Welcome to Scribd, the world's digital library. Read, publish, and share books and documents. See more
Download
Standard view
Full view
of .
Save to My Library
Look up keyword
Like this
2Activity
0 of .
Results for:
No results containing your search query
P. 1
1948- UN Declaration of Human Rights vs. Apartheid in South Africa

1948- UN Declaration of Human Rights vs. Apartheid in South Africa

Ratings: (0)|Views: 5 |Likes:
Published by Biljana Jordanoska

More info:

Published by: Biljana Jordanoska on Sep 07, 2010
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as DOC, PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

09/09/2010

pdf

text

original

 
I
^OVEKOVI PRAVA I OON
1.1 [to donese 1948 godina?
Vo me|unarodnata istorija 1948 godina, }e bide zapomneta kakogodina so koi se materijalizira{e dolgogodi{niot streme` naaltruisti~kite i humanisti~kite dvi`ewa, preku donesuvawe naUniverzalnata deklaracija za ~ovekovi prava, pri OON. Narodite naOON so ovoj dokument ja potvrdija verbata vo osnovnite ~ovekoviprava, vo dostoinstvoto i vrednosta na ~ovekovata li~nost.Univerzalnata deklaracija za ~ovekovi prava preku svojata Preambulase izdignuva na nivo na op{t standard vo ovaa sfera. So ovaaDeklaracija ~ovekot so samoto ra|awe e nositel na vrodenodostoinstvo i na prava koi se neotu|ivi i ednakvi za sekoja individua.Spored Univerzalnata deklaracija, koja e Biblija na ~ovekovite prava,nepo~ituvaweto i omalova`uvaweto na ~ovekovite prava pretstavuvanavreda na ~ovekovata svest i e vararska postapka. Tendencijata naOON preku ovoj pi{an praven dokument e sozdavawe na svet, vo koilu|eto }e gi u`ivaat svoite prava i slobodi, oslobodeni od stravot odbeda, siroma{tija i vojni. Toa e najgolemiot ideal na ~ove{tvoto. Sopravno regulirawe na ovie prava na edno globalno, svetsko nivo iinkriminirawe na nivnata povreda i kr{ewe, me|unarodnata zaednicaodgovori na potrebite na sevkupnoto ~ove{tvo.
1
 
Ova pretstavuva priznanie pred se na privrzanicite na jusnaturalizmot,deka individuate se ra|a so prava i slobodi koi se neotu|ivi i sesteknuvaat so samoto ra|awe. Toa se prava koi se del od~ove~koto bitie, koi dr`avata treba da gi {titi. Golem del od~ove{tvoto ja slave{e ovaa godina, a za edna grupa lu|ezna~e{e restrikcija i celosno odzemawe na golem del od~ovekovite prava. 1948 e godina na prepoznavawe ipoklonuvawe na institutot ~ovekovi prava i godina na serioznokr{ewe na istite.
1.3. [to mo
`
e da se stori?
Celta na me|unarodnoto humanitarno pravo e za{tita na ~ove{tvotovo site uslovi, vklu~uvaj}i i konflikti i vojni. Ovaa pravna regulativapovikuvaat na principot na humanost i dijalog i pri toa vo slu~aj navooru`en konflikt i vojna, se baraa ograni~ena upotreba na sila ioru`je.Vo vakvi slu~aevi, koga postoi osnovano somnenie deka postojatseriozni kr{ewa na ~ovekovite prava i slobodi, se postavuvat me|unarodni komiteti koi treba da gi alarmiraat me|unarodnite tribunali zaslu~aevi na otvoreno ili suptilno kr{ewe na ~ovekovite prava. Kolkavae mo}ta na me|unarodnite nabquduva~i da spre~at protivpravnipovedenija, so koi se kr{at ~ovekovite prava e diskutabilno(Srebrenica se slu~i pred o~ite na me|unarodnata zaednica, toapovle~e ponatamo{ni pravni posledici, no ni{to ne se stori za da sespre~i toj masakar).Vo slu~ai na povreda i kr{ewe na ~ovekovite prava i slobodizagarantirani so Univerzalanata deklaracija za ~ovekovi prava i slobodiod 1948 na OON, potrebno e me|unarodna intervencija, poradi faktot
2
 
{to nositelite na vlasta vo edna dr`ava se naj~esto tie, koi gi vr{atovie povredi (a ne gi {titat). Eti~ko i moralno e pra{aweto dali da seprimeni sila, naj~esto voena, kako {to be{e slu~ajot sobombardiraweto na Srbija vo 1999, vo imeto na demokratijata inejzinite pridobivki, vo koi vleguvaat i ~ovekovite prava i slobodi.Primenata na sila e priznat instrument vo me|unarodnata politika voimeto na mirot, osobeno so doa|aweto na Kofi Anan na pozicija naGeneralen sekretar na OON. Me|unarodna intervencija so koja sezagrozuva suverenitetot na dr`avata mo`e da se izvr{i samo vo imetona za{tita na ~ovekovite prava. Fakt e deka ne mo`e da se obezbedisiguren i efektiven na~in za za{tita na ~ovekovite prava i slobodi odstrana na me|unarodnoto pravo. Se ~ini ne sekoj e spremen konfliktotda go prekine i da pregovara. Vojnata e sostojba vo koja mnoguprofitiraat, za smetka na gubitokot na celoto ~ove{tvo. Zna~i nemo`eme da govorime za efektivnost na me|unarodnata zaednica voza{titata na fundamentalnite prava i slobodi, poradi faktot {toposlednie 60 tina godini, se godini na vojni , kako psiholo{ki(Studenata vojna), taka i fizi~ki, t.e topli vojni (Vietnam, Korea, Irak,Afganistan), kako gra|anski (Bosna i Hercegovina, Hrvatska, Kosovo,Ruanda, Sudan), taka i me|unarodni.^ove{tvoto poka`a deka mirot e golem nesovladliv zalak. Poradihegemonijata na golemite sili, koi denes se krijat zad prevezot naideata za globalizam, vojnata za `al e seu{te na~in i sredstvo zaostvaruvawe na celite na me|unarodnata scena. 85 % od proda`batana oru`je vo svetot se vr{i od strana na pette postojani ~lenki naSovetot za bezbednost i OON. Vo uslovi na materijalen svet,ideologijata e bezna~ajna. Me|unarodnata politika, koja gi reflektirainteresite na golemite sili, me|unarodnoto pravo e staveno namarginite, ili se primenuva samo vo uslovi koga treba da sesankcioniraat zemji koi se mal i nemo}ni.
3

You're Reading a Free Preview

Download
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->