doivi prvo veliko ljubezensko razoaranje.
Francka se poroi s krojaem, na ta dan pride drug kroja, ki unii Franckinemu mou posel. Eden od
sinov ponovi oetovo usodo (odide v svet, zboli in umre), hi ponovi materino usodo, sin Lojze (Cankar)
pokae talebt za olanje, vendar olo pusti. Na koncu Francka umre.

Hlapec Jernej in njegova pravica, 1907

povest
povezana s pisateljevo kandidaturo na volitvah (za socialistino stranko)
- izrazito angairana, dekadenna literature
- etina vpraanja, drubena pravinost

hlapec Jernej gre po 40. letih dela , ko umre njegov gospodar in vse skupaj podeduje gospodarjev sin,
iskat pravico k upanu, sodniku, cesarju, upniku.. pravice ne najde, zage posestvo in ljudje ga vrejo v
ogenj

ciklino paralelno dogajanje: kljub menjavi prizori se vrstijo podobni prizori in ustvarjajo skopo
enopramenasto pripoved

Hlapci
drama, 1909
- kljuno delo Cankarjeve literature
- drama je zasebna, druinska (kot Ibsen) resna vsebina, proza, sodoben jezik, realen as in
prostot
- socialna, etina, politina drama
- 60x ocenjena za neprimerno (cenzura)
- protest uiteljev zoper njo

IDEJA: hlapci slovenci ljudje, ki menjajo svoje nazore glede na oblast

junak je uitelj Jerman

dramski trikotnik:
zasnova: Volitve, zmaga klerikalcev, junakov osebni poraz (zapusti ga enska)
zaplet: junak: upnik...komformizem ostalih uiteljev
vrh: junak: upnik.. zunanji konflikt (enakovreden boj), notranji konflikt (sin:mati)
razplet: junak ustanavlja izobraevalno drutvo in doivi poraz
razsnova: Jermana premestijo na Goliavo, z njim gre neka uiteljica, e pred tem mati umre,
upnik ga blagoslovi, Jerman misli na samomor

Cankar v prvih dejanjih drame opisuje uinek zmage klerikalne stranke na volitvah leta 1907. V uiteljskih
krogih se nekdaj gorei liberalci uklanjajo novi ureditvi, zapuajo svoje kroge in izdajajo tovarie, ki so
ostali zvesti liberalnim idejam. Spoetka v drami prevladuje satirini ton, v sklopu katerega avtor uvede
tudi glavnega junaka - nekomformistinega Jermana, ki se ne eli podrediti novemu redu. Uitelj mora
zaradi svoje upornosti prevzeti slabe slubeno mesto. V drami satirine tone zdaj zamenjajo tragini, nad
katerimi v etrtem in petem dejanju prevladata ideja etine krivde in oienja. Slednji sta povezani z
Jermanovim trpljenjem ob materini bolezni in smrti. Obutek krivde, ki se v njem zbudi zaradi matere, ga
malodane pripelje do samomora. V zadnjem trenutku ga rei in za novo ivljenje prenovi odpuajoi glas
mrtve matere. Velik pomen imata v drami e upnik, ki predstavlja voljo do moi in politina ideja
proletariata, uteleena v kovau Kalandru. upnik je najmoneji Jermanov protiigralec, kova Kalander
pa uitelju stoji ob strani.

Podobe iz sanj
21 rtic, 1917
- vezane na 1.sv.vojno, o smrtnosti loveka, trpljenje, vera, simbolizem
rtica najkraja zvrst pripovedne proze, pogosto nedoreena, samo sugerira, v rtici je pomembna
atmosfera, pogosto lirina, refleksivna, zelo subjektivna

Kostanj posebne sorte

parabolino simbolina rtica
zunaj mesta raste mogoen kostanj, ki prej vzcveti in kasneje odcveti kot druga drevesa. Pod njim ljudje
utijo mo, vitalnost, ljubezen. Marjeta sanja o zlatih hroih oz. cekinih, ki plezajo po drevesu, vidi
denar. Ponoi poskua drevo izkopati, zjutraj z grozo po zemljo razkrije neteto okostij. Ob tem udu se
zbere cela vas.
(v vojni sta vedno dve plati, zlo in dobro. S smrtjo se vraa ivljenje (smrt je del ivljenja))

OTON UPANI 1878-1949

Duma
pesnitev
1. del
- enski glas: narava, kmeko ivljenje skromnost, urejenost, veselje, naravna lepota,
tradicionalnost hvalnica vasi
- moki glas: napredek, doba elektrike, trud in dobrota ljudi sta povsod enaka, prihodnost,
delo+razmiljanje, svoboda, umetnost, znanost hvalnica mesta
2. del
- prelesti (lepote), hvalnica mladosti, otrotvu, oetu, domu
- bolesti izseljevanje, domovina je tam kjer so slovenski ljudje, koljka =pesnik, biser=pesnitev

TEMA: domovinska .. kje je domovina, tam kjer so Slovenci ali tam kjer je ozemlje?
SLOG: svobodne kitice, svobodni verzi, bogat pesniki jezik, bogata metaforika, poudarjena glasovna
podoba, ritmina in zvona ureditev verzov

ALOJZ GRADNIK 1882-1967

Pisma
cikel 7ih pesmi
TEMA: ljubezen, hrepenenje, erotika
lirski subjekt je enska

1. pesem
sanjarjenje, hrepenenje, vendar neuresniljivo.. Ves as aka na ljubljenega, a zaman.
5. pesem
verjame v ljubezen, eprav ga ne bo nikoli ve videla, sta kot dva vodnjaka igar voda se pod zemljo
pretaka (ljubezen)
7. pesem
eli iziveti vso ljubezen pred smrtjo
IZIDOR CANKAR 1886-1958

S poti
kratek esejistini roman, 1913
potopis, dogaja se na tujem (Benetke, Verona, Firence..)

FRITZ= dekadentni junak

Izidor Cankar
CIRIL

2 enski duhovnost, telesnost

- malo dogajanja, veliko dialogov (refleksij)

- veliko tujk, strokovnih izrazov
SVETOVNA KNJIEVNOST PRED 2. SV. VOJNO
FEDERICO GARCIA LORCA 1898-1936

Vitezova pesem
moderna vlona pesem
TEMA: hrepenenje po idealih, vdanost v usodo
kljuna metafora: Cordoba, ki predstavlja ideal, ampak pesnik se zaveda, da bo prej umrl, preden bo
dosegel cilj.. ta pot, loveka usoda, je zapletena, teka, naporna, loveka opie z metaforo viteza, pesem
je zelo ustvena, kar poudarja s ponavljanji / paralelizmom
zvono zelo premiljena

Lorca je v svojem pesnitvu blizu simbolizmu in nadrealizmu

Marcel Proust 1871-1922

COMBRAY
1. del 1. romana
Moderni roman
Cikel sedmih romanov V Iskanju Izgubljenega asa velja za prvo veliko besedilo modernistine
knjievnosti

Naslov prvega dela romana v Swannovem svetu, prvega izmed romanov cikla, je Combray
domiljijsko ime podeelskega mesteca, v katerem pripovedovalec v otrokih letih preivlja
poitnice.
Okus in vonj v aj namoenega kolaka magdalenice priklieta v pripovedovalev spomin
combrayske ase, spomini pa se prepletajo s spoznanji in razmiljanji poznejih let.

-nezavedni spomini (lipov aj, magdalenice), spontani, intuitivni, notranji

-psiholoki roman, moderen
-izrazito subjektiven, pogosto avtobiografski
-vsebina je tok zavesti: ustva, misli, sanje, obutja, elje, spomini,
-poudarjena vloga jezika
-za izobraene bralce (elitistina literatura)
-personalni / osebni pripovedovalec ve samo toliko, kot ve junak
-zgodba ni pomembna, gre za fragmente, detajle..
-svobodne asociacije + notranji monolog 2 naina za opis toka zavesti
-prostor in as nelogina

Nehotni spomin Enake utne zaznave v preteklosti in sedanjosti. utni draljaji in njihovo
sintetino prepletanje obudijo v zavesti pripovedovalca dogodke iz preteklosti, vendar je novo
doivetje intenzivneje kot nekdanje, saj je tudi pripovedovalec sam bogateji za nova
spoznanja. Ti izjemni trenutki reminiscence- so prikazani kot globlje resnice, bistva ali ideje
stvari in pojavov. Stapljanje preteklosti in sedanjosti doivlja Proust kot absolutni as.

Personalni pripovedovalec Je znailen zlasti za pripovednitvo 20. stoletja. Epski subjekt

pripoveduje o dogodkih tako, kot jih doivlja ena od literarnih oseb, po veini glavni junak,
govori samo o tem, kar doivi, izkusi, vidi ali slii ta oseba, torej je izrazito subjektiven. Zunanje
znamenje personalne pripovedi je med drugim doivljanje govora ali notranjega samogovora.

Tok zavesti modernistina pripovedna tehnika, v kateri je dogajanje reducirano,

nadomeeno s tokom zavesti kake osebe, tega pa sestavljajo tudi nelogine, podzavestne
asociacije in simultani predstavni drobci.

Notranji monolog oblikovno sredstvo za predstavitev misli, vtisov ter asociacij lovekove
zavesti in podzavesti, kjer le-te niso razumsko artikulirane in tudi ne logino, slovnino in
kronoloko urejene. Zbuditi skua iluzijo neposrednega prikazovanja psihinih vsebin in
procesov.

Franz Kafka 1883-1924

Preobrazba
modernistina novela
Mladi trgovski potnik Gregor Samsa se neko jutro zbudi iz nemirnih sanj in ugotovi, da se je preobrazil v
velikanskega hroa/mres. Sledi panika, grobe/prestraene reakcije v druini, Samsin svet se zoi na
majhen prostor njegove sobe. ez as ga zapustijo vsi, popolnoma je osamljen. Umre med kupom smeti v
svoji sobi, kot da je smet tudi sam.
Zgodba ima tri dele:
1. preobrazba 2. izobenje (''jabolko spoznanja'') 3. katastrofa, smrt

Moderna pripovedna groteska:

V knjievnosti je to izraz za dela, ki prikazujejo ivljenje v deformirani, popaeni podobi, ki je hkrati
smena in grozljiva. V tem smislu lahko pomeni pesnika, pripovedna in tudi dramska dela, najvekrat pa
kratke zgodbe in novele ali pa kraje igre z groteskno vsebino. Namen je poudariti doloene ideje.
Groteskno v delu: sama preobrazba Gregorja Samse v hroa in odnos druine do hroa.

mres = umetnik, uradnik, bolnik

Tematika in motivi:

Motiv preobrazbe:
e prej poznan (Grimm, abji Kralj; Lepotica in zver; Pigmalion, (antina literatura)).
Vzrok preobrazbe ni znan.
O sili, ki naj bi preobrazbo storila ne izvemo niesar (v ivljenju so nekatere sile, ki loveku niso doumljive
SO IRACIONALNE.)
Motiv slike z damo v kouhu:
Slika ga vee na prejnje ivljenje
Slika ima v sobi osrednje mesto nad mizo
Ob istki sobe, za laje prebivanje hroa v njej, Grego sliko zaiti in jo obdri. Slika ostane Gregorju
edini kontakt s prejnjim svetom.

Motiv rane:
V vsakem poglavju se na zaetku pokae motiv rane (tevilo tri (3 vrata v sobi, 3 slukinje, 3
podnajemniki, 3 ura pred smrtjo, 3 poglavja))
Motiv rane je povezan z nao eksistenco rano prinesemo e z rojstvom na svet kot spoznanje da smisla
ivljenja ni mogoe odkriti.

Motiv asa in prostora:

Napano preprianje, da smo ele zaeli iveti, da je smrt nekaj oddaljenega, nekaj kar se nas sploh ne
tie. (zmotno preprianje da ima e ogromna asa do vlaka na zaetku novele)
Preobrazba okrog Kristusovega rojstva
Zavraanje hrane sovpada z 40 dnevnim postom.
Smrt sovpada s Kristusovim (okrog velike noi)

Moderna novela:
En osrednji dogodek.
Dramatino postavljeno dogajanje.
Kratko.
Majhno tevilo oseb.

MODERNIZEM je ime osrednje literarne smeri 20. stoletja. V literaturo uvajajo vsebinske in
oblikovne novosti, ki se bistveno razlikujejo od realizma in naturalizma, pa tudi od nove
romantike, dekadence in simbolizma. Modernisti vidijo pravo resninost lovekovega sveta v
psihini vsebini posameznikove zavesti, ki jo hoejo im bolj natanno oblikovati in posredovati
njene zaznave, predstave, obutja najbolj skrite misli in draljaje. Nov je tudi pogled na jezik : da
bi lahko ustrezno prikazal zavest z njenimi doivljaji, mora biti jezik svoboden, neposreden in
sproen vseh vezi slovnice, razuma in logike.
Modernistini roman zunanji dogodki izgubijo nekdanjo pripovedno vlogo, potrebni so
samo za sporoanje in razlago notranjih doivljajev. Dogodki so najvekrat preneseni v zavest in
podzavest literarnih likov, zato pogosto ostro izstopi nasprotje med kratkostjo zunanjega
dogajanja in bogastvom doivljajev v lovekovi zavesti.
Znailnosti: avtobiografinost, osebna pripoved, notranji monologi, nizi asociacij, doivljeni
govor, refleksije. Pripovedovalec ni ve vseveden. Dogajalni as in prostor sta pogosto nelogina
in razlomljena. Tudi sama zgodba je vekrat razbita, nejasna in nepomembna.
SLOVENSKA KNJIEVNOST PRED 2.SV. VOJNO IN MED
NJO

1920 1930 EKSPRESIONIZEM

1930 1941 SOCIALNI REALIZEM
1914 1945 KNJIEVNOST 2. SVETOVNE VOJNE

Lirika: je bila pred ekspresionizmom preteno simbolistina in impresionistina, oblikovno in slogovno

tradicionalna. Glavni predstavnik je Alojz Gradnik.

EKSPRESIONIZEM je liriko mordeniziral uveljavil je prosti verz, tudi ritmizirano prozo. Vse to je bil izraz
lovekove razklanosti, krize, tesnobe in odpora proti kapitalistini drubi. Glavni predstavnik je bil Sreko
Kosovel.
SOCIALNI REALIZEM lirika je v tem obdobju zopet uvedla vsakdanji stvarni jezik in tradicionalne pesnike
oblike.

Epika: epika, ki je sledila tradicionalnim smerem je imela realistino ali romantino realistino osnovo z
nekaterimi znailnostmi ekspresionizma. Predstavnik: Ivan Pregelj.

EKSPRESIONIZEM v ekspresionizmu dalja proza ni nastala, Slavko Grun pa je ustvaril kratko prozo.
SOCIALNI REALIZEM v tem obdobju je bila epika izrazita, ko so njeni ustvarjalci Preihov Voranc, Miko
Kranjec, Ciril Kosma, France Bevk in Anton Ingoli prikazovali stvarne dogodke in osebe iz drubenega
ivljenja, predvsem tako imenovane male ljudi - kmetje, delavci,. Revni vsi, ki so bili zatirani. Poleg
novele se je uveljavil tudi roman.

Dramatika: je bila v ekspresionizmu predvsem lirizirana, zanjo je znailna grotesknost. Predstavnik:

Slavko Grun.
Ta zvrst je moneje zaivela v SOCIALNEM REALIZMU, ko so bili njeni glavni predstavniki Bratko Kref,
Fredo Kozak, Ivan Porti. Za ta besedila je znailna analitina tehnika, bistveno sporoilo pa socialna
kritika.

KNJIEVNOST 2. SVETOVNE VOJNE

Lirika: je bila motivno razvita. Poleg motivov okupacije, boja in ivljenja v taboriih so pogosti tudi
ljubezenski motivi. Predstavniki: Karel Destovnik Kajuh, Oton upani, Tone Selikar, Ivan Minati, Matej
Bor.
Epika: prevladovali so razni dnevniki zapisi.
Dramatika: razvila se je predvsem na osvobojenih ozemljih, v partizanskih, igralskih, gledalikih in
kulturnih skupinah. Najpomembneje dramsko besedilo iz tega asa je Borova ljudska igra Raztrganci.

POMEN OBDOBJA:
Ekspresionizem je dal Slovencem Sreka Kosovela, socialni realizem pa pomembne pripovednike, ki so v
svojih delih prikazali ivljenje razlinih slovenskih pokrajin.
Knjievnost med 2. svetovno vojno je bila ena izmed sredstev boja za osvoboditev, izpad okupatorja.
Sreko Kosovel 1904-1926
3slogi : impresionizem, ekspresionizem, konstruktivizem

KONS 5
Vse je relativno, sami vrednotimo stvari.

Zgradba : svobodni verz

vizualni, brez besed
samo glasovi

Jezik : konstruktivistien tevilke, simboli namesto besed, likovni elementi,

avantgarden jezik

Vsebina: svet, vrednote

Sporoilo: svet tevil, racije, praktinosti, denarja,

Relativizacija, paradoksalnost, avtoironija, subjektivnost meril vrednotenja

PESEM T. X
Ironija ubijanja v imenu lepega, odnos do ivljenja, realnost je kruta.
Estetika grdega- smrt podgane
Retrospektiva- vraanje nazaj v otrotvo kjer je bilo lepo

Pesnike konstrukcije KONSI njihova vsebina so konkretni pojavi sodobne slovenske,

evropske, jugoslovanske drube, osvetljeni s kritino-ironinega stalia. Le-to nastaja iz
fragmentarnosti, telegrafske zgoenosti, paradoksne misli oz. odprtih razmerij med soasno
navzoimi okruki politinega, ekonomskega, tehninega, znanstvenega in kulturnega izvora.
Gre za kratice, enabe, formule, enaaje, asopisne novice, obdajajo jih onomatopetski
medmeti, vzkliki in vpraanja, groteskno delujoi delci dialogov, izolirani komentarji in iztrgani
simboli. Kaotina zgradba. Novo je tudi vekratno ponavljanje besed, z veliko zaetnico
povzdignjeni pojmi, poveava rk. Nekateri konsi se bliajo vizualni poeziji.

SLUTNJA
Impresionizem
Kosovel se vraa k stareji poeziji novi romantiki.
Impresionistino z vtisi iz okolja, narave, opisuje notranja obutja.
Tema je bivanjska, o ivljenju, napeljuje na smrt- sluti smrt. Zunanji vtisi so mrani.
Impresionizem je umetniki slog, ki skua neposredno zaznati trenutne utne vtise, ustvene
odtenke in naglo se menjajoa razpoloenjska stanja. V imenu skrajne utnosti je edino
izhodie umetnikega ustvarjanja razglasil vtise, da bi tako razkril tudi tisto, kar se skriva za
zaznavami.
Impresija vtis, trenutno razpoloenje, obutje, ki ga v nas zbudi nek zunanji dogodek ali
draljaj.

Slavko Grum 1901-1949

DOGODEK V MESTU GOGI

Ekspresionistina drama

Goga je malomeansko, pasivno, konservativno mesto kjer se nikoli ni ne zgodi zares.

Prebivalci si elijo spremembne, so zagrenjeni, alostni.. Hie so brez fasad en drugemu so ves
as na oeh. Na videz opazovani, v resnici skriti pred seboj.
Hana je zaradi spolnega nasilja zbeala iz mesta a se po estih letih vrne nazaj v Gogo z
namenom da bo zacelila svoje duevne rane, reila svojo eksistenco tako da se bo odreila
starega in zaela z novim. Sooi se z Prelihom in se znajde na zaetku svojih teav, poskua ga
umoriti, skoraj ji uspe a on na koncu preivi.
Gogovci : pisar zaljubljeno pie pisma Hani in sebi v njenem imenu, je osamljen in bojazljiv.
Uradnik, duevni bolnik ki ivi z lutko. epavec, pedofil, ima teke korake. Dve sestri, opravljivki,
uniujeta ivljenja drugih in manipulirata z ljudmi.

GOGA- odtujenost med ljudmi, nesvoboda, popaenost, pokvarjenost. Vsi gogovci so lutke
podzavesti

EKSPRESIONIZEM Izraz, ki je nastal kot kontrast termina impresionizem, izhaja iz latinine

expressio, kar pomeni izraz, iztis. Literarno gibanje se je najprej pojavilo v Nemiji kot posledica
lovekove stiske ob grozei svetovni vojni. Bistvo ekspresionizma je deformacija stvarnosti:
avtor deformira predmet, iztisne obutke na predmet. Ekspresionizem postavlja v ospredje
novega loveka in prevrednotenje vrednot, obtouje moderno civilizacijo, kapitalizem in vojno.
EKSPRESIONISTINA DRAMA je najpogosteje enodejanka, z vizionarnim, prerokim junakom,
oznanjevalcem novih vrednot, etosa, loveka, bolj socialne ureditve in odreitve.

Ivan Pregelj 1883-1960

MATKOVA TINA
Ekspresionistina novela
Zgodovinska novela (zaetek 18. stol. Na tolminskem, kmeki upor, Janez Gradnik = resnina
zgodovinska oseba)

Tinin oe je prisiljen, da gre skupaj s sovaani gledat usmrtitev kmekih upornikov. Pot je dolga
30 km, do Gorice hodijo celo no. Matko je pijan, obupan, jezen zaradi propada upora, umrl bo
njegov ''zet'', herin zaroenec in oe e nerojenega otroka Janez Gradnik. Naskrivaj za oetom
gre Tina v visoki nosenosti z namenom, da se bo poslovila (in tudi njen otrok) od svoje ljubezni
Janeza. Oe se, ko jo vidi misle, da je privid vrne domov v veri, da bo doma her nael
mrtvo. Tina pride v Gorico prepozno, ne pride do posmrtnih ostankov. Na poti nazaj domov rodi
(''s pomojo Marije'') in umre. Otrok preivi.

Pregelj s svojo zgodbo sporoa, da sta v lovekovem ivljenju bistveni ljubezen in vera, bolj od
drubenih okoliin. ivljenje je kruto, polno trpljenja in tragike, pozitiven konec ivljenje
otroka / potomca vodje upora.

JEZIK, SLOG, VSEBINA = EKSPRESIVNO

Narene, starinske besede, svetopisemski, baroni, izrazita ponavljanja, dobesedna pon., zvoni
uinki, pomenski u., poudari bistvo, stopnjevanja, simbolika (npr. zvonjenje zvonov, pesem
pijanega Matka, privid Marije (pieta), kriev pot, nasprotja, kontrasti

NOVELA kratka, 1 glavna oseba (Tina), kratek as dogajanja, zgoen kraj, 1 dogodek
(usmrtitev), presenetljiv konec, dramatinost, realistina imena oseb in krajev

SOCIALNI REALIZEM 1930-1950

(1941-1945 LIT. NOB)

Drubenokritini, angairan
''levi'' (SZ- 1934, t.i. socialistini)

-regionalen
anr: pripovednitvo, novele, romani, vrh v slo 20.st.

TEME zgodovina, narod, t.i. mali ljudje : proletarci, delavci, kmetje, junak=kolektiv
IDEJA boj za boljo, pravinejo drubo

Preihov Voranc 1893-1950

SAMORASTNIKI
Novela, 1937

Pripoved o resnini usodi

9 nezakonskih otrok, ki so e od malih nog morali trdo delati. Zgradba okvirna, v okvirju se
pripovedovalec sprehaja po Koroki kjer mu starka pove/pripoveduje zgodbo o samorastnikih
(starka je zadnja izmed njih)
Nedovoljena ljubezen met Meto in Obejem, prepoveduje jo Obejev oe ker Meta revna. Imata
9 nezakonskih otrok, Meta je zato mono kaznovana, prebiana, osramoena, muena. Oe
Obeja razdedini in ga polje v vojsko. Ljudje ne odobravajo ve oetovega poetja. Oe umre,
nato e Obej (pijan se utopi), Meta pa vzgaja svoje otroke v pokonnosti, upornitvu, sporoa
jim da se morajo boriti za boljo drubo.
Karnice propadejo, Karninikov drugi sin dedi (namesto Obeja) se ponemi in izgubi
premoenje

IDEJA: socialistina, boj za boljo drubo

TEMA: ljubezenska, socialna
SLOG: dramatien, napet, veliko dialogov, naturalistien, ekspresiven, grotesken, narene
besede, arhaine (starinske)

Karel Destovnik-Kajuh 1922-1944

Bosa pokdiva, dekle, obsorej

ljubezenska pesem iz cikla 8ih pesmi
MOTIVI: cvetovi, grobovi, svoboda
TEMA: ljubezen, domovina
SPOROILO: ljubezen, ljubezen do rtev vojne, zoprstavljanje vojni
JEZIK: preporst, brez pravih metafor

LIRIKA NOB 1941-1945

as lirike, pesmi vsebinsko vezane na vojno, narod, sporoilo=svoboda, boj proti sovraniku,
poziv Slovencem, domoljubnost, preprost jezik namenjen vsem, prenaa se ustno, veinoma
uglasbena

Ciril Kosma 1910-1980

TANTADRUJ
Novela, 1959
Okvirna zgodba, pisatelj gre mimo piranskega pokopalia, se spomni svoje mame in njene
zgodbe O tantadruju nehotni spomin, modernistien nain sproanja nezavednega spomina,
potem pove zgodbo o Tantadruju
Govori o vakih posebneih, ''bojih otrocih'' (Enaka palica, akaj, Repa in krompir, Boorno-
bosera..)
Tantadruj si eli odreilne smrt, ko je bil majhen mu je mati rekla, da bo sreen ele ko bo mrtev.
TEMA: eksistencialna lovek ie svoj smisel
IDEJA: sreo prinese ele smrt, ivljenje je kljub trpljenju lepo, ''norki'' so enakovredni zaradi
otrokosti, neobremenjenosti
SLOG: simbolien, z elementi lirike, refleksiven, grotesken, vasih blago ironien
''udak je lovek, ki ima ve srca kot je potrebno za ivljenje''
SVETOVNA KNJIEVNOST PO 2.SV.VOJNI

Albert Camus 1913-1960

Tujec
roman
t.i. filozofija absurda, nesmisla razliica eksistencializma
Glavna oseba romana, Mersault, sprejme absurd kot ivljenski zakon in osebno preprianje
1. del romana:
Mersault doivlja smrt matere popolnoma hladno in neprizadeto, prav tako je ravnoduen do svoje
ljubice Marije in svojih sosedov. Nekega vroega dne v posebnem psihinem stanju ustreli Arabca (brez
motiva)
2. del romana:
zaradi umora je obsojen na smrt... pogovor z advokatom, zavrnitev duhovnika, smrt

Samuel Beckett 1906-1984

akajo Godota
Absurdna drama, 1952

Godot smisel

1. dejanje : Podeelje, cesta, drevo, veer

2. dejanje: -II-

Tragikomedija, groteskna
Ironija= dramatikova perspektiva
Radikalen pesimizem (krutost, nasilje, razloveenost)
-Molk, tiina
-Ni akcije
-statinost- trpljenje, nemo, negotovost,..
-prazen oder=svet
-ni individualnosti, imen, jaz-a, telo je pohabljeno, ni imetja

Vladimir/ Didi =dua

} lovek
Estragon/ Gogo = telo

Naslini Pozzo (gospodar) ---oslepi

} svet
Lucky (suenj) ---onemi
Deek: ,,Godot pride prihodnji dan.''

Z groteskno odrsko parabolo je Beckett opozoril na tragikomien poloaj lovekove eksistence v

modernem, opustelem svetu, z jedko ironijo je razgalil lovekovo tesnovo, obup in absurdnost
bivanja.

Dva udaka kloarja, tragikomina Didi in Gogo, zaman akata odsotnega Godota (prispodoba
za boga, upanje, smisel). Njuna izpraznjena konverzacija poudarja stanje absurda in
brezizhodnosti lovekovega bivanja. Skrbi ju blinja smrt. Po nakljuju pride mimo nasilni Pozzo
in njegov suenj Sreko(Lucky) razloveena lutka ki niesar ve ne priakuje in hodi po svetu s
tekim kovkom polnim peska. Mladi sel sporoi, da pride Godot naslednji dan. Seveda ga
kloarja akata tudi ''jutri'', kot e tolikokrat prej, medtem je ozelenelo drevo, Pozzo je oslepel in
Sreko onemel.