Professional Documents
Culture Documents
VSEBINA
UVOD .............................................................................................................................4
II
II.2
II.2.1
III.2.2 Napoved prometnih nesre s telesno pokodbo za leto 2017 na osnovi mesene
asovne vrste 2010-2016 ............................................................................................... 14
IV
Tabela 7: Napoved tevila hudo pokodovanih oseb po mesecih v letu 2017 in osnovna
statistika mesene asovne vrste v obdobju 2010-2016 ......................................................... 18
Kazalo grafikonov
Grafikon 1: Prometne nesree s smrtnim izidom po letih v obdobju 2001-2015 ......................5
Grafikon 2: Potek osnovne mesene asovne vrste prometnih nesre s smrtnim izidom
Observed), potek napovedi (Fit) in napoved (Forecast) za leto 2017 ......................................8
Grafikon 3: Graf glajene asovne vrste prometnih nesre s prisotnostjo trenda, cikline in
sluajne komponente brez sezonske komponente. ................................................................. 10
Grafikon 4: Krivulja sluajnih vplivov v asovni vrsti prometnih nesre s smrtnim izidom ...11
Grafikon 5: Potek kvartalne asovne vrste prometnih nesre s smrtnim izidom (Observed),
potek napovedi (Fit) in napoved (Forecast) za leto 2017. .................................................... 12
Grafikon 6: : Prometne nesree s telesno pokodbo po letih v obdobju 2001-2016 ................ 13
Grafikon 7: Potek osnovne mesene asovne vrste prometnih nesre s telesno pokodbo
(Observed), potek napovedi (Fit) in napoved (Forecast) za leto 2017 ..................................14
Grafikon 8: Potek osnovne mesene asovne vrste hudo pokodovanih oseb (Observed), potek
napovedi (Fit) in napoved (Forecast) za leto 2017 ............................................................... 18
UVOD
Promet je res zapleten sistem, ni novega. Pa vendar, ko skuamo ta zapleteni sistem razplesti,
ga prikazati kot urejeno drevo, ki raste pod nadzorom, ko imamo pod kontrolo vse njegove
veje, ugotovimo, da je to zelo teko, e ne celo nemogoe. Naslednji prispevek je omejen
samo na del prometnega drevesa - na cestni promet in e to samo na prometne nesree, kot
enega od izidov dogajanj v cestnem prometu. Omejitev gre e dalje, na napovedovanje
prometnih nesre.
Idealnega stanja na podroju varnosti cestnega prometa ni in ne bo. tevilni dejavniki vplivajo
na variiranje tevila prometnih nesre. Statistike o njih so dokaj verodostojne in so pomembne
za nartovanje novih in spremembo obstojeih dejavnikov, ki vplivajo na varnost cestnega
prometa. Vpraanje, ali je napovedovanje prometnih nesre potrebno in ali komu sploh
koristi, je na mestu. Uimo se predvsem na izkunjah, napovedi pa so tvegane. A morda pa
napoved le spodbudi kak odgovoren subjekt, da intenzivira svoje delo, da zaradi napovedane
tevilke kaj stori bolje, kot bi sicer.
Napovedovanje prometnih nesre ni omiljena strokovna tema. Veina napovedi je
kvalitativnih, izhajajo iz elja oziroma temeljijo na naprej postavljenih ciljih predvsem
institucij, ki so odgovorne za varnost v cestnem prometu. e se dejansko stanje priblia cilju
si odgovorna institucija pripie doseek, zadovoljna je tudi javnost, e pa je med dejanskim
stanjem in ciljem pomembna razlika v minus dejanskemu stanju, pa se "najde" dovolj
razlogov za taken rezultat. Seveda so tudi kvalitativne napovedi prometnih nesre pomembne
za nartovanje ukrepov za prepreevanje prometnih nesre, a le, e za njimi stojijo strokovni
poznavalci tega podroja.
Kvantitativne napovedi prometnih nesre temeljijo na matematino-statistinih modelih, ki iz
zaloge znanega gibanja obravnavanega pojava v preteklosti izraunajo izpeljejo zakonitosti,
ki z dololjivo verjetnostjo veljajo tudi v prihodnosti, in tako lahko izraunajo - napovedo
gibanje tega pojava v prihodnosti. V koliki meri se napovedi uresniijo, je odvisno od vrste
pojava. Nekateri pojavi se stalno odvijajo po znanih zakonitostih, so natanno predvidljivi
deterministini, pri drugih stohastinih pojavih pa lahko verjetnosti uresnienih napovedi, ki
seveda temeljijo na ugotovljenih zakonitostih preteklosti, zavzamejo vse vrednosti od 0 do 1.
Prometne nesree so stohastini pojav in za njihovo napovedovanje je pomembno, da
razpolagamo s im ve podatki o njihovem gibanju v preteklosti, kar pomeni, da je v asovni
vrsti im ve lenov podatkov o tevilu prometnih nesre v tono doloenem asovnem
zaporedju. Na vrednosti podatkov v stohastini asovni vrsti vplivajo, kot je e zgoraj reeno,
tevilni dejavniki. Statistino se njihovi vplivi odraajo v trendih (1) dolgoroni smeri
gibanja pojava, v ciklinem nihanju pojava (2), ki se glede na trend pojavlja v daljem
razdobju (periode so obiajno dalje od enega leta), v sezonskem nihanju (3), ki se pojavlja v
krajem asovnem obdobju (dan, teden, mesec) in v nepravilnih, nepriakovanih, sluajnih
spremembah (4), ki se sicer tudi lahko ponavljajo, toda v nerednih, sluajnih asovnih tokah.
im veji je dele (1), (2) in (3) v gibanju-poteku opazovanega pojava v danem asovnem
intervalu tem bolj ga poznamo, tem bolj so resnine napovedi njegovega poteka v prihodnosti.
Statistiki so razvili tevilne metode za doloanje matematino-statistinih modelov za
napovedovanje, z upotevanjem deleev (1), (2), (3) in (4) za posamezne tipe asovnih vrst.
Za napovedovanje prometnih nesre na osnovi asovne vrste sta uporabna predvsem dva
4
II.1
Linijski graf na grafikonu 1 kae potek prometnih nesre s smrtnim izidom po letih v obdobju
2001-2015. Iz grafikona je razvidno, da gre za tri razlina obdobja: 2001-2007, 2008-2009 in
2010-2015.
V obdobju 2001-2007 se tevilo prometnih nesre po letih zelo malo razlikuje; gre za
obdobje, ki naj bi za vedno ostalo v zgodovini statistike najhujih prometnih nesre, drugae
povedano, da se podobnim tevilkam ne bi nikoli ve niti pribliali.
Dveletno obdobje 2007-2008 je obdobje hitrega zmanjevanja tevila teh nesre; tevilo 263
v letu 2007 se je v letu 2009 zmanjalo na 154 in nato na 127 v letu 2010. Obdobje 2010-2015
je spet obdobje z majhnim variiranjem. V letu 2014 je tevilo prvi padlo pod 100 in tako
nakazalo optimistino prihodnost nadaljnjega zmanjevanja.
Iz grafikona je razvidno, da so trije intervali asovne vrste razlikujejo, in da za napovedovanje
pride v potev samo asovna vrsta z zaetkom 2010. asovna vrsta, ki jo bomo v nadaljevanju
obravnavali je sestavljena iz podatkov o tevilu prometnih nesre po mesecih, od januarja
2010 do decembra 2016 (kratko: mesena asovna vrsta 2010-2016)2
II.2
Mesec
Januar
Februar
Marec
April
Maj
Junij
Julij
Avgust
September
Oktober
November
December
Skupaj
2014
Dejansko
tevilo
5
5
6
7
8
10
8
12
13
9
7
8
98
Napoved
5
6
8
11
10
12
12
9
13
12
10
8
116
2015
Dejansko
tevilo
5
5
9
7
5
11
22
13
10
10
8
7
112
Napoved
4
4
7
8
8
10
9
8
11
10
8
6
93
2016
Dejansko
tevilo
13
5
9
13
12
12
14
17
9
8
Napoved
4
5
7
8
8
10
10
8
11
10
8
6
95
Prispevek je nastal decembra 2016, policija pa je to tega asa objavila podatke o prometni varnosti do oktobra
2016.
2
II.2.3 Napoved prometnih nesre s smrtnim izidom za leto 2017 na osnovi mesene
asovne vrste 2010-2016
asovna vrsta prometnih nesre s smrtnim izidom 2010-2016 po mesecih teje 84 lenov. Na
njeni osnovi smo izraunali napoved prometnih nesre s smrtnim izidom po mesecih za leto
2017 z Holt-Wintersovo multiplikativno metodo eksponentnega glajenja.
Mesec
Januar
Februar
Marec
April
Maj
Junij
Julij
Avgust
September
Oktober
November
December
Skupaj
Napoved 2017 po
metodi
eksponentnega
glajenja
6
5
7
9
9
11
12
10
11
10
9
7
106
Povpreno
tevilo 20102016
6
6
8
10
10
12
13
12
13
11
10
8
Tabela 2: Napovedi prometnih nesre s smrtnim izidom po mesecih v letu 2017 po metodi
eksponentnega glajenja in povprena tevila v obdobju 2010-2016
Grafikon 2: Potek osnovne mesene asovne vrste prometnih nesre s smrtnim izidom
(Observed), potek napovedi (Fit) in napoved (Forecast) za leto 2017
8
Grafikon 3: Graf glajene asovne vrste prometnih nesre s prisotnostjo trenda, cikline in
sluajne komponente brez sezonske komponente.
asovna vrsta prometnih nezgod s smrtnim izidom je polna sluajev (napak, umov, vplivov),
ki jih ni mogoe statistino predvideti, eprav jih dobro poznamo, npr. nenaden megleni
oblak na avtocesti, hiter padec temperature s posledico poledenitve, sneni vihar, nenaden
Trend kae dolgorono smer razvoja pojava. Je posledica (dolgoronih) stratekih izvajanj na podroju varnosti
cestnega prometa. Cilj: padajoi trend.
Sezonska komponenta kae sezonske variacije pojava, pogosto v okviru koledarskega leta. Pri prometnih
nesreah bi bile lahko sezonske variacije vezane na mesec, letni as, turistino sezono, tudi praznike. Gre za
periodina nihanja.
Ciklino nihanje je neperiodino nihanje in se glede na trend pojavlja v daljem asovnem obdobju in v katerem
so periode dalje od enega leta. Ni nujno, da so periode enako dolge.
Sluajno komponento sestavljajo sluajne spremenljivke, katerih nastop se lahko ponovi ali pa ne. Gre za
neznane faktorje, ki jih ne moremo pojasniti s trendo, sezonsko ali ciklino komponento.
3
10
nalet posledica neprevidnosti enega ali ve voznikov, pijan voznik s sopotniki v vozilu,
vonja v nasprotno smer na avtocesti posledica alkohola, nerazsodnosti, nalet tovornjaka,
avtobusa itd. Veino teh natetih umov s traginimi posledicami lahko prepreijo udeleenci
sami predvsem s pravoasno prilagoditvijo vonje voznim razmeram, del pa institucije
zadolene za prometno infrastrukturo.
Na naslednjem grafikonu je prikazana krivulja sluajne komponente v asovni vrsti prometnih
nesre s smrtnim izidom, torej asovna vrsta oiena trenda, sezonske in cikline
komponente in ker nobena od njih statistino ni zaznavna, je prav krivulja sluajne
komponente najbolj podobna krivulji osnovne asovne vrste, ki je na grafikonu 1 obarvana
rdee.
Grafikon 4: Krivulja sluajnih vplivov v asovni vrsti prometnih nesre s smrtnim izidom
II.3
Zaradi majhnih vrednosti posameznih lenov mesecev v asovni vrsti, ki pa sicer pomembno
variirajo, posledice tega pa so lahko postopkovne napake pri izraunu napovedi, smo napoved
za leto 2017 ponovili na asovni vrsti, v kateri smo seteli tromeseja in dobili asovni vrsto s
kvartali (kvartalna asovna vrsta 2010-2016).
Holt-Wintersova multiplikativna metoda je na osnovi kvartalne asovne vrste 2010-2016
izraunala naslednje rezultate za leto 2017:
-
skupaj: 111 prometnih nesre s smrtnim izidom. To je 5 prometnih nesre ve, kot smo dobili
z napovedjo na osnovi mesene asovne vrste.
Grafikon 5: Potek kvartalne asovne vrste prometnih nesre s smrtnim izidom (Observed),
potek napovedi (Fit) in napoved (Forecast) za leto 2017.
Zanesljivost napovedi je dobra, koeficient determinacije R2 znaa 0,61, kar pomeni, da se
napovedana asovna vrsta v 61 odstotkih ujema z osnovno asovno vrsto, ali drugae: 61
odstotkov izraunane napovedi je posledica statistino predvidenih dejavnikov, kot sta trend
in sezonska komponenta, 39 odstotkov pa zavzema nepredvidena, sluajna komponenta. e v
tem pojasnjevanju tvegamo e poenostavitev, lahko reemo, da napovedano tevilo 111
prometnih nesre s smrtnim izidom v letu 2017 zmanjamo za 39 odstotkov, e bi se uspeli
izogniti vsem sluajnostim in dobimo tevilo 68, tevila poveanega za 39 odstotkov pa sploh
ne raunamo, ker je potrebno storiti vse, da bo realnost mnogo nija od statistine napovedi.
tevilo 68 se le za 5 razlikuje od tevila (73), ki smo ga dobili kot vsoto minimalnih vrednosti
posameznih mesecev v obdobju 2010-2016.
Ker smo e omenili determinacijski koeficient R2 povejmo e, da tudi povprena absolutna
napaka znaa le 13,5 odstotkov, vrednost statistike Ljung-Box pa znaa 13,3, pri 15 stopnjah
stopinjah prostosti, kar pomeni, da lahko nielno hipotezo (uporabljeni model napovedi je
primeren) sprejmemo z verjetnostjo 0,58.
Ponovimo: statistika najhujih prometnih nesre v preteklosti in enoletne napovedi, je
prikazana samo zato, da storimo vse, da eliminiramo im ve sluajnih dejavnikov,
(odgovornost vseh udeleencev v prometu) trend pa obrnemo navzdol (odgovornost
oblasti).
12
III
11432
11427
11365
10593
9909
9763
9088
8972
8609
7532
7208
6903
6508
6443
6228
6163
4000
2000
0
2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016
Prispevek je nastal decembra 2016, policija pa je to tega asa objavila podatke o prometni varnosti do oktobra
2016. Manjkajoa podatka smo nadomestili s povprejem teh dveh mesecev v obdobju 2010-2015. Morebitna
napaka je majhna.
5
Preizkusa za leto 2016 ni zaradi e ne objavljenih podatkov za meseca november in december.
4
13
Mesec
Januar
Februar
Marec
April
Maj
Junij
Julij
Avgust
September
Oktober
November
December
Skupaj
2015
Dejansko tevilo
Napoved
418
391
358
347
434
451
501
489
596
568
735
597
637
554
645
543
576
531
542
509
479
425
522
400
6443
5805
Grafikon 7: Potek osnovne mesene asovne vrste prometnih nesre s telesno pokodbo
(Observed), potek napovedi (Fit) in napoved (Forecast) za leto 2017
14
V naslednji tabeli 5 je modri del krivulje na grafikonu 7 prikazan s tevilkami. No, pomembna
je le vsota, torej napovedano tevilo prometnih nesre s telesno pokodbo v letu 2017, po
metodi eksponentnega glajenja. e bo realnost "sledila" statistiki, bo tevilo prometnih
nesre s telesno pokodbo zelo blizu 6.000, kar je najmanj v zadnjih 16. letih.
Mesec
Januar
Februar
Marec
April
Maj
Junij
Julij
404
353
456
502
583
627
580
Avgust
September
Oktober
November
573
557
528
445
December
430
Skupaj
6.038
Koeficient variacije kae razprenost posameznih vrednosti okoli srednje vrednosti (standardni
odklon*100/srednja vrednost).Koeficienti do 30 odstotkov kaejo na razmeroma homogen pojav.
6
15
Mesec
Januar
Februar
Marec
April
Maj
Junij
Julij
Avgust
September
Oktober
November
December
16
IV
IV.1
tevilo hudo pokodovanih oseb v prometnih nesreah se je leta 2016 v primerjavi z zaetnim
letom opazovanega obdobja 2001 zmanjalo za trikrat. Najveja sprememba je bila narejena
e leta 2002, od tega leta dalje pa dokaj enakomerno zmanjevanje z vmesnimi manjimi
poveanji. Za napoved za leto 2017 bomo tudi v tem primeru upotevali meseno asovno
vrsto 2010-2016.
3000
2500
2494
2000
1500
1000
1531
1410 1385
1224
1303
1260
1107 1060
927
710 809
821
500
0
2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016
17
Grafikon 8: Potek osnovne mesene asovne vrste hudo pokodovanih oseb (Observed), potek
napovedi (Fit) in napoved (Forecast) za leto 2017
Mesec
Napoved za
leto 2017
Januar
43
Februar
38
Marec
52
April
68
Maj
91
Junij
101
Julij
91
Avgust
90
September
80
Oktober
78
November
58
December
54
Vsota
317
270
352
462
629
715
640
640
575
542
412
382
Tabela 7: Napoved tevila hudo pokodovanih oseb po mesecih v letu 2017 in osnovna
statistika mesene asovne vrste v obdobju 2010-2016
Ponovimo: statistika hudo pokodovanih oseb v preteklosti in enoletne napovedi, je
prikazana samo zato, da storimo vse, da eliminiramo im ve sluajnih dejavnikov,
(odgovornost vseh udeleencev v prometu) trend pa obrnemo navzdol (odgovornost
oblasti).
18
VIR PODATKOV
http://www.policija.si/index.php/statistika/prometna-varnost
Policija na spletu meseno objavlja statistine podatke o tevilu prometnih nesre, njihovih
posledicah in ukrepih na podroju prometne varnosti Pri tem nastajajo asovne vrste
podatkov, ki so primerne za statistino analiziranje, a je treba upotevati, da gre za sekundarne
podatke. Zaradi naknadnega dopolnjevanja podatkov se objavljeni statistini podatki lahko za
nekaj statistinih enot razlikujejo od konnega stanja, vendar so razlike majhne in ne vplivajo
na rezultate analize asovnih vrst. Majhne razlike, ki prav tako ne vplivajo na rezultate analiz,
so tudi med tevilom posameznih pojavov zbranih po letih, oziroma mesecih.
19