Збирка Македонски прописи за лицата со хендикеп со коментари

Dijana Taf~ievska
ZBIRKA MAKEDONSKI PROPISI

ZA LICATA SO HENDIKEP
Naslov:
“Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep”
Avtor:
Dijana Taf~ievska
Izdava~:
Polio Plus - Skopje
Za izdava~ot:
Zvonko [avreski
Lektor:
Slobodan Markovski
Kompjuterska obrabotka:
OZ - Dizajn, Skopje
Elena Ko~oska
Dizajn na naslovna:
Keti Zarevska - Gurmi{evska
Tira`:
1 000 primeroci
Pe~at:
Jugoreklam - Skopje
POLIO PLUS
-dvièwe protiv hendikep-
Dijana Taf~ievska
ZBIRKA
MAKEDONSKI PROPISI
ZA LICATA SO HENDIKEP
so komentari
Edicija “Justicijana”
Skopje, 2005
Ovaa publikacija e podràna od strana na
Britanskata Vlada preku Britanskata ambasada vo Makedonija
Blagodarnost
Knigata {to ja drìte v race e rezultat na posvetenosta i trudot

vloèni, re~isi vo eden zdiv i bez zadr{ka, od nekolkumina profesi-
onalci koi li~no i indirektno se zasegnati so ovaa problematika.
Polio Plus im dolàt golema blagodarnost na:
Vladata na Velika Britanija koja preku nivnata Ambasada
vo Republika Makedonija ve}e nekolku godini revnosno gi sledi
i ohrabruva licata so hendikep vo zalo`bite da se nadminat site
socijalni, op{testveni i zakonski barieri vo dràvava,osobeno
finansiski podrùvaj}i go vo toj domen anga`manot, inicijati-
vite i dejstvuvaweto na Inter-partiskata parlamentarna lobi
- grupa vo makedonskoto Sobranie.
Makedonskiot centar za me|unarodna sorabotka, Hendikep
Internacional i European Disability Forum, koi gi pottiknaa inicijal-
nite uslovi i prostor za zajaknuvawe na organizaciite na licata
so hendikep, razmenata na informacii, resursi i iskustva, ~ij sega-
{en razvoj navestuva u{te pogolem raste` i unapreduvawe na
dvièweto protiv hendikep, obedineto, usoglaseno i izrazeno so
zaedni~ki, edinstven glas.
Sekako, na Dijana Taf~ievska i m-r @aneta Stojkova, za
podgotovkata na materijalot pretstaven vo ovaa kniga, so sesrdna
i budna tehni~ka pomo{ i poddr{ka od Aleksandar Kuzmanoski,
Marjan Gavriloski, advokat Toni Ko{tanov i @ivko Temelkovski.
Golema blagodarnost i do pratenicite od Sobranieto na
RM, dobrovolno i aktivno angaìrani vo IPPLG, so cel sistem-
sko kodificirawe na legislativata koja se odnesuva na licata
so hendikep.
Polio Plus
- Dvièwe protiv hendikep -
Vovedni zabele{ki
PREDGOVOR
Svest za sebe i svoite prava
Cel na sekoja koherentna i globalna politika treba da bide na

site poedinci vo dràvata da im garantira celosno gra|anstvo, ednakvost
na mo`nostite, nezavisno ìveewe, sloboda na izbor, kako i nivno
celosno i aktivno u~estvo vo site oblasti od ìvotot na zaednicata.
Sekoj ~ovek zasluùva negoviot glas i delo da u~estvuvaat
vo pra{awata i odlukite, bitni za negovoto egzistirawe kako
individua, kako i mo`nosta da gi koristi resursite na op{testvoto
i prirodata. Sekojdnevno sme sî poblisku do celosnoto vklu~uvawe
na licata so hendikep vo donesuvaweto odluki koi se odnesuvaat
na niv i na nivnite organizacii, vo kreiraweto na politikata {to
}e zna~i pravo na dostoinstven ìvot.
Iako moèbi bavno, ~ekor po ~ekor, licata so hendikep vidno
stanuvaat sî poglasni i posilni zatoa {to se zaedno, zatoa {to, namesto
kako dov~era{en objekt na za{tita, sî posigurno nastapuvaat kako
subjekt koj saka sam da gi definira i {titi svoite prava. Toj uspeh e
pred sî rezultat na nivniot li~en pridones vo razvivaweto na
samosvesta za sopstvenata polo`ba i maka, no i sila za nadminuvawe na
hendikepot, i sorabotka i organizirawe vo borbata za vospostavuvawe
i unapreduvawe na pravata i situacijata vo koja se nao|aat.
Me|utoa, ovoj nagoren trend na nivnata samosvest treba da korespon-
dira so ulogata na dràvata kako odgovoren kreator i realizator na
pravno-obvrzuva~kite instrumenti i sistemskoto zakonodavstvo, koe }e
gi pokriva site relevantni oblasti i }e pottiknuva mehanizmi za nivna
za{tita.
Za sodrìnata
Ovoj materijal, zbirka, komepndium ili kako i da go nare~eme,

se integrira vo na{ite stremeì da gi inicirame i provocirame
razmisluvawata za pravata i slobodite na licata so hendikep vo
Republika Makedonija, preku edna po{iroka prezentacija na
7
Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep
doma{nata legislativa koja gi tretira ovie pra{awa (zakonite

se dadeni vo pre~isten tekst ili izvadok na pre~isteni odredbi
izraboteni od strana na Polio plus).
Preku knigata "Me|unarodni normi i standardi za licata so
hendikep", efektuirani pokonkretno i vo slu~ai od praktikata,
nau~ivme kako svetot toa go ureduva i planira. Vo ovaa kniga analiti~ki
poso~uvame del od problemati~nite punktovi na makedonskoto zakono-
davstvo koi se odnesuvaat na licata so hedikep, so soodveten komentar.
Materijalot pomesten vo ovaa kniga sodrì nekolku tematski
delovi, sistematizirani vo zavisnost od vidot i zna~eweto na oblasta
koja se tretira:
1. Prviot del i treba da e prv i fundamentalen zatoa {to preku
Ustavot na RM gi kreirame osnovnite principi na dràvnata poli-
tika kon licata so hendikep preku promovirawe na temelnite
vrednosti na ednakvosta na gra|anite vo pravata i slobodite bez
razlika na nivnata zdravstvena pripadnost i socijalno poteklo,
permanentna grià za socijalna za{tita i sigurnost na licata so
hendikep i uslovi za nivno vklu~uvawe vo op{testveniot ìvot.
Nacionalnata strategija za izedna~uvawe na pravata na licata
so hendikep vo Republika Makedonija i Deklaracijata za za{tita i
unapreduvawe na pravata na licata so posebni potrebi zna~at ponata-
mo{no definirawe na idna strategija i deklarativna zalo`ba za
razvivawe na socijalna pravda, solidarnost i pomo{ na licata so
hendikep, deca i vozrasni, mladi i stari, polovo ednakvi.
2. Vo vtoriot del e pretstavena edna od elementarnite
oblasti - socijalnata za{tita, {to bi trebalo da implicira
ekonomski, pravni i socijalni merki preku socijalni i semejni
beneficii, pomo{ i nega na licata so hendikep, zaradi nivna
socijalna integracija i u~estvo vo zaednicata, a osobeno za licata
so intelektualna popre~enost, preku obezbeduvawe na postojana
pari~na pomo{, nadomestok za skrateno rabotno vreme na rodi-
telot kako i postepeno integrirawe na ovie lica vo neposrednata
ìvotna sredina, nadvor od postojnite institucii.
Permanentno barawe na licata so hendikep, pa i po{irokata
javnost e reformite da se fokusiraat kon pomalku restriktiven
pristap i pojasen socijalen paket, zaradi {to se obidovme del od
ovie pra{awa i problemi da aktuelizirame preku na{ komentar.
3. Pravata na vrabotuvawe, ednakvi uslovi na rabotnoto mesto
se garantirani vrednosti potrebni da bidat efektuirani i za{titeni
i pri vrabotuvaweto na licata so hendikep (treti del). Za{titnoto
8
Vovedni zabele{ki
vrabotuvawe na ovie lica treba da bide predmet na kontrola od

dràvnite institucii poradi mo`nosta od zloupotreba; toa treba da
obezbedi soodveten praven status i nadomestok na vrabotenite, obuka
i pomo{ za potrebni kvalifikacii, kako i normalen odnos pome|u
vrabotenoto lice i rabotodavecot.
Dràvata e dol`na da go obezbedi i finansira navedenoto,
da gi suzbie site formi na rabotna diskriminacija, a sosobeno da
ja stimulira rabotnata integracija na licata so hendikep. Dali i
kolku toa go regulira Zakonot za vrabotuvawe na invalidnite lica
kako lex specialis i soodvetnite podzakonski propisi, ostanuva da
pokaè praktikata od negovoto sproveduvawe.
4. Gra|aninot ima pravo i dol`nost da go ~uva, unapreduva, kako
sopstvenoto, taka i zdravjeto na drugite, a dràvata mu garantira
pravo na zdravstvena za{tita. Vakviot bazi~en princip na zdrav-
stvenata politika treba da dejstvuva vo nasoka na podobruvawe i na
sistemot na zdravstvena i medicinska za{tita na licata so hendikep,
zadovoluvawe na nivnite rehabilitacioni potrebi, trend kon bes-
platna zdravstvena za{tita (pregledi, tretmani, lekovi, ortopedski
i drugi pomagala), prevencija i rano dijagnosticirawe na decata
rodeni so rizik-faktor, kako i kontinuirano sledewe na setilnite,
fizi~kite i intelektualnite pre~ki.
Zakonot za zdravstveno osiguruvawe so svoite podzakonski
propisi e meta na postojana kritika od gra|anite, no i od samata
stru~na javnost zaradi {to i nie preku ~etvrtiot del od ovaa kniga
se vklu~uvame vo op{tiot trend na inovirawe vo ovaa zna~ajna oblast.
5. Delot petti se odnesuva na obrazovanieto, implementiran
so trite zakoni (izvadok) za osnovno, sredno i visoko obrazovanie,
kako i so soodvetnite komentari i predlozi za izmena i dopolnuvawe
na sega{nite akti. Cel e da ja pottikneme javnosta i licata so
hendikep da razmisluvaat za svojata obrazovna integracija vo op{te-
stvoto, vklu~uvaj}i i apel za obezbeduvawe na obrazovni resursi,
soodvetni programi, tehnologii, obuka i sli~no, prisposobeni i
prilagodeni kon potrebite, poedine~no za site u~enici i studenti.
Na{ite o~ekuvawa se donesuvawe nova zakonska regulativa
i promovirawe na inkluzivno obrazovanie koe treba da vklu~uva:
- garantirawe na pravoto na obrazovanie na sekoj poedinec,
soglasno negovite potrebi i sposobnosti;
- garantirawe na pravoto na izbor pome|u specijalni i
regularni u~ili{ta;
9
- poddr{ka na studenti i u~enici so hendikep od sekoja vozrast,

vo tekot na nivnoto obrazovanie, preku individualen pristap;
- obezbeduvawe soodvetna obuka na nastavnici i drug personal
odgovoren vo obrazovnite ustanovi; i
- soodvetna garancija deka obrazovanieto }e promovira mo`nost
za postojano vrabotuvawe na ovie lica.
6. [estiot del e posveten na pravata i obvrskite od penziskoto
i invalidskoto osiguruvawe, osiguruvawe od odgovornost za {teti
nastanati vo soobra}ajni nezgodi, odredeni normi za odgovornost
za {teta pri~ineta od delovno nesposobno lice, kako i odgovornost
za materijalni i nematerijalni {teti vo obligacionoto pravo,
smetaj}i deka ova se pointeresni pra{awa {to gi tangiraat licata
so hendikep.
Isto taka, pomestuvame i svoj komentar na odredeni pote{kotii
od ne/sproveduvaweto na institutot beneficiran sta` za odredena
kategorija na lica so hendikep kako vraboteni-osigurenici.
I pokraj zna~eweto na oblasta na PIO, poradi stru~nosta i
kompetentnosta na materijata ne se obidovme da se vpu{time vo podla-
boka analiza na Zakonot, a u{te pove}e {to istiot e predmet na
postojano menuvawe vo izminatite deset godini na postoewe. Nego, patem
da spomneme, i stru~no lice te{ko bi go pro~ital bez podgotven
pre~isten tekst.
7. Sedmiot del pretstavuva obedinet korpus na pove}e
zakoni, sveden na eden zaedni~ki imenitel - odredbi koi tretiraat
aktuelni pra{awa i re{enija koi se odnesuvaat na licata so
hendikep, sekoj vo svojata oblast. Nivnoto sistematizirawe vo
edna glava ne go namaluva zna~eweto na institutot na za{tita,
utvrden vo konkretnite zakoni. Naprotiv, sekoj od niv obrabotuva
materija {to zna~i vklu~uvawe, za{tita, predviduvawe na poseb-
ni uslovi za integrirawe vo site aspekti na ìveeweto.
Pogolemiot del od gorenavedenite zakoni se pretstaveni
kako izvadoci, a samo za del od niv e podgotven pre~isten tekst.
îtatelite moàt da zaklu~at deka sega{nite propisi vo
mnogu golem obem go sublimiraat zacrtaniot subjekt na za{tita
- licata so hendikep, no toa vo nikoj slu~aj ne zna~i deka se obezbe-
deni optimalni prava i za{tita za ovaa kategorija na gra|ani,
nitu pak, deka priodot i razbiraweto se maksimalni. Ova osobeno
e adresirano kon dràvata.
10
Vovedni zabele{ki
Vizija
Koga osmiot del od ovaa kniga go naslovivme "Vizija", imavme

namera da bideme vistinski vizioneri, aktivno da dejstvuvame, da
davame idei, da inicirame partnerstvo i integracija na licata so
hendikep vo op{testvoto.
Vo toj kontekst, prodolùvame so na{ite inicijativi za
revidirawe i eliminirawe na zakonite {to zna~at kakva bilo forma
na diskriminacija ili bariera, povtorno promoviraj}i zdruèn
pristap vo izrabotkata na nacionalnite propisi vo soglasnost so
me|unarodnite. Toa se obiduvame da go napravime na nekolku poliwa,
so osoben akcent vrz delot {to se odnesuva na: dano~noto oslobodu-
vawe pri uvoz na patni~ki vozila isklu~ivo za potrebite na
hendikepiranite lica pod odredeni uslovi (pravo koe e ukinato);
odredeni beneficii vo javniot soobra}aj (isto taka ukinati);
premostuvawe na fizi~kite barieri i nepristapnosta na objektite
i prostorot, preku propi{uvawe na zadolìtelni normi i standardi
pri planirawe i gradba.
Ona {to sakame da go istakneme vo ramkite na Vizijata e
informacijata za Konvencijata za za{tita i promocija na pravata i
dostoinstvoto na licata so hendikep vo ramkite na sistemot na
Obedinetite nacii, ~ij proces na donesuvawe e vo tek. Taa }e bide
vodilka vo kreiraweto na makedonskata legislativa, od interes za
licata so hendikep.
Kone~no, trilogijata nare~ena edicija Justicijana zapo~nata
so prvata kniga "Me|unarodni normi i standardi za licata so
hendikep" prodolùvaa so ovaa kniga so naslov "Zbirka makedonski
propisi za licata so hendikep" i uvereni sme deka }e ja dostigneme
krajnata postavena cel - izrabotka na sistemski zakon (preto~en vo
treta kniga) vo koj }e bidat regulirani pravata na licata so hendikep,
na na~in koj zna~i implementirawe na me|unarodnite normi i
standardi, kako preduslov za gradewe na op{testvo odgovorno za
dostoinstven ìvot na sekoj svoj gra|anin.
Skopje, Dijana Taf~ievska

14.03.2005 god.
11
TEMELNI PROPISI
Ustav na Republika Makedonija
DEL PRVI
TEMELNI PROPISI
1. Ustav na Republika Makedonija
USTAV NA REPUBLIKA MAKEDONIJA
^len 1
Republika Makedonija e suverena, samostojna, demokratska i
socijalna dràva.
^len 9
Gra|anite na Republika Makedonija se ednakvi vo slobodite i
pravata nezavisno od polot, rasata, bojata na koàta, nacionalnoto i
socijalnoto poteklo.
Gra|anite pred Ustavot i zakonite se ednakvi.
^len 35
Republikata se griì za socijalnata za{tita i socijalnata
sigurnost na gra|anite soglasno so na~eloto na socijalnata pravi~nost.
Republikata garantira pravo na pomo{ na nemo}ni i nesposobni za
rabota gra|ani
Republikata obezbeduva posebna za{tita na invalidnite lica i
uslovi za nivno vklu~uvawe vo op{testveniot ìvot.
^len 36
Republikata im garantira posebni socijalni prava na borcite od
Antifa{isti~kata vojna i od site nacionalni-osloboditelni vojni na
Makedonija, na voenite invalidi.
15
2. Deklaracija za za{tita i unapreduvawe na pravata na

licata so pesebni potrebi
DEKLARACIJA
ZA ZA[TITA I UNAPREDUVAWE
NA PRAVATA NA LICATA SO POSEBNI POTREBI
Vrz osnova na ~lenot 68 stav 2 od Ustavot na Republika

Makedonija, a
Trgnuvaj}i od faktot deka Republika Makedonija, kako
socijalna dràva se griì za socijalnata za{tita i socijalnata
sigurnost na gra|anite, im go garantira pravoto na pomo{ na
nemo}nite i na nesposobnite za rabota gra|ani i im obezbeduva
posebna za{tita na invalidnite lica i uslovi za nivno
vklu~uvawe vo op{testveniot ìvot,
Imaj}i gi predvid ustavnite opredelbi za ednakvost na
gra|anite na Republika Makedonija vo slobodite i pravata pred
Ustavot na Republika Makedonija i zakonite,
Povikuvaj}i se na principite od Povelbata na OON,
Univerzalnata deklaracija za ~ovekovite prava, Rezolucijata
na ON za Standardnite pravila za izedna~uvawe na mo`nostite
za licata so hendikep, Evropskata konvencija za ~ovekovi prava
i drugi me|unarodni akti,
Afirmiraj}i ja potrebata za sozdavawe uslovi za celosno
vklu~uvawe na licata so posebni potrebi vo site sferi na op{te-
stvenoto ìveewe,
Sobranieto na Republika Makedonija, na sednicata odràna

na 23 juli 2003 godina, donese
16
Deklaracija za za{tita i unapreduvawe na pravata na licata so posebni potrebi
D E K L A R A C I J A ZA ZA[TITA I UNAPREDUVAWE
NA PRAVATA NA LICATA SO POSEBNI POTREBI
Sobranieto na Republika Makedonija:
1. Gi poddrùva site inicijativi i aktivnosti naso~eni kon

podigawe na svesta na gra|anite za pravata, potrebite, potencija-
lite i prednostite na licata so posebni potrebi.
2. Ocenuva deka e neophodno nadle`nite dràvni organi,
sledej}i gi me|unarodnite standardi, da prezemat merki i aktiv-
nosti zaradi sozdavawe uslovi za dostapna fizi~ka okolina i
obezbeduvawe na pristap kon komunikacii i informacii, za efek-
tivna i dostapna zdravstvena i socijalna za{tita, za unapreduva-
we na procesot na obrazovanie, kako i za produktivno vrabotuva-
we na licata so posebni potrebi, so cel za nivno vklu~uvawe vo
site segmenti na op{testveniot ìvot.
3. Osobeno }e se zalaga pri donesuvaweto na zakonite i
drugite akti da vgradi odredbi so koi }e se uredat pra{awata
koi se odnesuvaat na specifi~nite potrebi na licata so hendikep,
posebno preku donesuvawe na zakoni koi }e se odnesuvaat samo
na ovie lica.
Isto taka, Sobranieto }e nastojuva da go zabrza procesot na
harmonizirawe na zakonodavstvoto na Republika Makedonija so
me|unarodnite akti i standardi vo oblasta na pravata na licata so
posebni potrebi.
4.Ja istaknuva potrebata od vklu~uvawe na organizaciite
na licata so hendikep pri donesuvawe na zakonite i drugite akti,
{to e od osobeno zna~ewe za unapreduvawe i za{tita na licata
so posebni potrebi.
5. Ovaa deklaracija }e se objavi vo"Slu`ben vesnik na
Republika Makedonija".
SOBRANIE NA REPUBLIKA MAKEDONIJA
Broj 07-4008/1 PRETSEDATEL

23 juli 2003 godina NA SOBRANIETO NA
Skopje REPUBLIKA MAKEDONIJA
M-r Nikola Popovski
17
3. Nacionalna Strategija za izedna~uvawe na pravata na

licata so hendikep vo Republika Makedonija
NACIONALNA STRATEGIJA
ZA IZEDNAÛVAWE NA PRAVATA NA LICATA SO
HENDIKEP VO REPUBLIKA MAKEDONIJA
V o v e d
Vo gradeweto na ovaa strategija, se napraveni napori vo

nejzinoto izgotvuvawe da se pristapi na izdiferenciran na~in. Toa
zna~i deka pri utvrduvaweto na opredeleni sodrìni se vode{e
smetka za ulogite na site subjekti vo sistemot na za{titata, obrazo-
vanieto i rehabilitacijata vo odnos na problemot na hendikepiranos-
ta.
Isto taka diferenciranosta zna~i da se ima vo vid deka
pri utvrduvaweto na pravata, potencijalite i pridonesot na
licata so hendikep, da se pojde od nivnite specifi~ni potrebi
koi gi imaat ovie lica vo zavisnost od vidot i stepenot na hendi-
kepot.
Izgotvuvaweto na nacionalnata strategija za izedna~uvawe
na pravata na licata so hendikep vo Republika Makedonija proiz-
leguva od pravnata ramka na globalen evropski i nacionalen plan
kako i od standardnite pravila za izedna~uvawe na mo`nostite
na invalidnite lica, taka da na{ata dràva se povikuva na:
• Me|unarodnite standardi za ~ovekovi prava, sodràni vo

Univerzalnata deklaracija na ~ovekovi prava, Me|unarodnata
spogodba za ekonomski socijalni i kulturni prava, i Me|unarod-
nata spogodba za civilni i politi~ki prava, proklamiraat prava
za site lu|e, bez bilo kakva diskriminacija;
• Na Konvencijata za pravata na deteto, koja zabranuva
diskriminacija bazirana na hendikepiranost i bara voveduvawe
na specijalni merki za obezbeduvawe na pravata na hendikepira-
noto dete, kako na Me|unarodnata konvencija za za{tita na pra-
18
Nacionalna strategija za izedna~uvawe na pravata na licata so hendikep vo RM
vata na site rabotnici -migranti i nivnite semejstva insistira

na za{titnite merki za hendikepiranite;
• Se povikuva isto taka na propisite na Spogodbata za eli-
minacija na site formi na diskriminacija protiv ènata, za da se
obezbedat pravata na devoj~iwata i ènite so hendikep;
• Gi ima isto taka, vo predvid Deklaracijata za pravata na hendi-
kepiranite lica, Deklaracijata za pravata na mentalno zaostanatite lica,
Deklaracijata za socijalen progres i razvoj, Principite za za{tita na
licata so mentalni zaboluvawa i za podobruvawe na za{titata na
mentalnoto zdravje, kako i drugi relevantni dokumenti prifateni na
Generalnoto sobranie;
• Se povikuva na spogodbite i preporakite prifateni od
Internacionalnite rabotni~ki organizacii, so posebno potencirawe
na vrabotuvawe na popre~eni lica bez bilo kakva diskriminacija;
• Gi ima vo vid preporakite i raboteweto na Obrazovnite,
Nau~nite i Kulturnite Organizacii na Obedinetite nacii, posebno
so Svetskata deklaracija za obrazovanie na site lu|e, Svetskata
zdravstvena organizacija, Detskiot fond na Obedinetite Nacii i
drugi vakvi organizacii;
• Po~ituvawe na obvrskata dadena od site dràvi za za{-
tita na okolinata;
• Poznavajki gi razurnuvawata koi gi nosi vojnata i ne-
odobruvajki ja upotrebata na opasnite materijali za proizvodstvo
na oru`je;
• Priznavajki deka Svetskiot program na aktivnosti koi
se odnesuvaat na hendikepiranite lica i negovite definicii za
izedna~uvawe na mo`nostite, pretstavuva najiskrena èlba na
me|unarodnata zaednica da gi primeni site tie me|unarodni doku-
menti i preporaki i da im dade prakti~no zna~ewe i vrednost;
• Prifa}ajki go faktot deka celite na Dekadata na Obedi-
netite nacii za invalidi (1983/1992) za sproveduvawe na Svet-
skiot program na aktivnosti e seu{te validen i bara postojana
aktivnost;
• Potsetuvajki se deka Svetskiot program na aktivnosti
se bazira vrz koncepti koi se isti i vo nerazvienite i vo indus-
trijaliziranite zemji;
So ubeduvawe deka se potrebni intenzivirani napori za

postignuvawe na celosni ~ovekovi prava i celosno u~estvo na
19
hendikepiranite vo op{testvoto, povtorno se istaknuva deka

hendikepiranite lica i nivnite roditeli starateli, zastapnici
i organizacii moraat da bidat aktivni partneri so Vladata na
zemjata i za planirawe i sproveduvawe na site merki koi vlijaat
vrz gra|anskite, politi~kite, ekonomskite, socijalnite i kultur-
nite prava,
Vo soglasnost so Rezolucijata na Sovetot za ekonomski i
socijalni pra{awa (1990) i vrz baza na specifi~nite merki koi
se potrebni za hendikepiranite da postignat isti prava so osta-
natite lu|e, koi se detalno navedeni vo Svetskiot program na
aktivnosti,
Isto taka na 48- ma Sednica na Generalnoto sobranie vo ON
na 20-ti dekemvri 1993 godina donesena e Rezolucija 48/49) za Stan-
dardnite pravila za izedna~uvawe na mo`nostite za licata so
hendikep.
Bez pretenzii da se prikaè sevkupniot evropski normati-
ven prostor vo odnos na licata so hendikep, se naveduvaat u{te
dva dokumenti za koj se smeta deka se od izvonredno zna~ewe:
'Evropskata konvencija za ~ovekovite prava i fundamen-
talnite slobodi' i "Evropskata socijalna povelba".
Vo vnatre{no-pravniot sistem, se smeta deka se od klu~na
va`nost tri aspekti na Ustavot na Republika Makedonija. Ime-
no, vo ~len 1 od Ustavot na{ata Zemja e odredena kako socijalna
dràva.
Vo ~len 9 se utvrduva ednakvost na site gra|ani pred ustavot i
zakonite. Ovaa formalna ednakvost e specificirana vo ~len 35, stav
3 od Ustavot, spored koja odredba dràvata e dol`na da sozdava uslovi
za vklu~uvawe na licata so invalidnost vo op{testveniot ìvot.
Ovie ustavni opredelbi prakti~no zna~at obvrska na drà-
vata da vo ramkite na socijalno politi~kite merki i sevkupnata
normativna pravna aktivnost, vodi smetka za formalnata ednak-
vost na licata so hendikep so drugite gra|ani, taka {to osven za
op{tite potrebi treba da se vodi smetka i za nivnite specifi~-
ni potrebi.
20
I. Sostojbi vo za{titata, obrazovanieto i rehabilitacijata

na licata so hendikep
Nesporen e faktot deka vo periodot od 50 godini na za{tita,

obrazovanie i rehabilitacija na licata so hendikep R. Makedonija
intenzivno se zdobiva{e kako so pozitivni iskustva taka i so
nesoodvetni re{enija i negativni iskustva kako pomalubrojni i
propratni, no koi ~esto ostavaa opredeleni posledici vo odnos na
kontinuiraniot razvoj. Toa moè i da se smeta za logi~no so ogled
na celokupniot kontekst na istoriski, socijalni, zdravstveni i
obrazovni problemi {to Makedonija gi nasledi po osloboduva-
weto, a koi ne bile vo dovolna mera organizirano i sistemski
re{avani.
Denes koga so mnogu i razli~ni dokumenti na organite na
specijaliziranite agencii na OON se bara od nejzinite ~lenki
prezemawe na merki za seopfatnost na licata so hendikep i obez-
beduvawe na neophodni uslovi za institucionalizacija na sovre-
menata praktika za integralno osposobuvawe i rehabilitacija,
kako i sozdavawe uslovi za obrazovanie na soodvetni kadri.
Treba da se napomene deka vo postojnite zakonski i podzakon-
ski akti od oblasta na za{titata, obrazovanieto i zdravstvoto
pogolem broj na pra{awa od bitno zna~ewe za razvojot na za{ti-
tata i rehabilitacijata ne se soodvetno re{eni.
Zdravstveno obrazovnata komponenta na rehabilitacijata vo
na{ata zemja ne e razviena. Pokraj toa {to vo Makedonija postojat
dve rehabilitacioni ustanovi (institut za rehabilitacija na
sluhot, govorot i glasot vo Skopje i vo Bitola) koi poradi otsustvo
na nu`nite zakonski preduslovi, nema{e mo`nost vo ustanovite
da se vovede remedijalna rehabilitaciona praktika.
Edukativnata komponenta ne e na soodvetno organizacisko,
tehnolo{{ko, programsko i funkcionalno nivo za site kategorii
na hendikepiranost. Nu`no e da se navedat slednite bitni nedos-
tatoci:
Ne e konstituirano i institucionalizirano predu~ili{-
noto vospitanie i obrazovanie. Postoi incidentna praktika bez
koncept, programa i povrzanost so ran - obrazovan tretman.
·Osnovnoto obrazovanie na site kategorii na deca so hendi-
kep e optovareno so pove}e nedostatoci koi organizaciski, kon-
cepciski, programski i tehnolo{ki se zadràni na odamna nadmi-
nati osnovi.
21
·Ne e postaveno na rehabilitaciski, tuku na klasi~no obra-

zovni osnovi. Vo odnos na fizi~kiot, mentalniot i socijalniot
status vo site oddelenija i paralelki postoi golemo {arenilo.
Vklu~uvaweto na decata so pre~ki vo razvojot vo redovnite
u~ili{ta pretstavuva imperativ i potreba na vremeto i ~ovekot,
no za negovoto oìvotvoruvawe se nu`ni opredeleni preduslovi.
Pred se, redovnoto u~ili{te treba da se podgotvi za prifa}awe
na decata i za ostvaruvawe na site oblici i fazi na integrativ-
niot (inkluzivniot) proces.
Srednoto obrazovanie na invalidiziranite deca gi nosi site
belezi na postojnoto osnovno obrazovanie. Invalidiziraniot
mladinec bez ogled na negovite psihofizi~ki potencijali, se
u{te, e predodreden za manuelni zanaeti. Ova, od pri~ina {to
postojniot sistem i praktikata, se u{te, ja nemaat probieno bari-
erata na zanaet~iskoto osposobuvawe.
Postojniot sistem i praktika na obrazovanie na licata so
hendikep {to gi karakterizira rascepkanost, izoliranost, nepo-
vrzanost i {to e najlo{o, neefikasnost, treba na institucio-
nalen, organizaciski, koncepciski, programski tehnolo{ki, kad-
rovski i prostoren plan da se integriraat na na~in i vo mera
koi, od edna strana se mo`ni i nu`ni, a od druga strana }e ovozmo-
ì ne samo racionalnost, tuku i maksimalna mo`na efikasnost.
Trgnuvaj}i od faktot deka vo ramkite na socijalnata za{ti-
ta centrite za socijalna rabota vr{at koordinacija na sprove-
duvawe na lista na specifi~ni potrebi za decata i licata so
hendikep, odnosno nivnite ìvotni problemi vo dolg vremenski
period, bez nikakvi dilemi se nametnuva potrebata od poorgani-
zirana i postojana podgotovka na sredinata za nivno prifa}awe
i pobrza adaptacija.
Vo taa smisla centrite vo ramkite na svoite zakonski
nadle`nosti imaat mo`nost da prezemat niza od socijalno-eko-
nomski merki za sanirawe na odredeni sostojbi kako {to se
materijalno obezbeduvawe, pod uslovi utvrdeni so zakon , i pomo{
pri re{avaweto na semejnite problemi koga tie se javuvaat
Posebno zna~aen segment od ìvotot na licata so hendikep
pretstavuva koristeweto odnosno organizacijata na nivnoto
slobodno vreme, poto~no re~eno kulturno-zabavniot i sportsko-
rekreativniot ìvot. Ovoj problem, koga se vo pra{awe na
licata so hendikep neodminlivo treba da se gleda ne samo od
human, zdravstveno-socijalen i ekonomski aspekt tuku mnogu
po{iroko.
22
Egzistencijata na licata so hendikep e neraskinlivo povr-

zano so zadovoluvaweto ne samo na nivnite ìvotni sekojdnevni
potrebi, tuku kako {to ve}e naglasivme i so celokupnite potrebi
na nivnite semejstva. Toa dotolku pove}e {to vo sega{ni priliki
na ekonomska kriza zaradi niza objektivni i subjektivni faktori
licata so hendikep se nao|aat vo zna~itelno ponepovolni uslovi
za ìveewe za razlika od drugite gra|ani.
II.Osnovi na nacionalnata strategija
Nacionalnata strategija se zasnovuva vrz temelno sogle-

duvawe, analizirawe i ukaùvawe na potrebata od donesuvawe
soodvetni odluki od Vladata na R. Makedonija za za{tita, obra-
zovanie, rehabilitacija, osposobuvawe i vrabotuvawe na inva-
lidnite lica i toa za:
• Preventivata, ranata detekcija, ranata dijagnostika i
raniot tretman;
• Predu~ili{noto vospitanie, osnovnoto obrazovanie, sred-
noto obrazovanie i visokoto obrazovanie za site onie {to e mo`no;
• Osposobuvaweto i vrabotuvaweto, semejniot, op{testve-
niot i kulturno zabavniot ìvot;
• Obezbeduvawe na uslovi (vo semejstva, centri za poludne-
vno i celo dnevno zgriùvawe, kako i stacionarno zgriùvawe vo
ustanovi so mali kapaciteti i vo stanovi za ìveewe na mali
grupi na invalidni lica) za site onie invalidni lica od poteòk
stepen koi imaat potreba od takva pomo{.
Sodrìna na Nacionalnata strategija
Nacionalnata strategija go opfa}a nastanuvaweto na li~-

nosta vo ramkite na primarnoto semejstvo, sevkupniot razvitok
i specifi~nite potrebi koi se javuvaat vo celokupnata zdrav-
stvena i socijalna za{tita, obrazovanie, rehabilitaci i site
drugi formi na individualniot semeen ìvot vo op{testvoto.
Semejstvo i razvoj na li~nosta
Semejstvoto pretstavuva univerzalna op{testvena grupa,

kako vo istoriska i sociokulturna smisla taka i od aspekt na
individualniot ìvot. Kako biosocijalna edinica semejstvoto
pretstavuva most me|u op{testvoto i individuata.
23
Kako specifi~na op{testvena grupa semejstvoto e zaedni-

ca na maòt i ènata, i decata koi poteknuvaat od ovaa zaednica,
(a moè da bidat i posvoeni).
Voedno semejstvoto e primerna grupa vo koja se konstituira
i razviva li~nosta na deteto. Vo isto vreme vo osnova na semejni-
te vrski na ~lenovite na edno semejstvo se nao|aat emocional-
nite procesi.
Postojat generalno dve situacii vo koi moè da se najde
semejstvoto so ~len so hendikep. Prvata situacija e vsu{nost
primarno semejstvo vo koe roditelite imaat dete so hendikep, a
toj hendikep deteto go imalo pri ra|awe ili pak podocna go
steknalo kako rezultat na bolest ili povreda. I ednata i drugata
situacija za semejstvoto e izrazito traumatska zatoa {to go
naru{uva postojniot balans vo odnosite na roditelite so nivnata
okolina, vklu~itelno i semejnata okolina, a vo isto vreme rodi-
telite nemaat ni soodveten model na vr{ewe na roditelski
ulogi, koi bi go steknale od svoite roditeli (transgeneraciski).
Vo ovaa situacija potrebna e pomo{ na ova semejstvo na pove}e
nivoa.
Neposredna sovetuvali{na pomo{ na samoto semejstvo vo
zavisnost od toa dali ~uvaat dete so senzoren hendikep (vizue-
len ili slu{en), so fizi~ki hendikep ili pak so te{kotii vo
u~eweto (mentalna popre~enost). Pri rabotata so semejstvo vo
koe ìvee dete so hendikep mnogu e bitno da se svati deka postoj-
nata infrastruktura koja postoi za drugite semejstva, vsu{nost
e infrastruktura i za ova semejstvo. Ova prakti~no zna~i, deteto
so hendikep vo svoeto semejstvo da ima soodvetni igra~ki i igri,
da moè da si igra so svoite vrsnici da gi posetuva gradinkite
i da odi vo redovniot sistem na obrazovanie.
Situacijata drasti~no se menuva koga stanuva zbor za
sekundarno semejstvo vo koe liceto so hendikep se javuva kako
bra~en partner i roditel. Vo ovaa situacija osven sovetuva-
li{nata pomo{ na semejstvoto ako e potrebna, na liceto so
hendikep sekoga{ mu se potrebni pomagala vo obavuvaweto na
profesionalnite aktivnosti, vr{eweto na ulogite vo
semejstvoto i koristeweto na slobodnoto vreme.
Obvrskite na dràvata treba da se sostojat vo donesuvawe
na soodvetna normatina pravna ramka koja }e go ovozmoùva na
formalno ramni{te ostvaruvaweto na site odnosi koi prethodno
gi navedovme. Dràvata isto taka treba da vospostavi metodo-
lo{ko tehni~ka i institucionalna organiziranost koja }e ovoz-
moì vo lokalnata zaednica i vo mati~noto semejstvo da se
ostvarat site navedeni celi.
24
Prevencija
Pojmot " Prevencija"zna~i akcija koja ima za cel spre~uvawe

na pojava na fizi~ki, intelektualni, psiholo{ki ili setivni pre-
~ki (primarna prevencija),ili pak spre~uvawe ovie pre~ki da dovedat
do trajni funkcionalni o{tetuvawa (sekundarna prevencija).
Prevencijata opfa}a najrazli~ni vidovi aktivnosti kako: primarna
zdravstvena za{tita, prenatalna i postnatalna za{tita, pouki vo
oblasta na ishranata, kampawa za sproveduvawe na imunizacija
protiv zarazni bolesti, merki za kontrola na endemski zaboluvawa,
sigurosni regulativi, programi za spre~uvawe na nesreki na razni
poliwa {to vklu~uva i adaptacija na rabotno mesto za da se spre~at
profesionalni zaboluvawa i nastanuvawe na poremetuvawa kako
rezultat na zagaduvawe na okolinata ili vooruèn konflikt.
Podigawe na svesta
Vo svojot del na obvrskite za podigawata na svesta vo odnos

na hendikepot kaj javnosta, dràvata e dol`na da izgradi soodveten
normativno praven sistem i da ovozmoì koristewe na instituciite
vo mestoto na ìveewe na licata so hendikep, od aspekt na ednakvost
na pravata na ovie lica so drugite gra|ani, a vo funkcija na zadovolu-
vawe na nivnite potrebi, razvivawe na nivnite potencijali i
prifa}awe na nivnite pridonesi.
Procesot na gradewe na svesta vo odnos na licata so hendikep
treba da se ostvaruva na razli~en na~in vo zavisnost od toa so koi
grupi naselenie stanuva zbor. Taka na primer odgovornite institu-
cii treba da davaat navremeni i najsovremeni informacii na samite
lica so hendikep i nivnite semejstva vo odnos na programite i
uslugite {to im stojat na raspolagawe. Vo isto vreme informira-
nosta na profesionalcite vo ovaa svera treba da prestavuva
vsu{nost obuka za najsovremenite metodi vo davaweto na uslugi na
licata so hendikep. Informiraweto treba da se ostvaruva na
mediumi koi se dostapni na licata so hendikep.
Podigaweto na javnata svest vo odnos na licata so hendikep
treba da se ostvaruva i preku dobrovodena kampawa vo mediumite.
Vo ovaa kampawa treba da se prenese pozitivna slika za licata so
hendikep vo javnosta i porakata za ednakvi prava i obvrski na
ovie gra|ani.
25
Vo gradeweto na javnata svest javniot sistem na obrazova-

nieto treba da bide organiziran taka da ovozmoì polno u~estvo
i ednakvi uslovi za obrazovanie na decata so hendikep. Vo ovaa
smisla mnogu e bitno istaknuvaweto na specifi~nite potrebi
na ovie deca, a izneseni od niv samite i od nivnite semejstva.
Se razbira deka obrazovanieto i celata ìvotna orienta-
cija na decata i licata so hendikep treba da poa|a od nivnata
rezilientnost, a toa zna~i da tie se potpiraat na sopstvenite
snagi i da se osnaùvaat da gi koristat posebnite priliki {to
proizleguvaat od posebnite okolnosti.
Vo ovaa svera mnogu e bitno u~estvoto na organizaciite na
licata so hendikep i toa kako od aspekt na nivnoto ukaùvawe
pri planiraweto i procenkata na programite za licata so hendi-
kep, taka i vo smisla na prenesuvawe na sopstvenoto iskustvo na
pomladite lica.
Biten del od podigaweto na javnata svest pretstavuva vklu-
~uvaweto na programi za hendikepiranost a i politikite vo ovaa
svera, vo sistemot na redovnoto obrazovanie za site deca. Vo
ovaa smisla potrebno e da se odràt i posebni kursevi i za nivni-
te u~iteli i nastavnici.
Pri vrabotuvaweto va`no e vo svesta na rabotodavcite da
bide prisuten stavot za postoeweto na specifi~nite potrebi
pri raboteweto na licata so hendikep.
Zdravstvena za{tita
Dràvata treba preku donesuvawe propisi i vospostavuva-

we na institucii da obezbedi efektivna zdravstvena za{tita
za site lica so hendikep.
Vo zdravstvenata za{tita na naselenieto treba osobeno
da se obrati vnimanie na ranata detekcija procena, i tretman
na o{tetuvawata so cel po mo`nost da se spre~i namali ili pot-
polno eliminira nastanuvaweto na hendikepiranost.
Ako so zdravstveniot tretman nemoàt da se nadminat
postojnite zdravstveni problemi kaj lu|eto i nastane traen hendi-
kep toga{ lokalnite slu`bi treba da se vo sostojba rano da gi
otkrivaat ovie slu~ai i da gi upatuvaat do soodvetni slu`bi.
Osobeno decata a i site lica so hendikep imaat pravo na
zdravstvena za{tita vo redovniot sistem na zdravstvoto.
Stru~wacite od oblasta na medicinata treba da se soodve-
tno obu~eni i opremeni taka da se vo sostojba da im ukaàt so-
26
odveten zdravstven tretman na licata so hendikep. Pri ova, oso-

beno e va`no da se o~uva i unapredi zdravstvenata sostojba na
licata so hendikep taka da se ovozmoì nivno normalno funk-
cionirawe. Vo ovie aktivnosti va`no e u~estvoto na organizaci-
ite na licata so hendikep osobeno od aspekt na pravilno planira-
we i procenka na aktivnostite koi se odvivaat vo sistemot na
zdravstvena za{tita.
Rehabilitacija
Dràvata e dol`na da vospostavi sistem na institucii za

rehabilitacija.
Programite koi se ostvaruvaat vo ovie institucii, treba da
ovozmoàt optimalno ramni{te na nezavisnost i funkcionirawe
na licata so hendikep. Pri ova, ovie programi najprvin treba da
vodat smetka za vidot i stepenot na hendikep, a potoa za individu-
alnite potrebi, ovozmoùvajki polno u~estvo i sozdavawe na
ednakvi uslovi za razvitok.
Po mo`nost programite za rehabilitacija treba da ovozmo-
àt steknuvawe na osnovni ve{tini, se do najvisokite stepeni
na obrazovanie. Ovde e mnogu bitno da samoto lice i negovoto
semejstvo ukaàt na potrebite koi treba da bidat ostvareni so
realizacijata na programite.
Po mo`nost programite za rehabilitacija treba da se
ostvaruvaat vo lokalnata zaednica, a vo isklu~itelni slu~ai vo
vremenski ograni~eni period i rehabilitacijata moè da se
ostvaruva i von mestoto na ìveewe so ostvaruvawe na internat-
sko smestuvawe.
Pri sproveduvaweto na programite za rehabilitacija po mo`nost
kako konsultanti ili obu~uva~i treba da se vklu~uvaat iskusni lica
so hendikep, a pak nivnite organizacii, preku koristeweto na
iskustvoto na nivnite ~lenovi treba da pomagaat vo sozdavaweto na
planovi ili procenka na programite za rehabi-litacija.
Rehabilitacijata za koja ovde zboruvame ne ja vklu~uva pri-
marnata medicinska za{tita.
Dostapnost na uslugi i pomagala
Uslugite treba da se usmereni kon zadovoluvaweto na speci-

fi~nite potrebi za polno u~estvo na licata so hendikep vo
27
li~niot, semejniot, obrazovniot profesionalniot ìvot, kako

i za nezavisno i polno u~estvo vo sekojdnevniot ìvot i nefor-
malnite grupi.
Dràvata e dol`na da sozdade praven sistem koj }e osiguri
obezbeduvawe na pomagala za licata so hendikep. Isto taka,
dràvata treba da go obezbedi razvojot, proizvodstvoto, snabdu-
vaweto i odrùvaweto na pomagalata.
Pomagalo e bilo koj instrument oprema, aparat, ured, teh-
ni~ko sredstvo, softver ili tehni~ko prilagoduvawe koe {to
sluì vo zadovoluvaweto na specifi~nite potrebi na licata so
hendikep {to treba da go ovozmoì nivnoto nezavisno i efikasno
vr{ewe na ulogite vo li~niot ìvot, semejstvoto, u~ili{teto,
profesionalnite grupi, sekojdnevniot ìvot i u~estvoto vo
neformalnite grupi i minuvaweto na slobodnoto vreme.
Pri nabavkata na pomagalata treba da se vodi smetka tie
da bidat besplatni ili po cena dostapna za liceto ili negovoto
semejstvo. Isto taka pri izborot na pomagalata nu`no se zema
vo vid polot na liceto, negovata vozrast i specifi~nosta na
potrebite. Toa zna~i deka pomagalata treba da bidat razli~ni
odnosno soodvetni na vidot i stepenot na hendikepot.
Taka kaj licata so o{teten sluh osven soodvetni pomagala
mnogu se bitni i interpretativnite uslugi (gestoven govor) vo
funkcija na ostvaruvawe na nivnata komunikacija so drugite
lu|e.
Vo odnos na toa kakvi pomagala se potrebni treba da se
zemaat vo vid stavovite na samite lica so hendikep, a organiza-
ciite na ovie lica treba da izgotvat lista na soodvetni pomagala.
Dostapnost
Dràvata treba da donese propisi so koi }e obezbedi fizi~ka,

informativna i komunikativna dostapnost za licata so hendikep.
Preku voveduvaweto na opredeleni standardi i upatstva treba da
se ostvarat programi koi }e gi otstranat fizi~kite barieri vo
zgradite za domuvawe, ulicite, sredstvata za prevoz i javnite
objekti itn. Vo obrazovanieto na arhitektite i grade`nite
inìweri treba da se vklu~at i temi koi go objasnuvaat grade`niot
dizajn poèlen za licata so hendikep. Voedno na licata so hendikep
i na nivnite organizacii treba da im se ovozmoì da go izloàt
svoeto mislewe vo odnos na fizi~kata dostapnost pri gradeweto
28
na najrazli~nite objekti. Isto taka, pri davaweto informacii i

ovozmoùvaweto na komunikacijata treba da se vodi smetka za vidot
na hendikepot. Taka, za licata so vizuelen hendikep vo site sveri
u~ebnici, beletristika, stru~na literatura, pe~ateni mediumi.
Celiot ovoj pi{an materijal treba da bide dostapen na Braevo pismo,
snimeno vo zvu~na tehnika otpe~ateno so zgolemeni bukvi, dostapno
preku sinteza na govor itn. Za licata so problemi vo sluhot mnogu e
biten gestovniot govor kako vo obrazovanieto taka vo me|usebnata
komunikacija na licata so o{teten sluh i vo komunikacijata na ovie
lica so drugite lu|e.
Vo obezbeduvaweto na informaciite i vo ovozmoùvaweto
na komunikacijata treba da se vodi smetka dali licata so hendikep
imaat nekoi drugi komunikativni problemi ili problemi na
razbirawe.
Site vidovi na mediumi: radio, televizija, pi{anite mediu-
mi itn. treba da se ohrabrat i finansiskki da se podràt od dràvata
informaciite da gi davaat na na~in dostapen za licata so hendikep.
Proizvoditelite na kompjuteri i kompjuterska tehnika treba da
se ohrabrat u{te vo po~etnite fazi ili pak podocna da izvr{at soodvetni
adaptacii koi }e odgovaraat na mo`nostite na licata so hendikep.
Sekoga{ koga se obezbeduvaat specifi~ni mediumi za infor-
mirawe i komunikacija, treba da se konsultiraat organizaciite na
licata so hendikep.
Obrazovanie za lica so hendikep
Dràvata e dol`na da obezbedi normativno pravna i insti-

tucionalna ramka, koja }e pretstavuva ednakvost na uslovite za
steknuvawe na obrazovanie vo site stepeni za decata, mladite,
i vozrasnite lica so hendikep. Ova obrazovanie treba da se
ostvaruva pod redovni uslovi i da pretstavuva del od redovniot
sistem na obrazovanieto.
Op{tiot obrazoven sistem e odgovoren za ostvaruvaweto na
obrazovanieto na licata so hendikep i toa vo redovni uslovi i kako
del vo redovniot sistem na obrazovanieto. Obrazovanieto na licata
so hendikep treba da najde izraz i vo nacionalnoto planirawe i
sozdavawe na programi za obrazovanie.
Obrazovanieto, licata so hendikep treba da go ostvaruvaat
otkako }e se obezbedi soodveten pristap i pomo{, metodolo{ka vo
29
zavisnost od specifi~nite obrazovni potrebi, koi proizlegu-

vaat od razli~nite vidovi na hendikep.
Roditelite na decata so hendikep i nivnite organizacii
treba da bidat vklu~eni vo site stepeni na obrazovanieto na
licata so hendikep.
Vo delot na zadolìtelnoto obrazovanie treba da bidat vklu~eni
site deca nezavisno od polot i vidot i stepenot na hendikepot.
Pri ostvaruvaweto na vospitno obrazovniot razvoj treba
da se obrati vnimanie osobeno na izrazito mali deca so hendikep,
deca na pret{kolska vozrast i vozrasni lica so hendikep. Poli-
tikata na dràvata za ostvaruvawata na obrazovanieto na licata
so hendikep vo redovniot obrazoven sistem i pod ednakvi uslovi
treba da stigne do samite u~ili{ta i da se manifestira vo sood-
vetno prilagoduvawe na tie u~ili{ta za efikasen pristap,
obezbeduvawe na soodvetni materijali vo obrazovniot proces,
specifi~ni metodi na obrazovanie vo zavisnost od vidot na hen-
dikepot i obuka i stalna metodolo{ka i stru~na poddr{ka na
u~itelite- nastavnicite koi go izveduvaat obrazovanieto za li-
cata so hendikep.
Op{tata nacionalna politika vo odnos na obrazovanieto
za licata so hendikep, treba da najde soodvetna razrabotka i pod-
gotovka i na lokalno nivo.
Imaj}i gi vo vid komunikativnite te{kotii na licata so
o{teten sluh, a osobeno na gluvo-slepite lica, za ovie lica moè-
bi e podobro vo prvo vreme obrazovanieto da se ostvaruva vo
posebni u~ili{ta ili posebni klasovi i oddeli vo redovnite u~i-
li{ta, so toa {to standardite na obrazovanie i vo specijalnite
u~ili{ta treba da bidat na ednakvo nivo kako i vo redovnite
u~ili{ta.
Vrabotuvawe i rabotewe
Dràvata e dol`na da sozdade uslovi za da licata so hendi-

kep se osposobat taka za da gi ostvaruvaat svoite ~ovekovi prava,
a osobeno vo sferata na vrabotuvawe na pazarot na trudot.
Vo propisite koi se donesuvaat vo oblasta na trudot treba
da se vnimava da ne postoi nikakva diskriminacija vo odnos na
vrabotuvaweto na licata so hendikep. Vo isto vreme dràvata
treba da ostvari programi za poddr{ka za vklu~uvawe na licata
so hendikep na pazarot na trudot. Ovaa poddr{ka se ostvaruva
30
voglavnom preku obezbeduvawe na soodvetno profesionalno

obrazovanie, davawe na povolni krediti i grantovi kako i izvesni
prilagoduvawa koi treba da ovozmoàt soodveten pristap do
rabotnoto mesto.
Kako posebni uslovi se tretiraat i adaptacijata na rabot-
noto mesto koja {to treba da se sostoi vo tehni~ki prilagoduvawa
i obezbeduvawa na pomagala vo zavisnost od vidot na hendikepot.
Isto taka treba da se obezbedi dostapnost i so soodvetni uslugi
da se re{avaat komunikativnite problemi.
Dràvata treba da organizira proizvodstvo na pomagala
koi }e go ovozmoàt produktivnoto rabotewe.
Aktivnostite na dràvata podigaweto na aktuelnata svest
treba da bidat usmereni kon eliminiraweto na negativnite
stavovi i predrasudi na rabotodavcite vo odnos na vrabotuvawe-
to na lica so hendikep.
Kako rabotodavec dràvata treba da sozdava pogodni uslo-
vi za vrabotuvawe na licata so hendikep vo javniot sektor.
Vo sorabotka dràvata, organizacijata na rabotnicite i
organizacijata na rabotodavcite treba da obezbedat za licata
so hendikep ednakvi uslovi za rabotewe, dobra zarabotuva~ka i
za{tita pri rabota taka da se spre~i dobivaweto na profesio-
nalni zaboluvawa i povredi na rabota, a ako sepak nekoi rabot-
nici steknat profesionalno zaboluvawe, povreda ili o{tetuva-
we na rabota neophodno e da se organizira rehabilitacija i
dokolku e potrebno preobuka za povtornoto rabotewe.
Vrabotuvaweto i raboteweto na licata so hendikep treba
vo najgolema mera da se ostvaruva na otvoreniot pazar na trudot,
a samo isklu~itelno vo mali za{titni rabotilnici.
Vo programite za preobuka treba da se vklu~at i licata so
hendikep, kako zgolemuvawe na nivnata fleksibilnost vo odnos
na vrabotuvaweto.
Osven konsultaciite so organizaciite na rabotnicite i
organizaciite na rabotodavcite dràvata e dol`na da gi konsul-
tira i organizaciite na licata so hendikep vo zgolemuvaweto na
nivnoto vrabotuvawe i ovozmoùvawe za produktivno rabotewe.
Obezbeduvawe na prihodi i socijalna sigurnost
Dràvata e dol`na da obezbedi poddr{ka vo ostvaruvawe-

to na prihodite i socijalnata sigurnost za licata so hendikep.
31
Svojata egzistencija licata so hendikep vo najgolema mera

ja ostvaruvaat preku zarabotuvawe na platata so raboteweto.
Izvesni nadomestoci von rabotata se ostvaruvaat vrz osno-
va na socijalnoto osiguruvawe, na primer vo slu~aj na bolest,
invalidnost, starost itn.
Dràvata ne smee da dozvoli diskriminacija ili isklu~uva-we
na licata so hendikep vo ramkite na propisite, koi se odnesuvaat na
socijalnoto osiguruvawe, socijalnata pomo{ i socijalnata za{tita.
Dràvata treba da go poddrì ostvaruvaweto na prihodi
od strana na lice koe se griì za hendikepirano lice.
Socijalnoto osiguruvawe a osobeno invalidskoto osiguruvawe
treba da e usmereno sekoga{ na vospostavuvawe ili obnovuvawe na
zarabotuva~kite sposobnosti na licata so hendikep, taka da tie
svojata egzistencija moè da ja obezbeduvaat vo ramki na zarabote-
nata plata. Zarabotuva~kite sposobnosti ~esto se obnovuvaat ili
vospostavuvaat i preku sistemot na profesionalnoto osposobuvawe.
Nadomestocite vrz osnova na socijalnoto osiguruvawe
(invalidskoto osiguruvawe) treba da se ostvaruvaat se do vospos-
tavuvaweto na zarabotuva~kite sposobnosti, a isto taka dokolku
e potrebno i za nadomestok na tro{oci za smestuvawe vo sood-
vetna ustanova.
Dokolku e potrebno }e se organnizira i profesionalno pre-
osposobuvawe na lice so hendikep koi podolgo vreme ~ekaat na
vrabotuvawe.
Pri postoeweto na privatnata sopstvenost vo proizvod-
stvoto dràvata treba da gi ohrabri lokalnata zaednica, semej-
stvata na licata so hendikep, nivnite organizacii i centrite
za socijalna rabota da izgotvuvaat socijalni programi za stimu-
lacija na vrabotuvaweto i prezemawe na merki za vrabotuvawe
na licata so hendikep.
Socijalna Za{tita
Za{tita na lica so te{ka , najte{ka mentalna popre~enost

i kombiniran hendikep
Za licata so teòk i najteòk mentalen hendikep, kako i

za lica so kombiniran hendikep, koi imaat potreba da bidat
stacionirani vo ustanovi za socijalna za{tita, }e treba da se
nastojuva takvite ustanovi da bidat so pomali kapaciteti, otvo-
32
reni i organizirani poblisku do semejstvata na vakvite lica

(stacionari so mali kapaciteti korisnici so servisni uslugi,
obezbeduvawe stanovi za ìveewe na mali grupi i poedine~no
smestuvawe vo drugi semejstva).
Vrz osnova na ova orientacija, }e bide potrebno da zapo~ne
procesot na reorganizacija i reforma na Specijalniot Zavod vo
Demir Kapija, odnosno da zapo~ne procesot na deinstituciona-
lizacija, podobruvawe na uslovite za ìveewe i tretman vo ovaa
institucija vo sklad so najdobrata praksa vo evropskite zemji.
Za{tita i tretman na deca so autizam i cerebralna paraliza
So ogled na toa {to do denes ne e ni{to storeno vo na{ata

Republika po odnos na decata so autizam i decata so cerebralna
paraliza, po trebno e vo prv plan vo aktivnostite {to }e se
prevzemat od nadle`nite organi da se donesat soodvetni re{e-
nija i odluki za organizirawe na soodveten tretman na ovie lica,
so otvorawe na potrebnite dnevni centri za niv. So vakviot ~e-
kor }e moè vo najskoro vreme da se izleze vo presret na golemiot
broj na roditeli {to go baraat toa.
Domuvawe
Dràvata e dol`na da obezbedi propisi i institucionalna

ramka za sozdavawe uslovi za domuvawe na licata so hendikep.
So pripisite koi ja ureduvaat oblasta na domuvawe treba
da se odredat kriteriumi i uslovi za toa koi lica so koi vid i
stepen na hendikep }e moàt da dobivaat stanovi na koristewe
ili krediti i grantovi za nabavka na stanovi.
Kulturen ìvot
Dràvata treba da osiguri vklu~uvawe na licata so

hendikep kako tvorci i kako korisnici na kulturnite zbidnuvawa.
Zna~i, site kreativni umetni~ki i intelektualni
sposobnosti na licata so hendikep treba da se realiziraat kako
vo li~en interes, taka i za sozdavawe na kulturni dobra vo
interes na celata zaednica.
Instituciite treba da ovozmoàt nepre~eno posetuvawe
na kulturnite pretstavi , vo ramkte na teatrite , muzeite, kinata
33
i bibliotekite. Bibliotekite se od osobena va`nost vo site ste-

peni na obrazovanie vo obezbeduvaweto na stru~na literatura
za raboteweto i beletristika za korisnicite na literaturata.
Za soodvetno koristewe na kulturnite sodrìni potrebno
e da se izgradi soodveten pristap kon ovie mesta za licata so
hendikep, a vo isto vreme kulturnite sodrìni treba da bidat
vgradeni vo mediumi dostapni za ovie lica.
Rekreacija i sport
Sportot i sportskata rekreacija izrazeni preku telesnite

ve`bi imaat isklu~itelno golemo zna~ewe vo procesot na rehabi-
litacijata i podobruvaweto na zdravstvenata sostojba kaj licata
so hendikep i nivnoto aktivno vklu~uvawe vo op{testveniot i
stopanskiot ìvot. Bez ogled na karakterot i stepenot na inva-
lidnosta i toa dali pri~inite za nastanuvaweto na invalidnosta
se vrodeni ili steknati, licata so hendikep, pomalku ili pove}e,
se izloèni na dolgotrajno sedewe ili leèwe i fizi~ka neak-
tivnost koja ako trae podolg vremenski period doveduva do u{te
pogolemo namaluvawe ili pak potpolno gubewe na preostanatite
fizi~ki sposobnosti, posebno kaj mladite kaj koi se u{te ne e
potpolno zavr{en telesniot razvoj. Pogolemiot stepen na
avtomatizacija vo procesot na raboteweto gi uslovuva lu|eto
na pove}e ~asovno sedewe vo odredena, obi~no nepovolna stati~-
ka polo`ba {to posebno negativno se manifestira kaj licata so
hendikep. Toa samoto po sebe moè da dovede do odredeni telesni
deformiteti kon ve}e postojniot hendikep dokolku ne se prevze-
maat odredeni fizi~ki aktivnosti izrazeni preku telesni ve`bi
vo vid na sport i sportska rekreacija. Zatoa neminovno e da se
zapo~ne so sport i sportskata rekreacija i rehabilitacija {to
e mo`no porano i da mu se ovozmoì na liceto so hendikep preku
programiran trenaèn proces da ja podobri svojata zdravstvena
sostojba, da se rehabilitira i socijalizira i da stane korisen
~len na sredinata koja go opkruùva.
Ako sportskata rekreacija im e potrebna na site, so sport
vo vistinska smisla na zborot se zanimava onoj del od licata so
hendikep koi pokaùvaat odredeni afiniteti i dobri rzultati
vo odredena sportska disciplina a dokolku gi ispolnat strogite
kriteriumi propi{ani od Me|unarodniot paraolimpiski komitet
vo eden od pove}e sportovi i sportski disciplini od programata
34
na letnite i zimskite Paraolimpiski igri dobivaat i mo`nost

da ja pretstavuvaat svojata dràva na golemite sportski natpre-
vari. Od tuka i potrebata da dràvata sozdava soodvetni uslovi
za rekreacija i sport na licata so hendikep.
Religija
Religiozniot ìvot liceto so hendikep go ostvaruvaa spo-

red li~nite opredelbi i interesi. Pri ova e va`no da ne postoi
diskriminacija vo odnos na drugite lica i informaciite za reli-
gioznnite sodrìni, da bidat dostapni na mediumi koi soodvet-
stvuvaat na mo`nostite na licata so hendikep.
Informacii i istraùvawa
Na normativno praven plan dràvata treba da osiguri

postoewe na propisi, koi pri pribiraweto na statisti~kite
podatoci i popisot na naselenieto treba da ovozmoàt voo~uvawe
na razli~nite grupi na licata so hendikep, kako i pribirawe na
relevantni podatoci za li~niot, semejniot, socijalno- obrazov-
niot i ekonomskiot status na ovie lica.
Na institucionalen plan potrebno e postoewe na baza na
podatoci. Ovie informacii treba da se odnesuvaat na sevkupni-te
ìvotni uslovi na licata so razli~en vid na stepen na hendi-kep .
Se razbira deka e potrebno da se garantira tajnosta na podatocite.
Potrebno e da se voedna~i terminologijata vo odnos na
razli~nite relevantni podatoci za razli~nite grupi na lica so
razli~en hendikep. Na ovoj na~in }e se ovozmoì sproveduvawe
na anketi za specifi~nite i aktuelni potrebi vo razli~nite
sferi na ìveewe. Po utvrduvaweto na ìvotniot standard,
li~niot semeen status, vlijanieto na socijalno - ekonomskiot
faktor, mo`no e gradewe na programi za promena na aktuelnite
sostojbi vo sakanata nasoka. Pri istraùvaweto na pri~inite
za negativnite ìvotni uslovi i pri sozdavaweto na programite
za nivno menuvawe, neophodno e vo ovoj proces da se vklu~at i
kompetentni lica so hendikep.
Potrebno e da se ovozmoì i razmena na dobienite rezul-
tati od istraùvaweto i pribranite podatoci me|u instituciite
na sistemot i invalidskite organizacii. Ova {irewe na podato-
cite treba da se odviva na nacionalno i lokalno ramni{te.
35
Ekonomska politika
Pri vodeweto na ekonomskata politika, dràvata treba

da zeme polna finansiska odgovornost, kako adekvaten ambient
za ednakvo u~estvo na licata so hendikep. Vo ostvaruvaweto na
ovie procesi, se isprepletuvaat pravnite, institucionalnite i
programskite aspekti. Taka, pri donesuvaweto na zakonite i
vospostavuvaweto na sistemite na socijalnoto osiguruvawe,
socijalna pomo{ i socijalna za{tita, dràvata treba da vodi
smetka vo buxetot na soodveten na~in da gi vklu~i i potrebite
na licata so hendikep, a vo isto vreme da ovozmoì i subvencija
na platata koga toa e potrebno i osloboduvawe od dava~ki.
So davaweto na zaemi i koristeweto na fondovi, treba da
se podràt proektite i merkite koi na najefikasen na~in gi
zadovoluvaat specifi~nite potrebi na licata so hendikep.
O~igledna e potrebata od postoeweto na posebni fondovi, so
koi }e se finansiraat odredeni pilot -proekti.
Kreirawe na politiki i planirawe
Od normativno praven aspekt potrebno e prou~uvawe na po-

stojnata zakonska regulativa, so voo~uvawe na mo`nostite za
kreirawe na politiki vo odnos na licata so hendikep vo site
sferi na ìveewe.
Vo institucionalna smisla dràvata, a toa zna~i resornite
ministerstva treba da izgotvat politiki vo oblastite koi tie
gi pokrivaat so svojot resor. Vo isto vreme tie treba da gi plani-
raat aktivnostite potrebni za sproveduvawe na ovie politiki.
Vo cel ovoj proces ministerstvata nu`no gi vklu~uvaat i organi-
zaciite na licata so hendikep.
Pri kreiraweto na politikite, ostvaruvaweto na planira-
weto i sozdavaweto na konkretni programi, ova treba da se pravi
zaedno so potrebite na celoto naselenie. Vo isto vreme, osven
dràvata, neophodno e vklu~uvawe na site relevantni institu-
cii, kako {to se fondovite, javnite ustanovi i pretprijatijata.
Vo sozdavaweto na politiki i planiraweto na nacionalno,
regionalno i lokalno nivo, treba da se pomogne preku izgotvuva-
we na prira~nici i obuka na personalot.
36
Zakoni
Site aspekti vo ovoj domen se manifestiraat kako norma-

tivno pravni.
Pri donesuvaweto na zakonite i utvrduvaweto na pravata
i obvrskite na gra|anite, dràvata treba da vodi smetka da gi
uredi pravata i obvrskite na licata so hendikep, a osobeno niv-
nite ~ovekovi (civilni, politi~ki, ekonomski sostojbi, socijalni
i kulturni prava) voedno vklu~uvajki gi i nivnite organizacii
vo izjasnuvawe pri donesuvawe na zakonite .
Vo svojata legislativna dejnost, dràvata treba da vodi
smetka strogo da se pridrùva kon na~eloto na nediskriminacija
kon licata so hendikep.
Pri utvrduvaweto na pra{awata koi se odnesuvaat na spe-
cifi~nite potrebi na ovie lica, toa moè da se stori pri donesu-
vaweto na zakonite koi se odnesuvaat na site gra|ani, so donesuvawe
na posebni zakoni ili so utvrduvawe na posebni glavi vo zakonite.
Dràvata moè da predvidi posebni zakonski mehanizmi
za za{tita na pravata na licata so hendikep. Vo ovaa smisla
interesna e idejata za vospostavuvawe na Naroden pravobrani-
tel za pravata na licata so hendikep.
Koordinacija na rabotata
Dràvata e dol`na da go osnova i zajakne Nacionalnoto

koordinativno telo, kako sredi{na nacionalna to~ka vo odnos
na pra{awata za licata so hendikep.
Nacionalnoto koordinativno telo se osnova kako postojano
i so odluka na Vladata.
Vo sostavot na nacionalnoto koordinativno telo treba da
se obezbedi intersektorska i interdisciplinarna zastapenost.
Ova se ostvaruva taka {to Vladata imenuva pove}e stru~waci
od pove}e ministerstva i prestavnici od invalidskite organi-
zacii.
Invalidskite organizacii se obra}aat so predlozi do ova telo.
Vladata ja obezbeduva relativnata avtonomija na Nacio-
nalnoto koordinativno telo, taka {to go sproveduva, negovoto
finansirawe i ja obezbeduva komunikacijata so dràvnite orga-
ni. Nacionalnoto koordinativno telo ima pravo da podnesuva
predlozi i mislewa do resornite ministerstva i do Vladata na
37
Republika Makedonija, do Sobranieto na Republika Makedonija

i do Pretsedatelot na Republika Makedonija.
Isto taka ova telo treba da vr{i evaluacija ili pak da
u~estvuva vo evaluacijata na proektite koi se odvivaat vo odnos
na licata so hendikep vo Republika Makedonija.
Izve{tajot za svojata rabota Nacionalnoto koordinativno
telo, go dostavuva do Vladata na Republika Makedonija.
Organizacii na lica so hendikep
Dràvata e dol`na da go pomogne osnovaweto na organiza-

ciite na licata so hendikep. Isto taka dràvata treba da im
priznae na ovie organizacii sovetodavna uloga.
Postoeweto na organizaciite se obezbeduva na na~in {to
dràvata obezbeduva stalno finansirawe.
Sovetodavnata uloga na organizaciite na licata so hendi-
kep se ostvaruva taka {to tie moàt da se izjasnuvaat, na nacio-
nalno, regionalno i lokalno nivo vo odnos na pra{awata koi se
odnesuvaat na licata so hendikep. Dràvata treba da ja osiguri
ovaa komunikacija taka {to taa }e se ostvaruva postojano.
Organizaciite na licata so hendikep treba da moàt da gi
odreduvaat specifi~nite potrebi, prioritetite da se izjasnu-
vaat za razli~nite planovi a osobeno da baraat ili u~estvuvaat
vo evaluacijata na najrazli~ni proekti koi se odnesuvaat na
licata so hendikep. Ovie organizacii po pravilo treba da bidat
zastapeni i vo Nacionalnoto koordinativno telo.
Procenka na programite za licata so hendikep
Dràvata treba da vr{i periodi~ni i sistematski procenki

na programite za licata so hendikep. Ovaa procenka treba da se
zasnova na voedna~ena terminologija i razvieni kriteriumi za
razvivawe na ovie programi. Pri razvivaweto na terminologija-
ta i kriteriumite, treba da se vklu~uvaat i organizaciite na
licata so hendikep.
Za da se izbegne avtarhi~nosta, vo sproveduvaweto i ocenkata na
programite za licata so hendikep, potrebno e da se prou~at primerite na
dobrata me|unarodna praktika, {to treba da ovozmoì sproveduvawe na
sopstvenite kriteriumi i razvivawe na postojnite standardi. Poèlno
e vo ovie procesi aktivno da u~estvuva i nacionalnoto koordinativno
telo.
38
Ostvaruvaweto na programite vo razli~ni oblasti, prak-

ti~no zna~i sproveduvawe na politikite za licata so hendikep
vo razli~nite sveri na ìveewe. Za da se ovozmoì da se ostva-
rat celite na ovie politiki, potrebna e primena na razvieni
kriteriumi i standardi, u{te vo najranata faza na vospostavu-
vaweto na programite, u{te vo fazata na planiraweto.
Stru~en kadar za rabota so lica so hendikep
So potrebniot stru~en kadar za rabota so ovie lica (defek-

tolozi, psiholozi, pedagozi, socijalni rabotnici, instrukturi i
dr.), za sega moème da konstatirame deka sme zadovolni bidej}i
se organizirani potrebnite visoko-obrazovni ustanovi za podgot-
vuvawe na ovie kadri. No potrebite ukaùvaat od dopolnitelno
stru~no usovr{uvawe i informirawe, osobeno so zapoznavawe i
prenesuvawe na stru~noto iskustvo od zemjite so porazvieni
sistemi i prakti~no iskustvo.
Potrebno e da se obrne posebno vnimanie na kadrite od
redovnite vospitno-obrazovni ustanovi {to e rabotat so hendike-
pirani deca. Prosvetnite i drugite stru~ni rabotnici vo gradin-
kite, redovnite u~ili{ta i drugite ustanovi {to se griàt za
vakvi deca i lica ne se osposobeni za rabota so niv. Vo dosega{-
niot period (osven vo 5 do 6 u~ili{ta opfateni so Proektot za
integracija) ne e prevzemeno ni{to za da im se pomogne, pa duri
i toa {to postoe{e e ukinato.
Bidej}i sega{niot kadar {to raboti vo predu~ili{nite
ustanovi i u~ili{tata ne e zapoznat so problematikata na inva-
lidnite deca, }e treba nadle`nite institucii da organiziraat
soodvetni seminari, sovetuvawa i drugi oblici za stru~no osposo-
buvawe na ovie rabotnici.
Me|unarodna sorabotka
Vo svojata sorabotka so ON i nejzinite vladini agencii,

Republika Makedonija treba da gi vgraduva pra{awata koi se
odnesuvaat na licata so hendikep. Vo isto vreme, pri sorabotkata
so drugi dràvi i me|unarodni organizacii, na{ata dràva
treba da gi vnesuva aspektite i standardite koi se odnesuvaat
na licata so hendikep.
39
Na{ata dràva so svoeto deluvawe treba da ovozmoì i

razmena na steknatite znaewa me|u nevladinite organizacii,
{irewe na postignatite rezultati od istraùva~kata rabota i
prenesuvawe na steknatite znaewa i istraùva~ki rezultati
vo organizaciite na licata so hendikep i vo nacionalnite koordi-
nativni komisii.
Vo svojata sorabotka so ON i so vladite i parlamentite
na drugite dràvi, na{ata dràva treba da se zalaga za funkcio-
nirawe na globalnite i regionalnite organizacii na licata so
hendikep.
Pri deluvaweto na UNICEF, UNESKO i UNDP, vo
na{ata Zemja, na{ata dràva treba da insistira vo postojnite
programi da se vklu~at aspektite koi se odnesuvaat na licata so
hendikep.
Vo isto vreme vo vospostavuvaweto i realizacijata na
razvojnite programi, koi proizleguvaat od bilateralnata i mul-
tilateralnata sorabotka, a osobeno sorabotkata so EU, treba da se
vklu~at i aspektite koi se odnesuvaat na licata so hendikep.
Monitoring na ostvaruvaweto na Nacionalnata strategija

za izedna~uvawe na pravata na licata so hendikep
Vladata na Republika Makedonija gi zadolùva resornite

ministerstva vo ramkite na nivnite zakonski ovlastuvawa da
prevzemaat merki za sproveduvawe na ovaa strategija.
Resornite ministerstva se dol`ni najmalku edna{ vo 2
godini da podnesuvaat izve{taj do Vladata na Republika Makedo-
nija i Nacionalnoto koordinativno telo za prevzemenite merki
vo sproveduvaweto na ovaa strategija.
Ovaa strategija e izgotvena od rabotnata grupa imenuvana
od Ministerot na Ministerstvoto za trud i socijalna politika
G- din Bedredin Ibraimi.
40
SOCIJALNA ZA[TITA
Zakon za socijalna za{tita
DEL VTORI
SOCIJALNA ZA[TITA
1. Zakon za socijalnata za{tita
ZAKON ZA SOCIJALNATA ZA[TITA

("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 50/97, 16/2000, 17/2003 i 65/2004)
Pre~isten Tekst - Polio Plus
I. OP[TI ODREDBI
^len 1
Republikata e osnoven nositel na socijalnata za{tita na gra|anite
i obezbeduva uslovi za nejzino ostvaruvawe.
Republikata go vospostavuva sistemot na socijalna za{tita i go
ovozmoùva negovoto funkcionirawe, obezbeduva uslovi za vr{ewe na
socijalno-za{titnata dejnost i razviva formi na samopomo{.
^len 2
Vladata na Republika Makedonija (vo natamo{niot tekst: Vladata)
donesuva Programa za ostvaruvawe na socijalnata za{tita so koja gi utvr-
duva podra~jata na socijalnata za{tita, specifi~nite potrebi na nasele-
nieto vo tie podra~ja i na~inot na ostvaruvaweto na socijalnata za{tita.
Vladata ja utvrduva mreàta na javnite ustanovi za socijalna
za{tita.
^len 3
Dejnosta na socijalnata za{tita e od javen interes.
43
^len 4
Socijalnata za{tita e organizirana dejnost od strana na Republi-
kata za spre~uvawe i nadminuvawe na osnovnite socijalni rizici na koi e
izloèn gra|aninot, semejstvoto i grupi naselenie vo tekot na ìvotot
(vo natamo{niot tekst korisnici na socijalna za{tita).
Pod socijalen rizik vo smisla na ovoj zakon se podrazbira:
- rizici po zdravjeto (bolest, povreda i telesna popre~enost);
-rizici na stareewe (starost i preìvuvawe);
-rizici na maj~instvo i semejstvo;
-rizici od nevrabotenost i profesionalna neadaptiranost i
-rizici od neadaptiranost kon socijalnata sredina.
^len 5
Pokraj merkite za socijalna za{tita i socijalna sigurnost na gra|a-
nite {to se utvrdeni so ovoj zakon, griàta na Republikata za spre~uvawe
na nastanuvawe na socijalen rizik se ostvaruva i preku prezemawe merki
vo dano~nata politika, vrabotuvaweto, politikata za stipendirawe, poli-
tikata za stanovi i semejstv, zdravstvoto, vospituvaweto i obrazovanieto
i na drugite podra~ja vo soglasnost so zakon.
^len 5-a
Op{tinata, gradot Skopje i op{tinite vo gradot Skopje organizira-
at i obezbeduvaat sproveduvawe na socijalnata za{tita vo soglasnost so
ovoj zakon, preku donesuvawe sopstveni razvojni programi za specifi~nite
potrebi na gra|anite od oblasta na socijalnata za{tita, gi obezbeduvaat
obvrskite utvrdeni so ovoj zakon i donesuvaat op{ti akti od oblasta na
socijalnata za{tita.
Op{tinata, gradot Skopje i op{tinite vo gradot Skopje moàt da
obezbedat ostvaruvawe na socijalnata za{titata na licata so telesna po-
pre~enost, decata bez roditeli i roditelska grià, decata so posebni
potrebi, decata na ulica, decata so vospitno-socijalni problemi, decata
od edno-roditelski semejstva, licata izloèni na socijalen rizik, licata
zasegnati so zloupotreba na drogi i i alkohol, starite lica bez semejna
grià, preku voninstitucionalni i institucionalni oblici na socijalna
za{tita, domuvawe na licata izloèni na socijalen rizik, podigawe na
svesta na naselenieto za potrebite od obezbeduvawe na socijalna za{tita,
soglasno so odredbite od ovoj zakon .
Po stavot 3 se dodavaat pet novi stava 4, 5, 6, 7 i 8 koi glasat:

"Pravoto na dnevno zgriùvawe se obezbeduva na uli~ni deca-deca
na ulica preku vospitno-edukativni uslugi, sovetuvali{na rabota so deca-
ta i ~lenovite na nivnite semejstva, kulturno-zabavni i rekreativni
aktivnosti.
44
Pravoto na dnevno zgriùvawe se obezbeduva na lica koi upotrebu-

vaat, odnosno zloupotrebuvaat drogi i drugi psihotropni supstanci i na
~lenovite na nivnite semejstva preku davawe sovetodavni uslugi, uslugi
na informirawe, sovetuvawe i edukacija, rabotno angaìrawe, kulturno-
zabavni i rekreativni aktivnosti.
Pravoto na dnevno zgriùvawe se obezbeduva na lica koi zloupotre-
buvaat alkohol ili se lekuvaat od zavisnost od alkohol i na ~lenovite na
nivnite semejstva preku sovetuvawe, edukacija, rabotno angaìrawe i kul-
turno - zabavni aktivnosti.
Pravoto na dnevno i privremeno prifa}awe i zgriùvawe se obezbe-
duva na lica bezdomnici preku davawe sovetodavni uslugi, uslugi vo vrska so
ishrana, dneven prestoj, odrùvawe na higiena i kulturno - zabavni aktivnosti.
duva na lica `rtvi na semejno nasilstvo preku davawe sovetodavni uslugi,
uslugi vo vrska so ishrana, dneven prestoj, zgriùvawe, odrùvawe na higi-
ena i kulturno-zabavni aktivnosti".
Stavot 4 koj stanuva stav 9, se menuva i glasi:
"Pomo{ta vo dnevno zgriùvawe za licata od stavovite 1,2,3,4,5 i 6,
odnosno dnevno i privremeno prifa}awe i zgriùvawe za licata od stav 8
na ovoj ~len, se obezbeduva i toga{ koga tie ìveat vo semejstvo . "
^len 6
Vrz osnova na pravata od socijalna za{tita, a pod uslovite utvrdeni so
ovoj zakon, se obezbeduvaat uslugi i se prezemaat merki preku koi se ostvaruva:
socijalnata prevencija, voninstitucionalnata za{tita i institucionalnata
za{tita i socijalna pomo{ na korisnicite na socijalna za{tita.
^len 7
Korisnici na socijalna za{tita, spored ovoj zakon, se dràvjani na
Republika Makedonija koi imaat postojano ìveali{te vo Republika
Makedonija i stranci koi imaat dozvola za postojan prestoj vo Republika
Makedonija.
Dràvjanite na Republika Makedonija koi nemaat postojano ìvea-
li{te vo Republika Makedonija i strancite koi nemaat postojan prestoj
na ìveewe vo Republika Makedonija, gi koristat pravata od socijalna
za{tita, pod uslovi utvrdeni so ovoj i drug zakon.
^len 8
Sistemot na socijalnata za{tita se ostvaruva preku stru~nata
rabota vo ustanovite za socijalna za{tita, sproveduvaweto na eksperimen-
talni i razvojni programi, stru~no usovr{uvawe na rabotnicite vo zavis-
nost od potrebite na korisnicite i me|unarodnite standardi, sledeweto
na pojavite i planirawe na rabotata, vodeweto na evidencija i vosposta-
vuvaweto na informati~ki sistem, kako i preku sproveduvawe na istraù-
va~ka rabota vo ovaa oblast.
45
^len 8-a
Zdruènie na gra|ani i fizi~ko lice moàt da vr{at raboti od
oblasta na socijalnata za{tita utvrdeni so ovoj zakon .
II. USLUGI I MERKI VO SOCIJALNATA

ZA[TITA I SOCIJALNATA RABOTA
1. Socijalna prevencija
^len 9
Za ostvaruvawe na socijalnata prevencija, se prezemaat merki za
spre~uvawe na nastanuvawe na socijalen rizik za gra|aninot, semejstvoto
ili grupa na naselenie osobeno preku edukativno - sovetuvali{na rabota,
razvivawe na formite na samopomo{, volonterska rabota so li~no angaì-
rawe i bez nadomestok i primena na drugi metodi koi soodvetstvuvaat na
potrebite na korisnicite na socijalna za{tita.
2. Voninstitucionalna za{tita
^len 10
Voninstitucionalnata za{tita opfa}a pravo na:
- prva socijalna usluga na korisnicite na socijalna za{tita;
- pomo{ na poedinec;
- pomo{ na semejstvoto;
- doma{na nega i pomo{ na poedinec i na semejstvoto;
- dnevno i privremeno zgriùvawe kako pomo{ na poedinec i semej-
stvoto i
- smestuvawe vo zgruùva~ko semejstvo.
^len 11
Pravoto na prva socijalna usluga na korisnicite na socijalna
za{tita, opfa}a uo~uvawe na problemot koj proizleguva od sostojba na
socijalen rizik, ukaùvawe na korisnikot na mo`nite re{enija, uslugi i
sredstva za negova za{tita, kako i mreàta na ustanovi za davawe uslugi.
^len 12
Pravoto na pomo{ na poedinecot, podrazbira primena na formi na
stru~na, sovetodavna ili sovetuvali{na rabota, so koja mu se ovozmoùva
steknuvawe na potrebni informacii, osposobuvawe za samostojno odlu~u-
vawe, za~uvuvawe i razvoj na socijalnite potencijali.
^len 13
Pravoto na pomo{ na semejstvoto, opfa}a stru~na pomo{ na ~lenovi-
te na semejstvoto da ja nadminat semejnata kriza vo bra~nite odnosi, a
46
osobeno vo odnosite roditeli - deca, kako i osposobuvawe na toa semejstvo

da gi ostvaruva svoite funkcii vo sekojdnevniot ìvot.
^len 14
Pravoto na doma{na nega i pomo{, se obezbeduva na staro, iznemo{-
teno i lice so telesna popre~enost, koe ne e vo sostojba da se griì za sebe
i mu e potrebna nega i pomo{ vo zadovoluvaweto na egzistencijalnite
potrebi.
Doma{nata nega i pomo{ na liceto od stav 1 na ovoj ~len se obezbe-
duva i koga toa ìvee vo semejstvo.
^len 15
Pravoto na dnevno zgriùvawe, se obezbeduva na stari i iznemo{-
teni lica preku uslugi vo vrska so ishrana, dneven prestoj, kulturno-
zabavni aktivnosti, odrùvawe na higiena.
Pravoto na dnevno zgriùvawe se obezbeduva i za lica so umereni i
te{ki pre~ki vo intelektualniot razvoj i na telesno popre~eno lice koe
ne moè samo da se griì za sebe.
Pravoto na dnevno zgriùvawe se obezbeduva i za deca so telesna
popre~enost, zaradi nivnoto vklu~uvawe vo sekojdnevniot ìvot.
Pravoto na dnevno zgriùvawe se obezbeduva na uli~ni deca-deca
na ulica preku vospitno-edukativni uslugi, sovetuvali{na rabota so
decata i ~lenovite na nivnite semejstva, kulturno-zabavni i rekreativni
aktivnosti.
Pravoto na dnevno zgriùvawe se obezbeduva na lica koi upotrebu-
vaat, odnosno zloupotrebuvaat drogi i drugi psihotropni supstanci i na
~lenovite na nivnite semejstva preku davawe sovetodavni uslugi, uslugi
na informirawe, sovetuvawe i edukacija, rabotno angaìrawe, kulturno-
zabavni i rekreativni aktivnosti.
Pravoto na dnevno zgriùvawe se obezbeduva na lica koi zloupotre-
buvaat alkohol ili se lekuvaat od zavisnost od alkohol i na ~lenovite na
nivnite semejstva preku sovetuvawe, edukacija, rabotno angaìrawe i kul-
turno- zabavni aktivnosti.
duva na lica bezdomnici preku davawe sovetodavni uslugi, uslugi vo vrska
so ishrana, dneven prestoj, odrùvawe na higiena i kulturno-zabavni
aktivnosti.
duva na lica `rtvi na semejno nasilstvo preku davawe sovetodavni uslugi,
uslugi vo vrska so ishrana, dneven prestoj, zgriùvawe, odrùvawe na higi-
ena i kulturno-zabavni aktivnosti".
Pomo{ta vo dnevno zgriùvawe za licata od stavovite 1,2,3,4,5 i 6,
odnosno dnevno i privremeno prifa}awe i zgriùvawe za licata od stav 8
na ovoj ~len, se obezbeduva i toga{ koga tie ìveat vo semejstvo.
47
^len 16
Pravo na smestuvawe vo zgriùva~ko semejstvo, spored ovoj zakon,
imaat licata koi nemaat soodvetni uslovi za ìveewe vo svoeto semejstvo
ili od drugi pri~ini im e potrebno smestuvawe vo drugo semejstvo, a ne
moè da se primeni druga forma na socijalna za{tita.
Pravoto na smestuvawe vo zgriùva~ko semejstvo se obezbeduva na:
- dete bez roditeli i roditelska grià do osposobuvaweto za samosto-
en ìvot i rabota, a najdocna do zavr{uvaweto na srednoto obrazovanie,
ako ne postojat mo`nosti zgriùvaweto i vospituvaweto da se obezbedi
na drug na~in;
- dete so vospitno - socijalni problemi (zanemareno, zlostavuvano i
socijalno neobezbedeno dete);
- dete so naru{eno op{testveno povedenie;
- lice so umereni i te{ki pre~ki vo intelektualniot razvoj upateno
na osposobuvawe za rabotno-proizvodna aktivnost, lice so najte{ki pre~ki
vo intelektualniot razvoj i lice so trajna telesna popre~enost na koj mu
e potrebno krajno zgriùvawe i nega i
- staro lice, vozrasno lice so telesna popre~enost i lice so pre~ki
vo intelektualniot razvoj koe ne e vo sostojba samo da se griì, a poradi
stanbenata i semejnata polo`ba nema mo`nost da mu se obezbedi za{tita
na drug na~in.
3. Institucionalna za{tita
^len 17
Institucionalnata za{tita opfa}a pravo na osposobuvawe za rabot-
no-proizvodna aktivnost i pravo na smestuvawe vo ustanova za socijalna
za{tita.
Pravo na osposobuvawe za rabotno-proizvodna aktivnost
^len 18
Pravo na osposobuvawe za rabotno-proizvodna aktivnost imaat lica-
ta so umereni i te{ki pre~ki vo intelektualniot razvoj.
Pravoto na osposobuvawe za rabotno-proizvodna aktivnost opfa}a
upatuvawe vo ustanova za socijalna za{tita, nadomestok na tro{oci za smes-
tuvawe i ishrana, nadomestok na tro{oci za osposobuvawe za rabotno- proizvodna
aktivnost i nadomestok na tro{oci za prevoz.
Naod i mislewe za sposobnosta za osposobuvawe za rabotno-proizvodna
aktivnost na decata i mladincite so umereni i te{ki pre~ki vo intelek-
tualniot razvoj, dava organot nadleèn za ocena na specifi~nite potrebi na
decata i mladincite so pre~ki vo razvojot, vo soglasnost so aktot koj }e go
donese ministerot koj rakovodi so organot na dràvnata uprava nadleèn za
rabotite od socijalna za{tita ( vo natamo{niot tekst: minister).
48
Pravo na smestuvawe vo ustanova za socijalna za{tita
^len 19
Pravo na smestuvawe vo ustanova za socijalna za{tita, spored ovoj
zakon, imaat licata koi nemaat soodvetni uslovi za ìveewe vo svoeto
semejstvo ili od drugi pri~ini im e potrebno smestuvawe vo ustanova za
socijalna za{tita, a ne moè da se primeni drug oblik na socijalna za{tita.
Pravo na smestuvawe vo ustanova za socijalna za{tita, spored ovoj
zakon, se obezbeduva na:
- dete bez roditeli i roditelska grià do osposobuvaweto za samos-
toen ìvot i rabota, a najdocna do zavr{uvaweto na srednoto obrazovanie,
ako ne postojat mo`nosti zgriùvaweto i vospitanieto da se obezbedi na
drug na~in;
- dete so vospitno-socijalni problemi (zanemareno, zlostavuvano i
socijalno neobezbedeno dete);
- dete so naru{eno povedenie;
- bremena èna eden mesec pred poroduvaweto i samohran roditel so
dete do tri mese~na vozrast na deteto;
- lice so umereni i te{ki pre~ki vo intelektualniot razvoj upateno
na osposobuvawe za rabotno proizvodna aktivnost, lice so najte{ki pre~ki
vo intelektualniot razvoj i lica so trajna telesna popre~enost na koj mu
e potrebno trajno zgriùvawe i nega i
- staro lice, vozrasno lice so telesna popre~enost i lice so pre~ki
vo intelektualniot razvoj koe ne e vo sostojba samo da se griì, a poradi
stanbenata i semejnata polo`ba nema mo`nost da mu se obezbedi za{tita
na drug na~in.
Decata od stav 2 alinei 1,2 i 3 na ovoj ~len moàt da se smestat vo u~eni~ki
dom ili druga ustanova za koja centarot }e oceni deka ustanovata moè da
obezbedi ~uvawe, vospituvawe, obrazovanie i normalen razvitok na deteto.
4. Pravo na socijalna pomo{
^len 20
Pravoto na socijalna pomo{ opfa}a:
- postojana pari~na pomo{ za licata nesposobni za rabota i socijalno
neobezbedeni;
- socijalna pari~na pomo{ za lica sposobni za rabota i socijalno
neobezbedeni;
- pari~en nadomestok za pomo{ i nega;
- pravo na zdravstvena za{tita;
- nadomestok na plata za skrateno rabotno vreme poradi nega na
telesno ili intelektualno popre~eno dete;
- ednokratna pari~na pomo{ ili pomo{ vo natura i
- pravo na domuvawe.
49
Postojana pari~na pomo{
^len 21
Pravo na postojana pari~na pomo{ ima lice nesposobno za rabota i
socijalno neobezbedeno, koe ne moè da obezbedi sredstva za svojata
egzistencija vrz osnova na drugi propisi.
^len 22
Nesposobno za rabota vo smisla na ovoj zakon se smeta lice:
- so umereni, te{ki i najte{ki pre~ki vo intelektualniot razvoj i
lice so drugi pre~ki vo razvojot, koe zaradi stepenot na popre~enosta ne
moè da se steknuva so obrazovanie, kako i lice koe po razvojniot period
steknalo telesna popre~enost, poradi koja e nesposobno za rabota;
- samohrana èna za vreme na bremenosta eden mesec pred poroduva-
weto i samohran roditel do tri godini vozrast na deteto;
- dete do navr{eni 15 godini ìvot ili do 26 godini ìvot, ako e na
redovno {koluvawe i
- èna i ma` postari od 65 godini.
Nesposobnosta za rabota vo smisla na stav 1 alineja 1 od ovoj ~len ja
utvrduva stru~en organ koj vr{i ocena na speci-fi~nite potrebi na licata
so pre~ki vo intelektualniot ili fizi~kiot razvoj do 26 godi{na vozrast,
pod uslovi i na na~in utvrdeni so posebni propisi, odnosno stru~en organ
za ocena na rabotnata sposobnost na Fondot za penzisko i invalidsko osigu-
ruvawe na Makedonija za lica postari od 26 godini.
^len 23
Za socijalno neobezbedeno lice, vo smisla na ovoj zakon, se smeta
lice koe nema prihodi ili ~ii prihodi po site osnovi, kako prihod na celoto
semejstvo, se pomali od postojanata pari~na pomo{ utvrdena so ovoj zakon.
Kako prihod vo smisla na stav 1 na ovoj ~len, ne se smeta pari~en
nadomestok za pomo{ i nega od drugo lice i poseben dodatok ostvaren vrz
osnova na drugi propisi.
^len 24
Postojana pari~na pomo{ se obezbeduva vo vid na osnovna pari~na
pomo{ na nositelot na pravoto i dodatok na drugite ~lenovi na semejstvoto
nesposobni za rabota (souìvateli na pomo{ta).
Kako semejstvo vo smisla na ovoj zakon se smeta samec ili zaednica
na ma` i èna, na roditeli i deca i drugite rodnini koi ìveat so niv i se
dol`ni soglasno so Zakonot za semejstvoto, da se izdrùvaat.
^len 25
Postojanata pari~na pomo{ od ~len 24 stav 1 na ovoj zakon, se utvr-
duva od prose~nata mese~na neto plata po rabotnik vo Republika Makedo-
nija ostvarena vo poslednite tri meseci i iznesuva za:
50
- osnovnata pari~na pomo{ (nositel - samec) 20%;

- nositel so eden souìvatel na pravoto 28% i
- nositel so dvajca i pove}e souìvateli na pravoto 40%.
Prose~nata plata po rabotnik od stav 1 na ovoj ~len ja utvrduva i
objavuva Dràven zavodot za statistika.
Postojanata pari~na pomo{ se isplatuva vo mese~en iznos.
^len 26
Samohrana bremena èna i samohraniot roditel od ~lenot 22 na
ovoj zakon ostvaruvaat pravo na postojana pari~na pomo{ zaklu~no do
prvite tri deca po red na ra|awe.
^len 27
Pravo na postojana pari~na pomo{, moè da ostvari i lice koe sklu~ilo
dogovor za doìvotno izdrùvawe so centarot za socijalna rabota.
Po isklu~ok od ~len 25 na ovoj zakon visinata na postojanata pari~na
pomo{ od stav 1 na ovoj ~len ja utvrduva centarot za socijalna rabota i
korisnikot vo zavisnost od vrednosta na imotot {to e predmet na dogovorot
za doìvotno izdrùvawe, a po prethodna soglasnost od organot na dràv-
nata uprava za rabotite od oblasta na socialnata za{tita ( vo natamo{-
niot tekst: Ministerstvoto).
Centarot za socijalna rabota moè da osnova fondacija so cel imo-
tot steknat po osnova na sklu~en dogovor za doìvotno izdrùvawe ili
druga osnova, da se koristi za ostvaruvawe na socijalna za{tita na gra|ani-
te vo op{tinata i vo Grad Skopje, za ~ie podra~jeto e nadleèn centarot
za socijalna rabota.
Upravniot odbor na fondacijata od stav 3 na ovoj ~len go so~inuvaat
tri ~lena od koi dva pretstavnika od centarot za socijalna rabota i eden
pretstavnik imenuvan od sovetot na op{tinata i sovetot na Gradot Skopje
na ~ie podra~je e sedi{teto na centarot za socijalna rabota .
Dete bez roditeli i bez roditelska grià koe ne se {titi vrz osnova
na pravoto na smestuvawe i koe nema prihodi po osnova na imot i imotni
prava i ne ostvaruva sredstva po osnova na drugi propisi, ima pravo na
postojana pari~na pomo{ vo visina na osnovnata pari~na pomo{ do polno-
letstvoto,odnosno dodeka ne se osposobi za samostoen ìvot, no najmnogu
do 26 godini ìvot.
^len 28
Po isklu~ok od ~len 23 na ovoj zakon, pravo na postojana pari~na
pomo{ ima i polnoletno lice nesposobno za rabota, socijalno neobezbedeno
i ìvee so ~lenovite na semejstvoto koi spored propisite se dol`ni da go
izdrùvaat, a ~ii prihodi po ~len na semejstvoto se poniski od 20% od
prose~nata plata utvrdena vo stav 1 na ~len 25 od ovoj zakon.
51
Socijalna pari~na pomo{ na lice

sposobno za rabota i socijalno neobezbedeno
^len 29
Licata sposobni za rabota i socijalno neobezbedeni, koi spored drugi
propisi ne moàt da obezbedat sredstva za egzistencija, imaat pravo na
socijalna pari~na pomo{ .
Pobliskite uslovi, visinata, kriteriumite i na~inot na ostvaru-
vawe na pravoto od stav 1 na ovoj ~len so akt gi utvrduva Vladata.
Pari~en nadomestok za pomo{ i nega
^len 30
Pravo na pari~en nadomestok za pomo{ i nega od drugo lice ima
lice koe ne moè da gi vr{i osnovnite ìvotni potrebi (ne e vo mo`nost
da se dviì vo stanot nitu so koristewe na soodvetni pomagala, da odrùva
osnovna li~na higiena, da se oblekuva, da zema hrana, nitu da vr{i drugi
dejstva za zadovoluvawe na osnovnite ìvotni potrebi), odnosno liceto e
nepodvi`no, potpolno slepo, zaboleno od distrofija ili srodni muskulni
ili nevromuskularni zaboluvawa, cerebralna ili detska paraliza, para-
plegija, kako i lice so te{ki i najte{ki pre~ki vo intelektualniot razvi-
tok nad 26 godi{na vozrast.
^len 31
Naod, ocena i mislewe za potrebata od pomo{ i nega od drugo lice dava
stru~na komisija koja moè da bide pri javna ustanova koja vo ramkite na svojata
dejnost tretira problemi od oblasta na psihofizi~kiot razvoj na lica so
odreden vid na popre~enost, odnosno formirana kako posebna organizaciona
edinica pri centar za socijalna rabota ili vo drugo pravno lice.
Ministerot so re{enie go opredeluva pravnoto lice od stav 1 na
ovoj ~len pri koe stru~nata komisija go dava naodot, ocenata i misleweto
za potrebata od pomo{ i nega od drugo lice za korisnicite od ~len 30 na
ovoj zakon.
Po isklu~ok od stav 1 na ovoj ~len, naod, ocena i mislewe za licata so
te{ki, pote{ki i najte{ki pre~ki vo intelektualniot ili fizi~kiot razvoj
do 26 godi{na vozrast, dava ustanova {to so akt }e ja opredeli ministerot.
Centarot za socijalna rabota po neposredno izvr{eniot uvid zadol-
ìtelno izgotvuva mislewe za opravdanosta na baraweto za pari~en nado-
mestok za pomo{ i nega i go dostavuva do stru~niot organ, odnosno ustanova-
ta od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len.
Visinata na pravoto na pari~en nadomestok za pomo{ i nega od drugo
lice ne moè da iznesuva pomalki od 20%, nitu pove}e od 30% od prose~nata
plata, soglasno so ~len 25 stavo-vite 1 i 2 od ovoj zakon.
52
Ministerot ja propi{uva sodrìnata na obrascite za izdavawe na

naodot, ocenata i misleweto za utvrduvawe na potrebata za pomo{ i nega
od drugo lice, potrebnata medicinska i druga dokumentacija koja se
priloùva kon baraweto za ostvaruvawe na ova pravo, na~inot na ostvaruva-
we na pravoto na pari~en nadomestok za pomo{ i nega od drugo lice, kako
i poblisku gi utvrduva kritetiumite za utvrduvawe na visinata i visinata
na iznosot na ova pravo soglasno so ovoj zakon .
Zdravstvena za{tita
^len 32
Pravo na zdravstvena za{tita imaat korisnicite na postojana
pari~na pomo{, licata smesteni vo zgruùva~ko semejstvo i vo ustanova
za socijalna za{tita i korisnici na pari~en nadomestok za pomo{ i nega
ako ne moàt da se osiguraat po druga osnova.
Nadomestok na plata za skrateno rabotno vreme poradi nega na

telesno ili intelektualno popre~eno dete
^len 33
Pravoto na nadomestok na plata za skrateno rabotno vreme poradi
nega na pote{ko telesno ili intelektualno popre~eno dete utvrdeno so
Zakonot za rabotnite odnosi, se ostvaruva vo centarot za socijalna rabota.
Visinata na nadomestokot na plata od stav 1 na ovoj ~len iznesuva
30% od prose~nata plata utvrdena vo stav 1 na ~len 25 od ovoj zakon.
Pridonesite i drugite obvrski }e se presmetuvaat i naplatuvaat vo
visina od 50% od osnovicata spored ~len 180 stav 6 od Zakonot za penzis-
koto i invalidskoto osiguruvawe.
Ministerot }e go opredeli na~inot na ostvaruvaweto na pravoto od
stav 1 na ovoj ~len.
Ednokratna pari~na pomo{ i pomo{ vo natura
^len 34
Ednokratna pari~na pomo{ ili pomo{ vo natura se dodeluva na lice
ili semejstvo, koi se na{le vo polo`ba na socijalen rizik, zaradi pretrpena
prirodna nepogoda ili epidemija, podolgo lekuvawe vo zdravstvena
ustanova, ili druga socijalna kriza.
Pod pomo{ vo natura, vo smisla na ovoj zakon, se podrazbira obezbe-
duvawe na obleka, ishrana i drugi sredstva neophodni za minimalna
egzistencija na gra|aninot i semejstvoto.
Iznosot na ednokratnata pari~na pomo{ moè da iznesuva najmnogu
do visina na dve prose~ni mese~ni neto plati po rabotnik vo Republika
Makedonija ostvareni vo poslednite tri meseci.
53
Iznosot na ednokratnata pari~na pomo{ so akt go opredeluva ministerot.

Ednokratnata pari~na pomo{ se ostvaruva vo centarot za socijalna
rabota, a vo itni i neodlo`ni slu~ai ministerot moè da ja dodeli edno-
kratnata pari~na pomo{.
Protiv re{enieto na ministerot od stav 5 na ovoj ~len moè da se
izjavi àlba do Komisijata na Vladata za re{avawe na upravni raboti vo
vtor stepen od oblasta na trudot, socijalnata politika i zdravstvoto (vo
ponatamo{niot tekst: Komisijata na Vladata).
Pravoto od stav 1 na ovoj ~len po isklu~ok vo nesre}ni slu~ai, akutna
bolest koja bara bolni~ko lekuvawe i sli~no moè da go koristat i dràv-
jani na Republika Makedonija koi nemaat postojano ìveali{te, kako i
stranci koi nemaat postojan prestoj na ìveewe vo Republika Makedonija.
^len 35
Pravoto na domuvawe, se obezbeduva na socijalno zagrozeni lica -
stanbeno neobezbedeni.
Socijalno zagrozeni lica vo smisla na stav 1 na ovoj ~len se:
- korisnici na postojana pari~na pomo{ i
- lice bez roditeli ili roditelska grià, do 18 godi{na vozrast
odnosno i po prestanuvawe na staratelstvoto, a najmnogu do 26 godi{na
vozrast, ako se nao|a na redovno {koluvawe.
Kriteriumite i na~inot na ostvaruvawe na pravoto na domuvawe so
akt go opredeluva sovetot na op{tinata, na gradot Skopje i na op{tinite
vo gradot Skopje .
Sredstvata za ostvaruvawe na pravoto za domuvawe se obezbeduvaat
od buxet, donacii, fondacii, krediti i drugo.
III. USTANOVI ZA SOCIJALNA ZA[TITA
1. Osnovawe i prestanok na ustanovite za socijalna za{tita
^len 36
Za ostvaruvawe na sistemot na socijalnata za{tita se osnovaat
javni i privatni ustanovi za socijalna za{tita.
^len 37
Javna ustanova za socijalna za{tita (vo natamo{niot tekst: javna
ustanova) osnova Vladata, vo soglasnost so mreàta na javni ustanovi.
^len 38
Privatna ustanova za socijalna za{tita (vo natamo{eniot tekst:
privatna ustanova) moè da osnova doma{no i stransko pravno ili fizi~ko
lice, vrz osnova na odobrenie, vo soglasnost so ovoj zakon.
54
Doma{no i stransko pravno ili fizi~ko lice ne moè da bide osnova~

nitu soosnova~ na centar za socijalna rabota i vospitna ustanova za smestuvawe
na deca i mladinci so vospitno socijalni problemi i so naru{eno povedenie.
^len 39
Op{tinata, Gradot Skopje i op{tinite vo gradot Skopje moè da
osnova javna ustanova za voninstitucionalna i institucionalna za{tita
vrz osnova na odobrenie soglasno so ovoj zakon, osven centar za socijalna
rabota i javna vospitna ustanova za smestuvawe na deca i mladinci so
naru{eno povedenie.
Sovetot na op{tinata, na Gradot Skopje i na op{tinite vo gradot
Skopje moè da donese odluka za osnovawe na ustanova od stav 1 na ovoj
~len po prethodno mislewe od Ministerstvoto.
^len 40
Javnata ustanova, moè da se osnova i da otpo~ne so rabota, ako e
obezbeden prostor, oprema, stru~ni kadri i sredstva potrebni za rabota
vo zavisnost od vidot na dejnosta.
Ministerot gi propi{uva normativite i standardite za prostor,
oprema i stru~ni kadri potrebni za osnovawe i zapo~nuvawe so rabota na
ustanova za socijalna za{tita.
Uslovite predvideni vo stav 1 na ovoj ~len se odnesuvaat i za usta-
novi za socijalna za{tita {to gi osnovaat op{tinite, Gradot Skopje i
op{tinite vo gradot Skopje i za privatnite ustanovi.
Ustanovata za socijalna za{tita moè da otpo~ne so rabota otkako
ministerot so re{enie }e utvrdi deka se ispolneti uslovite za po~etok
so rabota od stav 1 na ovoj ~len.
Re{enieto od stavot 4 na ovoj ~len se donesuva po prethodno mislewe
na tri~lena Komisija, formirana od ministerot
Komisijata od stavot 5 na ovoj ~len vr{i neposreden uvid so cel da
utvrdi dali se ispolneti uslovite od stavot 1 na ovoj ~len, vrz osnova na
{to izgotvuva mislewe
Protiv re{enieto od stav 4 na ovoj ~len moè da se izjavi àlba do
Komisijata na Vladata.
^len 41
Odobrenieto od ~len 38 stav 1 i ~len 39 na ovoj zakon go izdava
Vladata po prethodno mislewe od Ministerstvoto.
Kon baraweto za dobivawe odobrenie za osnovawe na ustanova se
podnesuva elaborat za potrebite na gra|anite za opredelen vid socijalna
za{tita, prostornite uslovi, opremenosta, kadrite i na~inot na obezbedu-
vawe na sredstvata.
Baraweto so propi{anata dokumentacija od stavot 2 na ovoj ~len se
dostavuva do Ministerstvoto.
55
So odobrenieto od stav 1 na ovoj ~len se utvrduva vidot na socijalna

za{tita, potrebnata oprema, prostor, sredstva i kadri, soglasno so stan-
dardite i normativite, po~etok na rabota i sli~no.
^len 42
Ustanova za socijalna za{tita se osnova so akt za osnovawe.
So aktot za osnovawe na ustanovata za socijalna za{tita se utvrduva:
1. Naziv, odnosno imeto na osnova~ot;
2. Naziv, odnosno ime na firmata na ustanovata i nejzinoto sedi{te;
3. Dejnosta na ustanovata za socijalna za{tita;
4. Sredstvata za osnovawe i po~etok so rabota na ustanovata za
socijalna za{tita i na~inot na obezbeduvaweto na sredstvata;
5. Prava i obvrski na osnova~ot vo pogled na vr{eweto na dejnosta,
odnosno vr{eweto na rabotite za koi se osnova ustanovata;
6. Odgovornostite na ustanovata za obvrskite vo pravniot promet;
7. Vr{itel na dol`nosta direktor ;
8. Rok za donesuvawe na statutot i
9. Drugi pra{awa.
^len 43
Ustanovata za socijalna za{tita steknuva svojstvo na pravno lice
od denot na upisot vo sudskiot registar.
Ministerstvoto vodi evidencija na ustanovite za socijalna za{tita .
Na~inot na vodewe na evidencijata od stav 2 na ovoj ~len go utvrduva
ministerot.
^len 44
Ustanovata za socijalna za{tita ne moè da ja pro{iri ili da ja
promeni dejnosta za koja e osnovana, bez soglasnost na osnova~ot, a privat-
nata ustanova i javnata ustanova osnovana od op{tinata, Gradot Skopje i
op{tinite vo gradot Skopje i bez odobrenie na Vladata.
^len 45
Ustanovata za socijalna za{tita prestanuva ako:
- so pravosilna odluka se utvrdi ni{tavnost na upisot na ustanovata
za socijalna za{tita vo sudskiot registar;
- e izre~ena merka za zabrana za vr{ewe na dejnosta, zaradi neispol-
nuvawe na uslovite za vr{ewe na dejnosta;
-osnova~ot donese akt za prestanuvawe na ustanovata za socijalna
za{tita, ako prestanala potrebata, odnosno uslovite za vr{ewe na dejnos-
ta za koja ustanovata za socijalna za{tita bila osnovana;
- se spoi so druga ustanova za socijalna za{tita ili podeli na dve
ili pove}e ustanovi i
- se ispolneti drugi uslovi za prestanok na ustanovata za socijalna
za{tita predvideni so zakon ili aktot za osnovawe.
56
^len 45-a
Privatnata ustanova e dol`na najmalku {est meseci pred prestano-
kot so rabota da go izvesti Ministerstvoto, centarot za socijalna rabota
i korisnicite, odnosno nivnite zakonski zastapnici.
^len 46
Vladata moè da go odzeme odobrenieto, ako osnova~ot osnova ustano-
va za socijalna za{tita sprotivno na aktot za odobrenie od ~len 41 stav 3
na ovoj zakon i ako se utvrdi deka privatnata ustanova i javnata ustanova,
osnovana od op{tinata, Gradot Skopje i op{tinite vo gradot Skopje,
pove}e ne gi ispolnuva uslovite od ~len 40 na ovoj zakon ili ne gi spro-
veduva odredbite na ovoj zakon i drugite akti doneseni vrz osnova na ovoj
zakon.
So denot na donesuvawe na aktot za odzemawe na odobrenieto, privat-
nata ustanova i javnata ustanova, osnovana od op{tinata, Gradot Skopje i
op{tinite vo gradot Skopje, prestanuva so rabota.
Vrz osnova na aktot za odzemawe na odobrenieto, ustanovata od stav
2 na ovoj ~len se bri{e od sudskiot registar.
2. Organizacija na ustanovite za socijalna za{tita
^len 47
So statutot na ustanovata za socijalna za{tita se ureduva nejzinata
organizacija, upravuvaweto i rakovodeweto, op{tite akti i postapkata
za nivno donesuvawe i drugi raboti od zna~ewe za rabotata na ustanovata
za socijalna za{tita.
Vo ustanovata za socijalna za{tita za vr{ewe na oddelni dejnosti
ili del na dejnosti ili za vr{ewe na dejnosti na opredeleno podra~je
moàt da se osnovaat organizacioni edinici so prava i obvrski utvrdeni
vo statutot na ustanovata za socijalna za{tita.
So statutot na ustanovata za socijalna za{tita na organizacionite
edinici od stav 2 na ovoj ~len, moè da im se utvrdat oddelni ovlastuvawa
vo pravniot promet, bez svojstvo na pravno lice, koi gi vr{at vo ime i za
smetka na ustanovata za socijalna za{tita.
Na statutot na javnata ustanova osnovana od Vladata soglasnost
dava ministerot.
Na statutot na javna ustanova osnovana od nadleèn organ na op{ti-
nata, Gradot Skopje i op{tinite vo gradot Skopje i na privatni ustanovi
soglasnost dava osnova~ot.
57
3. Upravuvawe i rakovodewe so ustanova za socijalna za{tita
Organ na upravuvawe
^len 48
Organ na upravuvawe vo javnata ustanova i vo javnata ustanova osno-
vana od op{tinata, Gradot Skopje i op{tinite vo gradot Skopje e upravniot
odbor.
Upravniot odbor go so~inuvaat petmina ~lenovi imenuvani od osno-
va~ot od koi dvajca ~lenovi se od redot na stru~nite rabotnici vo usta-
novata za socijalna za{tita.
Upravniot odbor na centarot za socijalna rabota go so~inuvaat pet
~lena imenuvani od osnova~ot, od koi eden ~len predloèn od sovetot na
op{tinata na ~ie podra~je e sedi{teto na centarot za socijalna rabota,
eden ~len od redot na stru~nite rabotnici vo centarot za socijalna rabota
i tri pretstavnika na osnova~ot .
Pretstavnikot vo Upravniot odbor na centarot za socijalna rabota
koj dava socijalna za{tita na podra~jeto na Gradot Skopje go predlaga
Sovetot na gradot Skopje.
^lenovite na upravniot odbor se izbiraat so mandat vo traewe od
~etiri godini.
Upravniot odbor go svikuva i so negovata rabota rakovodi pretseda-
telot na upravniot odbor, koj go izbiraat ~lenovite na upravniot odbor od
svoite redovi.
Upravniot odbor svoite odluki gi donesuva so mnozinstvo glasovi
od vkupniot broj na ~lenovi.
Vo rabotata na upravniot odbor u~estvuva direktorot na ustanovata
za socijalna za{tita, bez pravo na odlu~uvawe.
^len 49
Upravniot odbor na javnata ustanova i na javnata ustanova osnovana
od op{tinata, gradot Skopje i op{tinite vo gradot Skopje:
- donesuva statut ;
- donesuva akt za organizacija na ustanovata i sistematizacija na
rabotnite mesta vo soglasnost so ministerot;
- donesuva godi{na programa za rabota, go sledi nejzinoto izvr{uvawe;
- usvojuva izve{taj za rabota;
- utvrduva finansiski plan i ja usvojuva godi{nata smetka;
- predlaga na osnova~ot izmena ili pro{iruvawe na dejnosta;
- raspi{uva javen oglas za imenuvawe na direktor i e dolèn da go
raspi{e javniot oglas najmalku tri meseci pred istekot na mandatot na
direktorot i
- vr{i i drugi raboti utvrdeni so ovoj zakon i statutot na ustanovata
za socijalna za{tita.
58
^len 50
Upravuvaweto vo privatnite ustanovi go ureduva osnova~ot.
Organ na rakovodewe
^len 51
So javnata ustanova za socijalna za{tita rakovodi direktorot.
Za direktor na javna ustanova za socijalna za{tita moè da bide
imenuvano lice koe pokraj op{tite uslovi utvrdeni so zakon ima visoko
obrazovanie utvrdeno so statutot na ustanovata vo zavisnost od prirodata
na dejnosta na javnata usta-nova i da ima ~etiri godini rabotno iskustvo
po diplomiraweto.
Direktorot na javnata ustanova go imenuva i razre{uva ministerot.
Direktorot se imenuva vrz osnova na javen konkurs.
Mandatot na direktorot na ustanovata trae ~etiri godini, so mo`-
nost povtorno da bide imenuvan .
Direktorot na javnata ustanova osnovana od op{tinata, Gradot Skop-
je i op{tinite vo gradot Skopje, go izbira i razre{uva gradona~alnikot
na op{tinata, na Gradot Skopje i na op{tinite vo gradot Skopje.
^len 52
Ako navreme ne se imenuva direktor vo javnata ustanova, ministerot,
imenuva vr{itel na dol`nosta direktor najmnogu za edna godina, a za
javnata ustanova osnovana od op{tinata, Gradot Skopje i op{tinite vo
gradot Skopje - gradona~alnikot na op{tinata, na Gradot Skopje i na op{ti-
nite vo gradot Skopje.
^len 53
Direktorot na javnata ustanova i javnata ustanova osnovana od
op{tinata, Gradot Skopje i na op{tinite vo gradot Skopje, ja organizira
rabotata i rakovodi so ustanovata, ja zastapuva i ja pretstavuva ustanovata
i e odgovoren za zakonitosta vo raboteweto.
Direktorot neposredno rakovodi so stru~nata rabota i se griì za
nejzinoto unapreduvawe.
Vo zavisnost od prirodata i sloènosta na rabotata, direktorot
moè da nazna~i rakovoditeli na oddeli, koi za svojata rabota odgovaraat
pred nego.
Direktorot podnesuva izve{taj za rabotata i za materijalno-finan-
siskoto rabotewe do upravniot odbor, do ministerot odnosno do gradona-
~alnikot na op{tinata, na Gradot Skopje i na op{tinite vo gradot Skopje.
Direktorot donesuva odluka za izbor na rabotnik, vr{i rasporedu-
vawe na rabotnicite,odlu~uva za godi{ni odmori i plateni i neplateni
otsustva za rabotnicite, donesuva re{enie za prestanok na raboten odnos
i pokrenuva odgovornost za materijalna {teta.
59
^len 54
Direktorot na javnata ustanova i na javnata ustanova osnovana od
op{tinata, Gradot Skopje i op{tinite vo gradot Skopje, moè da bide raz-
re{en pred istekot na vremeto za koe bil imenuvan :
- na negovo barawe;
- ako nastane nekoja od pri~inite,poradi koi spored propisite za
rabotnite odnosi prestanuva rabotniot odnos po sila na zakonot;
- ako ne postapuva spored propisite i op{tite akti na ustanovata
ili neopravdano ne gi sproveduva odlukite na upravniot odbor ili posta-
puva vo sprotivnost so niv i
- ako so svojata nesovesna i nezakonska rabota i predizvika na javnata
ustanova zna~itelna {teta, ili ako gi zanemaruva ili namerno ne gi
izvr{uva svoite obvrski i poradi toa nastanat ili bi moèle da nastanat
te{ki naru{uvawa vo izvr{uvaweto na dejnosta na javnata ustanova.
^len 55
Rakovodeweto vo privatna ustanova go ureduva osnova~ot.
IV. VIDOVI I DEJNOST NA USTANOVITE ZA

SOCIJALNA ZA[TITA
1. Kadri vo ustanovite za socijalna za{tita
^len 56
Stru~nite raboti vo ustanovata za socijalna za{tita, vo zavisnost
od vidot na rabotata, gi vr{at stru~nite rabotnici so visoko obrazovanie:
diplomiran socijalen rabotnik, psiholog, andragog, pedagog, pravnik, ekono-
mist, lekar, defektolog, specijalen pedagog za prevencija i resocijaliza-
cija i sociolog; vi{o obrazovanie: socijalen, zdravstven rabotnik i drugi
rabotnici zavisno od potrebata na dejnosta; sredno obrazovanie: zdrav-
stven rabotnik kako i drugi rabotnici za izvr{uvawe na drugi raboti vo
zavisnost od vidot i obemot na uslugite, dokolku so ovoj zakon poinaku ne
e utvrdeno.
^len 57
Odredeni raboti vo socijalnata za{tita, po isklu~ivo ovlastuvawe
na direktorot na ustanovata za socijalna za{tita, bez nadomestok moàt
da gi vr{at volonteri, koi se kvalifikuvani za toj vid na rabota ili
pominale niz obuka za vr{ewe na taa rabota.
Volonterot ne moè da re{ava za pravata od socijalna za{tita.
Rabotite koi moàt da se vr{at so volonterska rabota, na~inot na
nivnoto vr{ewe, pokrivawe na realnite tro{oci, kako i potrebnite kvali-
fikacii ili obuka gi utvrduva so akt ustanovata za socijalna za{tita.
60
2. Rabotno vreme vo ustanovite za socijalna za{tita
^len 58
Rasporedot, po~etokot i zavr{uvaweto na rabotnoto vreme vo jav-
nata ustanova, zavisno od vidot i obemot na socijalnata za{tita i uslu-
gite od socijalna za{tita, go utvrduva so akt ministerot.
3. Evidencija vo ustanovite za socijalna za{tita
^len 59
Ustanovata za socijalna za{tita vodi evidencija za korisnicite na
pravata od socijalna za{tita i dokumentacija za stru~nata rabota.
Ministerot go propi{uva na~inot na vodewe na evidencijata i
dokumentacijata od stav 1 na ovoj ~len i poblisku gi opredeluva korisni-
cite na socijalna za{tita.
^len 60
Ustanovata za socijalna za{tita koja vr{i smestuvawe na korisnici
na socijalna za{tita za svojata rabota podnesuva trimese~en izve{taj do
Ministerstvoto.
4. Vidovi na ustanovi za socijalna prevencija i voninstitucionalna

za{tita
Centar za socijalna rabota
^len 61
Centar za socijalna rabota (vo natamo{niot tekst: centar) se osnova
kako javna ustanova za socijalna za{tita so javni ovlastuvawa zaradi
vr{ewe na raboti od socijalna za{tita.
Centar moè da se osnova, ako se ispolneti op{tite uslovi za
osnovawe na javna ustanova za socijalna za{tita od ~len 40 na ovoj zakon i
zadolìtelno gi ima najmalku slednive osnovni obrazovni profili: socija-
len rabotnik, psiholog, pedagog, ili specijalen pedagog za prevencija i
resocijalizacija i diplomiran pravnik.
Licata so obrazoven profil od stav 2 na ovoj ~len, treba da imaat
najmalku visoko obrazovanie .
Centarot moè da se osnova za podra~jeto na edna ili pove}e op{tini.
^len 62
Od delokrugot na javnite ovlastuvawa centarot gi vr{i slednive
raboti:
- re{ava za pravata od socijalna za{tita, utvrdeni so ovoj zakon;
- re{ava za rabotite utvrdeni so semejno-pravnite propisi;
61
- re{ava za pravata utvrdeni so Zakonot za za{tita na decata, i toa:

detski dodatok, poseben dodatok i pomo{ za oprema na novoroden~e.
- postapuva po rabotite utvrdeni so krivi~no-pravnite propisi i
- vr{i i drugi raboti utvrdeni so zakon.
^len 63
Pri sproveduvaweto na socijalnata za{tita i stru~nata rabota,
centarot:
- otkriva, sledi i prou~uva socijalni pojavi i problemi,
- primenuva i sproveduva soodvetni oblici na socijalna za{tita i
neposredno pomaga gra|anin, semejstvo ili grupi na naselenie;
- pottiknuva i prezema preventivni dejstvija od ~len 9 na ovoj zakon
vo spre~uvawe i otstranuvawe na pri~inite za nastanuvawe na polo`ba od
socijalen rizik;
- razviva i sproveduva voninstitucionalni oblici na socijalna
za{tita;
- primenuva i sproveduva program ii drugi op{ti akti od oblasta na
socijalnata za{tita, doneseni i finansirani od op{tinata, Gradot Skopje
i op{tinite vo gradot Skopje;
- pottiknuva, organizira i koordinira volonterski aktivnosti na
gra|ani, nivni zdruènija, humanitarni organizacii, organizacii vo
sproveduvawe na programi za socijalna za{tita na podra~jeto na op{tinata;
- izgotvuva planovi i programi za socijalna za{tita,
-vodi evidencija i pribira dokumentacija za korisnicite na socijal-
nata i semejno pravnata za{tita za primenetite oblici na socijalna za{-
tita i za toa podnesuva izve{taj do Ministerstvoto i
- vr{i i drugi raboti utvrdeni so zakon.
^len 64
Vo ostvaruvaweto na funkciite utvrdeni so ovoj zakon i so drugite
propisi centarot raboti so gra|anin (dete, adolescent, vozrasno lice)
semejstvo i grupa na naselenie.
Rabotej}i so gra|aninot i semejstvoto, centarot pomaga vo razre{u-
vaweto na ìvotnite te{kotii i problemi vo individualnoto ìveewe,
partnerskite odnosi, predbra~nite i bra~nite odnosi, odnosite roditeli
i deca, ukaùva pomo{ na semejstvoto vo ostvaruvaweto na negovata za{ti-
tna, vospitna i reproduktivna funkcija, pottiknuva sakano i odgovorno
roditelstvo i planirawe na semejstvoto, dava drugi sovetodavni i sovetu-
vali{ni uslugi za pra{awa od zna~ewe za razvojot i socijalizacijata na
li~nosta i ostvaruvaweto i unapreduvaweto na odnosite vo semejstvoto.
Centarot ja ostvaruva rabotata so grupite na naselenie vo funkcija
na gra|aninot i semejstvoto.
62
^len 65
Funkciite utvrdeni vo ovoj zakon i drugi propisi centarot gi vr{i
so formite na stru~na, sovetodavna, sovetuvali{na i terapiska interdis-
ciplinarna timska rabota.
^len 66
Postapkata za mirewe na bra~nite drugari ja sproveduva centarot,
koj e mesno nadleèn na podra~jeto na op{tinata, za koja e mesno nadleèn
sudot pred koj se vodi postapkata za razvod na brakot po istiot predmet.
^len 67
Vo postapkata za mirewe, bra~nite drugari se pokanuvaat da prisus-
tvuvaat li~no, pri {to e isklu~ena javnosta i prisustvoto na polnomo{nik.
^len 68
Centarot e dolèn bez odlagawe da dostavi do sudot pismen izve{taj
za ishodot na postapkata za mirewe.
Smestuvawe vo zgriùva~ko semejstvo
^len 69
Centarot pri izborot na zgriùva~koto semejstvo se rakovodi od
vozrasta, stepenot na obrazovanieto, zdravstvenite i moralnite podob-
nosti, materijalnite i stanbenite uslovi na semejstvoto i mo`nostite na
semejstvoto za zgriùvawe lice vo soglasnost so odredbite na ovoj zakon.
Zgriùva~koto semejstvo od stav 1 na ovoj ~len ima pravo na nadomes-
tok na tro{ocite za smestuvawe i nadomestok za zgriùvawe na smestenoto
lice.
Smestuvawe lice vo zgriùva~ko semejstvo se vr{i vrz osnova na
sklu~en dogovor pome|u centarot i eden ~len na zgriùva~koto semejstvo.
So dogovorot od stavot 3 na ovoj ~len se ureduvaat osobeno:
- na~inot i uslovite za smestuvawe i prestanok na smestuvaweto na
lice vo semejstvoto;
- vidot i obemot na socijalnata za{tita koja se obezbeduva na liceto
{to se smestuva vo zgriùva~koto semejstvo;
- visinata na nadomestokot za smestenoto lice, koja gi opfa}a tro{o-
cite na smestuvawe i nadomestokot za zgriùvawe;
- vremetraeweto na dogovorot, so mo`nost za negovo prodolùvawe;
- uslovi za raskinuvawe na dogovorot;
- otkazniot rok za raskinuvawe na dogovorot, koj za zgriùva~koto
semejstvo ne moè da bide pokratok od tri meseci;
- slu~aite pri koi prestanuva da vaì dogovorot; i
- drugi prava, obvrski i odgovornosti.
Centarot moè ednostrano da go raskine dogovorot i pred istekot
na rokot utvrden vo dogovorot, sekoga{ koga toa go baraat interesite na
liceto koe se smestuva vo zgriùva~koto semejstvo.
63
^len 69-a
Centarot go sledi i koordinira smestuvaweto i zgriùvaweto na
liceto vo zgriùva~koto semejstvo.
Zgriùva~koto semejstvo e dol`no da postapuva po dadenite nasoki
od centarot za zgriùvawe na smestenoto lice i navreme da go izvestuva
centarot za site promeni i potrebi na zgriènoto lice. "
^len 70
Centarot moè da smesti vo edno zgriùva~ko semejstvo najmnogu
pet lica, imaj}i gi vo predvid uslovite i mo`nostite za smestuvawe na
semejstvoto.
Ministerot poblisku gi utvrduva kriteriumite za izbor na zgriù-
va~ko semejstvo, vidot i brojot na korisnicite koi moàt da se smestat vo
edno zgriùva~ko semejstvo, vidot i obemot na uslugite od socijalna za{-
tita {to mu se obezbeduvaat na smestenoto lice, visinata na nadomestokot
na tro{ocite za smestuvaweto i na nadomestokot za zgriùvaweto .
Pri utvrduvawe na visinata na nadomestokot na tro{ocite za smes-
tuvawe i nadomestokot za zgriùvawe se zemaat vo predvid osobeno potre-
bite na smestenoto lice.
Dneven centar i klubovi za stari i vozrasni lica
^len 71
Dnevniot centar i klubot za stari i vozrasni lica vr{at uslugi od
socijalna za{tita vo vid na dneven prestoj, ishrana, li~na higiena, kako i
organizirawe na rabotni, kulturni, zabavni i drugi aktivnosti.
Ustanovata od stav 1 na ovoj ~len moè oddelni uslugi od svojata
dejnost da gi vr{i vo domot na korisnikot.
Dneven centar za uli~ni deca-deca na ulica
^len 71 - a
Dnevniot centar za uli~ni deca-deca na ulica na ovie deca i ~leno-
vite na nivnite semejstva im obezbeduva vospitno-edukativni uslugi,
sovetuvali{na rabota, kulturno-zabavni i rekreativni aktivnosti.
Dneven centar za lica koi upotrebuvaat, odnosno

zloupotrebuvaat drogi i drugi psihotropni supstanci
^len 71 - b
Dnevniot centar za lica koi upotrebuvaat, odnosno zloupotrebuvaat
drogi i drugi psihotropni supstanci na ovie lica i na ~lenovite na nivnite
semejstva im obezbeduva sovetodavni uslugi, uslugi na informirawe, sove-
tuvawe i edukacija, rabotno angaìrawe, kulturno-zabavni i rekreativni
aktivnosti .
64
Dneven centar za lica koi zloupotrebuvaat alkohol ili se lekuvaat od

alkohol
^len 71 - v
Dnevniot centar za lica koi zloupotrebuvaat alkohol ili se lekuva-
at od zavisnost od alkohol na ovie lica i na ~lenovite na nivnite semejstva
im obezbeduva uslugi preku sovetuvawe, edukacija, rabotno angaìrawe i
kulturno-zabavni aktivnosti.
Centar za lica bezdomnici
^len 71 - g
Centarot za lica bezdomnici obezbeduva dnevno i privremeno prifa}awe
i zgriùvawe na ovie lica preku davawe sovetodavni uslugi, uslugi vo vrska so
ishrana, dneven prestoj, odrùvawe na higiena i kulturno- zabavni aktivnosti.
Centar za lica - `rtvi na semejno nasilstvo
^len 71 - d
Centarot za lica - `rtvi na semejno nasilstvo obezbeduva dnevno i
privremeno prifa}awe i zgriùvawe na ovie lica, koe moè da trae najm-
nogu {est meseci so mo`nost za prodolùvawe za u{te {est meseci, dava-
we sovetodavni uslugi, uslugi vo vrska so ishrana, dneven prestoj, zgriù-
vawe, odrùvawe na higiena i kulturno-zabavni aktivnosti .
Dneven centar za lica so intelektualna ili telesna popre~enost
^len 72
Dnevniot centar za lica so intelektualna popre~enost, odnosno na
licata so umereni i te{ki pre~ki vo intelektualniot razvoj i na licata
so pote{ki pre~ki vo telesniot razvoj im obezbeduva dnevno zgriùvawe,
rabotno proizvodna aktivnost, rabotna terapija i drugi aktivnosti na ovie
lica, zaradi nivno vklu~uvawe vo sekojdnevniot ìvot i moè da vr{i
osposobuvawe za rabotno - proizvodna aktivnost .
^len 72-a
Dnevniot centar od ~len 71 - a, 71- b, 71- v, 71 -g, 71- d i 72 od ovoj zakon
moè da se osnova kako javna ili privatna ustanova za socijalna za{tita, a
moè da se osnova i kako organizacionen del na ustanova za socijalna za{tita
ili na drugo pravno lice.
65
Centar za davawe pomo{ vo doma{ni uslovi
^len 73
Centarot za davawe pomo{ vo doma{ni uslovi, obezbeduva na izne-
mo{teni stari i drugi vozrasni lica uslugi vo vid na ishrana, li~na higie-
na, higiena na stanot i drugi raboti vo domot na korisnikot.
5. Vidovi na ustanovi za institucionalna za{tita
^len 74
Institucionalnata za{tita ja vr{at:
a) ustanova za smestuvawe na deca i mladinci bez roditeli i roditel-
ska grià.
b) ustanova za smestuvawe na deca i mladinci so vospitno-socijalni
problemi i so naru{eno povedenie.
v) ustanova za smestuvawe na deca i mladinci so pre~ki vo intelektu-
alniot razvoj.
g) ustanova za smestuvawe na deca i mladinci so pre~ki vo telesniot
razvoj i
d) ustanova za smestuvawe na stari i vozrasni lica so telesna popre~enost.
a. Ustanova za smestuvawe na deca i mladinci bez roditeli i

roditelska grià
^len 75
Ustanova za smestuvawe na deca i mladinci bez roditeli i roditel-
ska grià, obezbeduva zgriùvawe (domuvawe, ishrana, oblekuvawe, nega
i grià) na decata do obezbeduvaweto na uslovi za nivno vra}awe vo semej-
stvoto, odnosno do osposobuvawe za samostoen ìvot i rabota, a najdolgo
do {est meseci po zavr{uvaweto na srednoto obrazovanie, ako ne postojat
mo`nosti zgriùvaweto da se obezbedi na drug na~in.
Ustanovata od stav 1 na ovoj ~len e dol`na na decata i mladincite
da im obezbedi posetuvawe na osnovno i sredno obrazovanie vo soodvetnata
ustanova, organizirana stru~na pomo{ za uspe{no sovladuvawe na vospitno
obrazovnite programi, da organizira razli~ni oblici na rabota i ìvot,
kako i da se griì za nivnoto zdravje.
Zgriùvaweto na decata i mladincite od stav 1 na ovoj ~len se
vr{i vo ustanovi za doen~iwa i mali deca do tri-godi{na vozrast i usta-
novi za deca i mladinci nad trigodi{-na vozrast.
^len 76
Vo ustanovata za smestuvawe na deca bez roditeli i roditelska grià
do trigodi{na vozrast moè da se organizira privremeno smestuvawe i
prestoj na samohrana nevrabotena bremena èna eden mesec pred poroduva-
weto i samohran roditel do trimese~na vozrast na deteto.
Samohran nevraboten roditel pod uslovite utvrdeni vo stav 1 na
ovoj ~len moè da se smesti i vo zgriùva~ko semejstvo.
66
b. Ustanova za smestuvawe na deca i mladinci so vospitno socijalni

problemi i so naru{eno povedenie
^len 77
Ustanovata za smestuvawe na deca i mladinci so vospitno socijalni
problemi, na vozrast od 7 do 18 godini ili do zavr{uvawe na sredno
u~ili{te, vr{i prifa}awe i kratkotrajno zgriùvawe na maloletni lica,
opservacija i dijagnostika na maloletni lica, prodolèno smestuvawe,
vospituvawe, obrazovanie i korektiven tretman na maloletno lice vo
zavis-nost od nivnite potrebi vo traewe do tri godini.
Ustanovata od stav 1 na ovoj ~len obezbeduva osnovno i sredno obra-
zovanie na decata i mladincite vo soodvetnite ustanovi za obrazovanie.
^len 78
Ustanovata za maloletni lica so naru{eno povedenie, na vozrast od
10 do 18 godini, vr{i zgriùvawe, vospitanie i osnovno obrazovanie na
maloletni lica, a srednoto obrazovanie na maloletnicite go obezbeduva
vo soodvetni ustanovi za obrazovanie.
Ustanovata od stav 1 na ovoj ~len izvr{uva vospitna merka upatuvawe
vo vospitna ustanova, vo soglasnost so propisite za izvr{uvawe na sankciite
i upatuvawe vo soodvetna ustanova, poradi naru{uvawe vo povedenieto
soglasno so Zakonot za semejstvoto.
^len 79
Ustanovite za deca i mladinci od ~lenovite 77 i 78 na ovoj zakon,
dol`ni se da obezbedat za maloletnite lica soodvetni uslovi za smestuva-
we, ishrana, planirano i organizirano sproveduvawe na sodrìni, merki i
aktivnosti vo procesot na nivnoto vospitanie i obrazovanie, slobodni
aktivnosti i kulturno zabaven ìvot, kako i da se griàt za ìvotot i
zdravjeto na decata i mladincite smesteni vo ustanovite.
v. Ustanova za smestuvawe na deca i mladinci so pre~ki vo

intelektualniot razvoj
^len 80
Ustanovata za smestuvawe na deca i mladinci so umereni i te{ki
pre~ki vo intelektualniot razvoj, obezbeduva opservacija, rehabilitaci-
ono-korekcionen tretman, vospitanie, osposobuvawe za rabotno-proizvodna
aktivnost, smestuvawe i zdravstvena za{tita.
Ustanovata od stav 1 na ovoj ~len organizira kulturno-zabavni,
sportski i drugi aktivnosti vo zavisnost od potrebite i psihofizi~kite
sposobnosti i mo`nosti na licata so umereni i te{ki pre~ki vo intelek-
tualniot razvoj.
Ustanovata od stav 1 na ovoj ~len za vozrasnite lica so umereni i te{ki
pre~ki vo intelektualniot razvoj moè da organizira dneven i polu-dneven
prestoj, zgriùvawe i rabotno-proizvodna aktivnost i rabotna terapija.
67
^len 81
Ustanovata za smestuvawe na deca i mladinci i vozrasni lica so
najte{ki pre~ki vo intelektualniot razvoj e ustanova koja obezbeduva:
smestuvawe, zgriùvawe, rehabilitacija i zdravstvena za{tita.
Ustanovata od stav 1 na ovoj ~len, ja obezbeduva zdravstvenata
za{tita na licata so najte{ki pre~ki vo intelektualniot razvoj soglasno
so propisite za zdravstvena za{tita.
g.Ustanova za smestuvawe na deca i mladinci

so pre~ki vo telesniot razvoj
^len 82
Ustanovata za smestuvawe na deca i mladinci so pre~ki vo telesniot
razvoj obezbeduva zgriùvawe (domuvawe, ishrana, nega i grià) do osposo-
buvawe za samostoen ìvot i rabota.
Ustanovata od stav 1 na ovoj ~len e dol`na na decata i mladincite
da im obezbedi osnovno i sredno obrazovanie, da organizira stru~na pomo{
za uspe{no sovladuvawe na vospitno-obrazovnite programi, da organizira
razli~ni oblici na rabota i ìvot, kako i da se griì za nivnoto zdravje.
Ustanovata moè da organizira i oddelenie za vozrasni lica so
telesna popre~enost, dokolku za toa ima mo`nost.
d. Ustanovi za smestuvawe na stari i vozrasni lica

so telesna popre~enost
^len 83
Ustanovi za smestuvawe na stari i vozrasni lica so telesna
popre~enost se:
a) ustanovi za stari lica,
b) ustanovi za vozrasni lica so telesna popre~enost i
v) ustanovi za vozrasni lica so umereni i te{ki pre~ki vo intelek-
tualniot razvoj.
Ustanova za stari lica
^len 84
Ustanova za stari lica obezbeduva smestuvawe, ishrana , pomo{ i
nega, zdravstvena za{tita, kulturno-zabavni, rabotni rekreativni aktiv-
nosti, uslugi na socijalna rabota i drugi uslugi zavisno od potrebite,
sposobnostite i barawata na korisnikot.
Pokraj uslugite utvrdeni vo stav 1 na ovoj ~len ustanovata za stari
lica moè da organizira i voninstitucionalni oblici na za{tita vo vid
na davawe pomo{ doma i dneven prestoj na penzionirani i stari lica.
68
^len 85
Ustanovata od ~len 84 na ovoj zakon obezbeduva prifa}awe i privre-
meno smestuvawe na vozrasni i stari lica, koi zaradi razni okolnosti se
na{le nadvor od mestoto na ìveewe, bez sredstva za ìvot ili se bez
postojano smestuvawe, se do nivnoto vra}awe vo sopstvenoto semejstvo
ili smestuvawe vo ustanova za socijalna za{tita.
Ustanova za vozrasni lica so telesna popre~enost
^len 86
Ustanovata za vozrasni lica so telesna popre~enost, na licata
celosno i trajno nesposobni za rabota poradi telesna popre~enost, obezbe-
duva smestuvawe, zdravstvena za{tita, rekreativni i kulturno-zabavni
aktivnosti, vo soglasnost so nivnite sposobnosti.
Ustanova za vozrasni lica so umereni i te{ki pre~ki vo

intelektualniot razvoj
^len 87
Ustanovata za vozrasni lica so umereni i te{ki pre~ki vo intelek-
tualniot razvoj obezbeduva smestuvawe, zdravstvena za{tita, rabotna i
okupaciona terapija, vo soglasnost so nivnite sposobnosti i zdravstvenata
sostojba.
Ustanovata od stav 1 na ovoj ~len, moè da organizira dneven i polu-
dneven prestoj, zgriùvawe i rabotno-proizvodna aktivnost i rabotna terapija.
^len 88
Ustanovata od ~len 84 na ovoj zakon moè da gi vr{i i rabotite od
~lenovite 86 i 87 na ovoj zakon.
6. Ustanova za prou~uvawe na socijalnite pojavi i problemi i

unapreduvawe na socijalnite dejnosti
^len 89
Ustanovata za prou~uvawe na socijalnite pojavi i problemi i
unapreduvawe na socijalnite dejnosti, e istraùva~ko razvojna ustanova
koja gi sledi i prou~uva socijalnite pojavi i problemi vo oblasta na socijal-
nata za{tita i socijalnata rabota, ja pottiknuva i razviva istraùva~kata
dejnost vo oblasta na socijalnata politika; predlaga i sproveduva merki
za unapreduvaweto na socijalnata za{tita i socijalnata rabota; organizi-
ra i sproveduva oblici na edukacija na stru~nite rabotnici vo oblasta na
socijalnata za{tita; ukaùva stru~na pomo{ na ustanovite za socijalna
za{tita i na rabotnicite vo niv; donesuva programi za vospituvawe i
osposobuvawe za rabotno-proizvodna aktivnost na lica so umereni i te{ki
69
pre~ki vo intelektualniot razvoj; dava stru~no mislewe pri izgotvuvawe

programi za razvoj na socijalnata za{tita; gi izgotvuva standardite i
normativite za rabota i kadrite na ustanovite za socijalna za{tita; vr{i
nadzor nad stru~nata rabota na ustanovite za socijalna za{tita i vrabote-
nite vo niv; vr{i statisti~ka obrabotka na podatocite od evidencijata
{to ja vodat ustanovite za socijalna za{tita; ostvaruva stru~no-nau~na
sorabotka so poedinci i institucii vo zemjata i stranstvo i sproveduva
izdava~ka dejnost.
Ustanovata od stav 1 na ovoj ~len za svojata rabota podnesuva
godi{en izve{taj do Ministerstvoto..
Ustanovata od stav 1 na ovoj ~len ja osnova Vladata kako Zavod za
socijalni dejnosti so status na javna ustanova.
Odredbite od ovoj zakon koi se odnesuvaat na osnovaweto, organizi-
raweto, upravuvaweto, rakovodeweto i prestanokot na javnata ustanova
se primenuvaat i na Zavodot za socijalnite dejnosti.
IV -a. Vr{ewe raboti od oblasta na socijalnata

za{ita od drugi pravni i fizi~ki lica
A. Zdruènie na gra|ani
^len 89-a
Zdruènie na gra|ani (vo ponatamo{niot tekst: zdruènieto) moè
da vr{i odredeni raboti od socijalna za{tita utvrdeni so ovoj zakon,
dokolku e registrirano za ostvaruvawe na celi i zada~i od oblasta na
socijalnata za{tita.
Kako celi i zada~i od oblasta na socijalnata za{tita se smetaat:
- socijalna prevencija,
-razvoj i obezbeduvawe na uslugi od socijalna za{tita na lica, semej-
stva i grupi na gra|ani izloèni na socijalen rizik,
-razvoj i unapreduvawe na socijalnata za{tita,
-razvoj i unapreduvawe na volonterskata rabota vo op{tinata.
^len 89-b
Ministerstvoto vodi registar na zdruènijata od oblasta na socijal-
nata za{tita (vo ponatamo{niot tekst: registar) od ~len 89-a na ovoj zakon.
Ministerot ja propi{uva formata, sodrìnata i na~inot na vodewe
na registarot od stavot 1 na ovoj ~len.
Zdruènieto podnesuva barawe do Ministerstvoto za vpi{uvawe
vo registarot od stav 1 na ovoj ~len i gi dostavuva slednive dokumenti:
- re{enie za upis vo registarot na nadle`niot sud;
- statut na zdruènieto na gra|ani;
- programa za rabota; i
- drugi dokumenti utvrdeni so ~len 89-v od ovoj zakon.
70
^len 89-v
Vo registarot se vpi{uva zdruènieto, koe pokraj uslovite
predvideni so Zakonot za zdruènijata na gra|ani i fon-daciite i ~len
89-a na ovoj zakon, gi ispolnuva i slednive uslovi:
- da ima aktivno rabotewe vo oblasta na socijalnata za{tita naj-
malku tri godini od denot na osnovaweto;
- da ima realizirano najmalku tri proekti od oblasta na socijalnata
za{tita;
- da ima soodveten prostor za rabota i kadrovski uslovi, soglasno so
ovoj zakon;
- da ima dokaz za ekonomski i finansiski bonitet; i
- da ima potvrda od Upravata za javni prihodi za plateni danoci i
drugi javni dava~ki.
^len 89-g
Ministerot formira Komisija za sorabotka so zdruènija na gra|ani,
sostavena od tri ~lena, koja go razgleduva baraweto na zdruènieto za
upis vo registarot, vr{i uvid zaradi utvrduvawe na ispolnuvawe na propi-
{anite uslovi i izgotvuva mislewe.
Ministerot vrz osnova na misleweto na Komisijata od stavot 1 na
ovoj ~len donesuva re{enie za vpi{uvawe na zdruènieto vo registarot.
Protiv re{enieto od stavot 2 na ovoj ~len moè da se izjavi àlba
do Komisijata na Vladata.
Kone~noto re{enieto za vpi{uvawe vo registarot se objavuva vo
"Slu`ben vesnik na Republika Makedonija".
^len 89-d
Zdruènieto se bri{e od registarot:
- na barawe na zdruènieto;
- vo slu~aj zdruènieto da prestane so rabota;
- vo slu~aj zdruènieto da ne gi ispolnuva uslovite propi{ani so
ovoj zakon;i
- vo slu~aj da ne gi koristi ili gi zloupotrebi dodelenite finansi-
ski sredstva od Ministerstvoto za vr{ewe na odredeni raboti na socijalna
za{tita, soglasno so ovoj zakon.
Ministerot donesuva r{enie za bri{ewe na zdruènieto od
registrot vo slu~aite utvrdeni vo stavot 1 na ovoj ~len.
do Komisijata na Vladata.
Kone~noto re{enie od stavot 2 na ovoj ~len se objavuva vo "Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija".
71
^len 89-|
Zdruènieto od ~len 89-v, na na~in i pod uslovi utvrdeni so ovoj
zakon moè da gi vr{i slednive raboti od socijalna za{tita, osven
rabotite koi kako javno ovlastuvawe so zakon se dovereni na centarot:
- doma{na nega i pomo{ na poedinec i semejstvo;
- dnevno i privremeno prifa}awe i zgriùvawe na korisnici na
socijalna za{tita vo dneven centar;
- edukacija, sovetuvawe i stru~na podgotovka za lica izloèni na
socijalen rizik;
- sovetuvawe i obuka na volonteri;
- socijalni uslugi na lica, semejstva i grupi naselenie izloèni na
socijalen rizik;
- istraùvawe na socijalni pojavi;
- socijalna prevencija;
- razvoj i unapreduvawe na socijalnata za{tita; i
- razvoj i unapreduvawe na volonterskata rabota vo op{tinata.
^len 89-e
Ministerstvoto u~estvuva vo obezbeduvaweto del na sredstva za
vr{ewe na odredeni raboti od socijalna za{tita na zdruènieto, na na~in
i pod uslovi utvrdeni so ovoj zakon.
Sredstvata od stavot 1 na ovoj ~len se dodeluvaat vrz osnova na
objaven javen konkurs.
Vo javniot konkurs se naveduva vidot na odredenite raboti od
socijalna za{tita od ~len 89-| na ovoj zakon za koi se dodeluvaat sred-
stvata, visinata na sredstvata koi se dodeluvaat, potrebnite dokumenti
koi se podnesuvaat, rokovite za sproveduvawe na postapkata po javniot
konkurs i vremenskiot period vo koj }e se izvr{uvaat rabotite od socijal-
nata za{tita.
^len 89-`
Postapka okolu raspi{uvaweto i sproveduvaweto na javniot konkurs
od ~len 89-e ja vr{i Komisija za sorabotka so zdruènijata.
Komisijata od stavot 1 na ovoj ~len gi razgleduva prijavite po javniot
konkurs i vo rok od 30 dena po istekot na rokot za podnesuvawe na prijavite
izgotvuva mislewe do ministerot.
Vrz osnova na misleweto na Komisijata od stavot 2 na ovoj ~len,
ministerot donesuva re{enie za dodeluvawe na sredstva.
vo rok od 8 dena od priemot na re{enieto do Komisijata na Vladata.
^len 89-z
Ministerot sklu~uva dogogor so zdruènieto so koj se ureduvaat
me|usebnite prava, obvrski i odgovornosti vo realizacija na dodelenite
sredstva od ~len 89 - ` stav 3 na ovoj zakon.
72
^len 89- y
Ministerstvoto vr{i kontrola nad zdruènieto vo realizacijata na
odredenata rabota od oblasta na socijalnata za{tita za koja dodelilo sredstva.
Dokolku se utvrdi deka zdruènieto, dobienite sredstva za realiza-
cija na rabotata od oblasta na socijalnata za{tita gi tro{i nenamenski
ili opredelenata rabota od socijalna za{tita ne ja obavuva soglasno jav-
niot povik od ~len 89-e na ovoj zakon ili ne zapo~nalo so realizacijata na
odredenata rabota vo predvideniot rok, Ministerstvoto go prekinuva pona-
tamo{noto obezbeduvawe na sredstva na zdruènieto i pokrenuva postapka
za vra}awe na ve}e dodelenite sredstva i nadomest na {teta.
^len 89-i
Ministerot so akt go propi{uva na~inot i postapkata za dodeluva-
we na sredstva na zdruènieto za vr{ewe na odredeni raboti od oblasta
na socijalnata za{tita.
B. Fizi~ko lice
^len 89-j
Fizi~ko lice moè samostojno da vr{i raboti od socijalna za{tita
kako profesionalna dejnost, koi se odnesuvaat na sovetuvali{na rabota,
doma{na nega i pomo{ na poedinec i semejstvo i smestuvawe lice vo zgriù-
va~ko semejstvo, dokolku gi ispolnuva slednive uslovi:
- da ima soodvetno stru~no obrazovanie ;
- da ne mu e odzemena ili ograni~ena delovnata sposobnost;
- da ne mu e odzemeno vr{eweto na roditelskoto pravo;
- da ima zdravstvena sposobnost za obavuvawe na dejnosta; i
- da raspolaga so soodveten prostor i oprema za rabota.
^len 89-k
Fizi~ko lice moè da vr{i sovetuvali{ni raboti utvrdeni so ovoj
zakon i Zakonot za semejstvoto, osven rabotite koi kako javno ovlastuvawe
se dovereni na centarot, dokolku ima visoko obrazovanie od slednive obra-
zovni profili: socijalen rabotnik, psiholog, pedagog i pravnik i najmalku
5 godini rabotno iskustvo na isti ili sli~ni raboti.
Sovetuvali{te moè da osnovaat edno ili pove}e fizi~ki lica kako
soosnova~i, koi gi ispolnuvaat uslovite od stav 1 na ovoj ~len.
^len 89-l
Fizi~ko lice moè da vr{i raboti na doma{na nega i pomo{ na
poedinec i semejstvo, dokolku ima najmalku sredno obrazovanie, a za taa
namena moè da vraboti do 3 lica.
73
^len 89-q
Fizi~ko lice moè da obavuva raboti na smestuvawe lice vo zgriù-
va~ko semejstvo, dokolku gi ispolnuva uslovite od ~len 69 stav 1 na ovoj
zakon i da ima najmalku sredno obrazovanie.
^len 89-m
Baraweto za obavuvawe na rabotite od ~len 89-j na ovoj zakon se pod-
nesuva do Ministerstvoto.
Podnositelot na baraweto od stav 1 na ovoj ~len podnesuva i mislewe
za negovite mo`nosti i podobnosti za samostojno vr{ewe na raboti od
socijalna za{tita kako profesionalna dejnost, izdadeno od mesno nadle`-
niot centar.
Ministerot, otkako }e konstatira deka se ispolneti uslovite za
rabota, na podnositelot na baraweto so re{enie mu izdava dozvola za vr{-
ewe na rabotite od ~len 89-j na ovoj zakon.
Vo slu~aj na pro{iruvawe ili promena na dejnosta na rabotata, se
primenuvaat stavovite 1,2,3 i 4 od ovoj ~len.
^len 89-n
Vrz osnova na re{enieto doneseno od ministerot , mesno nadle`niot
centar sklu~uva dogovor so fizi~koto lice koe samostojno obavuva raboti
od socijalna za{tita kako profesionalna dejnost, so koj poblisku se uredu-
vaat na~inot, vidot i obemot na uslugite koi im se obezbeduvaat na korisni-
cite na socijalna za{tita, upateni preku centarot.
So dogovorot od stav 1 na ovoj ~len se ureduva na~inot i visinata na
sredstvata za dadenite uslugi na korisnicite, upateni so re{enie na centarot.
^len 89-w
Fizi~ko lice koe samostojno vr{i sovetuvali{ni raboti, raboti na
doma{na nega i pomo{ na poedinec i semejstvo i smestuvawe vo zgriùva~ko
semejstvo kako profesionalna dejnost, dol`no e za po~etokot, vidot i na~inot
na rabotata da go izvesti nadle`niot centar na ~ie podra~je raboti .
Liceto od stav 1 na ovoj ~len vo svoeto ime pod koe raboti gi naveduva
podatocite za li~noto ime, adresata i vidot na dejnosta.
^len 89-o
Ministerstvoto vodi evidencija na fizi~kite lica na koi im e
izdadena dozvola za samostojno vr{ewe na profesionalna dejnost od ~len
89-j na ovoj zakon.
Sodrìnata i na~inot na vodewe na evidencijata od stav 1 na ovoj
~len so akt gi propi{uva ministerot.
74
^len 89-p
Fizi~koto lice koe samostojno vr{i rabota od socijalna za{tita
kako profesionalna dejnost dol`no e:
- da gi pruà uslugite na korisnikot soglasno so re {enieto na centarot ;
- vo vr{eweto na rabotite od socijalna za{tita soglasno so ~len 89-
j od ovoj zakon da primenuva metodi na stru~na rabota, da ja po~ituva li~nosta
na korisnikot, negovoto dostoinstvo i nepovredlivosta na li~ni-ot i
semejniot ìvot, kako i da ja ~uva slu`benata i profesionalnata tajna;
- da vodi evidencija na korisnicite i dadenite uslugi; i
- da dostavuva {estomese~en i godi{en izve{taj za svojata rabota
do Ministerstvoto.
Ministerot ja propi{uva sodrìnata i na~inot na vodewe na
evidencijata od stav 1 alineja 3 na ovoj ~len.
^len 89-r
Dozvolata za samostojno vr{ewe na raboti od socijalna za{tita
kako profesionalna dejnost prestanuva da vaì:
- po barawe na fizi~koto lice;
- ako prestane da gi ispolnuva uslovite utvrdeni so zakon; i
- so re{enie na ministerot.
^len 89-s
Ministerot, na barawe na fizi~koto lice donesuva re{enie za
prestanok na vaèweto na dozvolata za samostojno vr{ewe na raboti od
socijalna za{tita kako profesionalna dejnost.
Kone~noto re{enie od stav 1 na ovoj ~len se dostavuva do nadle`niot
sud zaradi bri{ewe od soodvetniot registar .
^len 89-t
Dozvolata na fizi~koto lice za samostojno vr{ewe na raboti od
socijalna za{tita kako profesionalna dejnost prestanuva da vaì po sila
na zakon, ako:
- liceto po~ine;
- so pravosilno re{enie na nadleèn sud mu e odzemena ili ograni~e-
na delovnata sposobnost;
- so pravosilno re{enie na nadleèn sud mu e odzemeno vr{eweto
na roditelskoto pravo;
- so pravosilna sudska presuda e osuden za krivi~no delo na kazna
zatvor nad {est meseci ili mu e izre~ena merka na bezbednost - zabrana za
vr{ewe na profesija, dejnost ili dol`nost, kako i za krivi~no delo storeno
vo vr{ewe ili vo vrska so vr{ewe na dejnosta; i
- ja zagubi op{tata zdravstvena sostojba ili posebnata zdravstvena
sostojba za vr{ewe na dejnosta.
75
Ministerot donesuva re{enie za prestanokot na vaèweto na doz-

volata na fizi~ko lice za samostojno vr{ewe na raboti od socijalna za{-
tita kako profesionalna dejnost vo slu~aite navedeni vo stav 1 na ovoj ~len.
sud zaradi bri{ewe od soodvetniot registar.
^len 89-}
Ministerot donesuva re{enie za prestanok na vaèweto na dozvola-
ta za samostojno vr{ewe na raboti od socijalna za{tita kako profesional-
na dejnost, ako :
- fizi~koto lice vo opredeleniot rok ne gi otstrani konstatiranite
nedostatoci vo vr{eweto na rabotata, utvrdeni so nadzorot nad zakonitos-
ta na rabotata i nadzorot nad stru~nata rabota;
- fizi~koto lice na koe mu e izdadena dozvolata za vr{ewe na raboti
od socijalnata za{tita istite ne gi izvr{uva li~no ili ako koristi rabota
na drugi lica sprotivno na dozvolata; i
- fizi~koto lice na koe mu e izdadena dozvolata prestane so rabotata
bez odobrenie na ministerot za trud i socijalna politika.
sud zaradi bri{ewe od soodvetniot registar .
^len 89-u
Fizi~koto lice koe samostojno vr{i raboti od socijalna za{tita
kako profesionalna dejnost moè privremeno da prestane da gi vr{i rabo-
tite poradi bolest, otsluùvawe na voeniot rok ili drugi opravdani
pri~ini.
Za privremeniot prestanok na vr{eweto na rabotite, liceto mora
prethodno navreme da go izvesti Ministerstvoto i centarot.
^len 89-f
Fizi~ko lice koe samostojno vr{i raboti od socijalna za{tita kako
profesionalna dejnost od ~len 89-j soglasno so odredbite na ovoj zakon
ostvaruva prihodi:
- od naplata na uslugi od korisnicite; i
- vrz osnova na sklu~en dogovor so centarot.
76
V. POSTAPKA ZA OSTVARUVAWE NA PRAVA OD

SOCIJALNA ZA[TITA
^len 90
Po baraweto za ostvaruvawe na pravo od socijalna za{tita vo prv
stepen re{ava centarot nadleèn za podra~jeto na koe podnositelot na
baraweto ima ìveali{te.
Po àlbata protiv re{enieto na centarot re{ava ministerot.
@albata ne go odloùva izvr{uvaweto na re{enieto.
^len 91
Postapkata za ostvaruvawe na pravo od socijalna za{tita se povedu-
va po barawe na gra|aninot, odnosno negoviot zakonski zastapnik, staratel
ili po slu`bena dol`nost.
Centarot postapkata po slu`bena dol`nost ja poveduva po sopstvena
inicijativa, po inicijativa na gra|anin, nadleèn organ ili drugi organi
i organizacii, koga toa e vo interes na gra|aninot ilga postoi interes na
treti lica.
^len 91-a
Na stru~niot rabotnik od centarot mu se izdava legitimacija kako
slu`bena isprava so koja go dokaùva slu`benoto svojstvo, identitetot i
ovlastuvaweto za prezemawe raboti od oblasta na socijalnata za{tita
utvrdeni so ovoj i drug zakon.
Legitimacijata od stavot 1 na ovoj ~len ja izdava centarot.
Centarot vodi evidencija za izdadenite legitimacii na stru~nite
rabotnici.
Ministerot so akt go propi{uva obrazecot na legitimacijata od
stavot 1 na ovoj ~len, na~inot za nejzinoto izdavawe, upotrebata i vodeweto
evidencija na izdadenite legitimacii.
^len 92
Po barawe na centarot, pravnite i fizi~kite lica se dol`ni da da-
dat podatoci, {to pretstavuvaat dokazi za ostvaruvawe na pravata na
korisnicite utvrdeni so ovoj zakon.
^len 93
Pred da odlu~uva za pravata od socijalna za{tita, centarot na gra-
|aninot mu ukaùva stru~na pomo{ pri podnesuvaweto na baraweto i za
mo`nosta da ostvaruva prava vrz osnova na drugi propisi.
Pravo na socijalna za{tita spored ovoj zakon ne moè da ostvari
lice koe koristi pravo na za{tita vo ist ili pogolem obem po druga osno-
va.
Podnositelot na baraweto e odgovoren za vistinitosta na podato-
cite na baraweto.
77
^len 94
Vo postapkata za ostvaruvawe na pravo od socijalna za{tita se
primenuvaat odredbite na Zakonot za op{ta uprav-na postapka, dokolku
so ovoj zakon ne e poinaku opredeleno.
^len 95
Pravoto na postojana pari~na pomo{ i pari~en nadomestok za pomo{
i nega od drugo lice se ostvaruvaat od prviot den na mesecot vo koj e podne-
seno baraweto.
^len 96
Podnositelot na baraweto, odnosno negoviot zakonski zastapnik ili
staratel e dolèn nadle`niot centar da go izvesti za sekoja promena na
faktite ili okolnostite koi bile osnova za priznavawe na pravoto od
socijalna za{tita, najdocna vo rok od 15 dena od denot koga nastanale tie
promeni.
Po isklu~ok od stav 1 na ovoj ~len, podnositelot na baraweto, odnosno
negoviot zakonski zastapnik ili staratel, e dolèn do 31 mart da gi prijavi
podatocite za prihodite i primawata na semejstvoto, vo sprotivno }e se
zapre ostvaruvaweto na pravoto od socijalna za{tita.
^len 97
Na podnositelot na baraweto koj se na{ol vo polo`ba od socijalen
rizik nadvor od podra~jeto na koe ima ìveali{te, centarot nadleèn za
toa podra~je }e mu obezbedi soodvetno pravo na socijalna za{tita.
Za podnositelot na baraweto koj na teritorijata na Republika Make-
donija nema ìveali{te, mesnata nadle`nost se utvrduva spored prestoju-
vali{teto.
Za podnositelot na barawe so nepoznato mesto na ìveewe, nadleèn
e centarot na podra~jeto na koe liceto se zateknalo.
^len 98
Ako podnositelot na baraweto e maloletno lice mesnata nadle`nost
se odreduva spored ìveali{teto, odnosno prestojuvali{teto na rodite-
lite, odnosno staratelot.
Za maloletnoto lice ~ii roditeli ne ìveat zaedno, mesnata nadle`-
nost se odreduva spored mestoto na ìveewe na roditelot na kogo deteto
mu e dovereno na ~uvawe i vospitanie.
Ako roditelite na maloletnoto lice ne se poznati, odnosno ako go
napu{tile deteto ili se so nepoznato ìveali{te odnosno prestojuvali{-
te, nadleèn e centarot na podra~jeto na koe deteto se na{lo vo polo`ba
od socijalen rizik.
78
^len 99
Dokolku okolnostite vrz osnova na koi bila odredena mesnata nad-
le`nost soglasno so ovoj zakon se izmenat, postapkata }e ja prodolì mesno
nadle`niot centar.
Ako po zavr{uvaweto na postapkata, korisnikot na pravoto od
socijalna za{tita go promeni ìveali{teto, centarot e dolèn celokup-
niot predmet da go dostavi do nadle`niot centar vo novoto ìveali{te,
koj ima obvrska vo rok od 15 dena da odlu~i za pravata na korisnikot.
Do zavr{uvaweto na postapkata od stavovi 1 i 2 na ovoj ~len, izvr{u-
vaweto na pravoto, go obezbeduva centarot koj go priznal pravoto.
^len 100
Vo slu~aj na sudir za mesnata nadle`nost, centarot koj ja zapo~nal
postapkata, dolèn e do zavr{uvaweto na sudirot da gi prezeme neodlo`-
nite raboti zaradi neposredna za{tita na korisnikot.
Sudirot od stav 1 na ovoj ~len go re{ava ministerot.
^len 101
Postapka za ostvaruvawe na pravo od socijalna za{tita za lice so
pre~ki vo razvojot zapo~nuva so prijavuvawe na liceto so pre~ki vo razvo-
jot vo centarot koj vr{i ocena na specifi~nite potrebi na ova lice.
Prijavuvaweto od stav 1 na ovoj ~len go vr{at zdravstvenite,
vospitno-obrazovnite i drugi ustanovi, op{testveno-humanitarnite
organizacii, roditelite odnosno staratelite, rodninite i gra|anite.
^len 102
Centarot vrz osnova na naod i mislewe od stru~en organ donesuva
re{enie za vidot i stepenot na popre~enosta i go evidentira liceto so
pre~ki vo razvojot.
Po àlba protiv re{enieto od stav 1 na ovoj ~len re{ava ministerot.
Stru~niot profil na ~lenovite na stru~niot organ {to dava naod
i mislewe za ocena na specifi~nite potrebi kako na prvostepeniot ili na
vtorostepeniot organ, za licata so pre~ki vo psihi~kiot ili fizi~kiot
razvoj, na~inot na ocenuvaweto na specifi~nite potrebi i vodeweto na
evidencijata i ustanovata {to }e dava naod i mislewe, so akt gi opredeluva
ministerot, vo soglasnost so ministerot za obrazovanie i nauka i minis-
terot za zdravstvo.
^len 103
Vo slu~aite koga staro lice koe ima imot i prihod od imot, koj ja
nadminuva visinata na postojanata pari~na pomo{ i podnelo barawe za
ostvaruvawe na pravo na postojana pari~na pomo{ ili pravo za smestuvawe
vo ustanova za socijalna za{tita, centarot so liceto moè da sklu~i
dogovor za doìvotno izdrùvawe soglasno so zakon.
79
^len 104
Ako gra|aninot odnosno ~len na semejstvoto ima srodnik so koj ne
ìvee vo semejstvo, a koj soglasno zakon e dolèn da go izdrùva, centarot
na liceto }e mu obezbedi pravo od soci-jalna za{tita, dokolku gi ispolnuva
uslovite utvrdeni so ovoj zakon.
Centarot podnesuva tu`ba do sudot za nadomestok na tro{ocite
za ostvarenoto pravo od socijalna za{tita protiv srodnikot koj, soglasno
so zakon, e dolèn da go izdrùva korisnikot na pravoto.
^len 105
Postapkata vo ostvaruvawe pravo od socijalna za{tita, semejno-
pravnata za{tita i nadle`nosta utvrdena so krivi~no-pravnite propisi,
kako i faktite utvrdeni vo ovie postapki koi moàt da mu na{tetat na
ugledot, dostoinstvoto i interesite na gra|aninot i negovoto semejstvo
se za{titeni so obvrskata na ustanovata i na stru~nite rabotnici vo nea,
da ~uvaat profesionalna i slu`bena tajna.
VI. FINANSIRAWE
^len 106
Sredstvata za finansirawe na socijalnata za{tita se obezbeduvaat
od Buxetot na Republika Makedonija.
Sredstvata za finasirawe na socijalnata za{tita se obezbeduvaat
i od buxetot na op{tinata, Gradot Skopje i na op{tinite vo gradot Skopje
vo soglasnost so odredbite na ovoj zakon.
^len 107
Sredstvata za finansirawe na socijalnata za{tita se obezbeduvaat
i od u~estvo na korisnikot i rodninite koi se dol`ni da go izdrùvaat vrz
osnova na drugi propisi preku napla}awe na uslugi, podaroci, legati i
drugi izvori soglasno so zakon.
Sredstvata dobieni po osnova na podarok i legat se vodat na posebna
smetka na daroprimatelot i legatarot.
Napla}aweto na uslugite od korisnikot i rodninite se vr{i vo
zavisnost od vidot na uslugite koi se koristat i materijalnite mo`nosti
na korisnikot i negovoto semejstvo.
Vidot i obemot na uslugite koi se pla}aat od strana na korisnicite
i visinata na u~estvo vo tro{ocite na korisni-cite i rodninite gi utvrduva
ministerot.
So sredstvata od stav 2 na ovoj ~len upravuva i raspolaga daroprima-
telot i legatarot.
^len 108
Sredstvata od Buxetot na Republika Makedonija za finansirawe na
socijalnata za{tita se obezbeduvaat vrz osnova na Programata za ostvaru-
vawe na socijalnata za{tita.
80
^len 109
So sredstvata od ~lenot 106 stav 1 i ~lenot 107 na ovoj zakon se
finansiraat:
1) pravata od socijalnata za{tita utvrdeni so ovoj zakon;
2) dejnosta na ustanovata za socijalna za{tita soglasno Programata
za rabota i
3) tekovno odrùvawe, izgradba i opremuvawe na objektite za
socijalna za{tita.
Potrebite od stav 1 to~ka 2 i 3 na ovoj ~len se finansiraat od sred-
stvata na Buxetot na Republika Makedonija samo kaj javnite ustanovi za
socijalna za{tita osnovani od Vladata.
^len 110
Vo Programata za rabota na ustanovata za socijalna za{tita se
utvrduva vidot, obemot, sodrìnata i kvalitetot na uslugite koi im se
davaat na korisnicite, odnosno dejnosta koja se vr{i vo ustanovata pri
sproveduvaweto na socijalnata za{tita.
Za izvr{uvaweto na Programata od stav 1 na ovoj ~len, javnata usta-
nova za socijalna za{tita osnova na od Vladata vo ramkite na taa Programa
go utvrduva obemot na potrebnite sredstva i toa za:
- pravata od socijalna za{tita koi se ostvaruvaat vo ustanovata za
socijalna za{tita, vo vid i obem utvrdeni so ovoj zakon;
- platite, zaedni~ka potro{uva~ka i op{testvena ishrana na rabot-
nicite vo ustanovata za socijalna za{tita, vrz osnova na zakon, kolektiven
dogovor i op{t akt na ustanovata;
- amortizacija soglasno so zakon;
- materijalni tro{oci;
- tekovno odrùvawe, izgradba i opremuvawe; i
- so zakon utvrdeni obvrski na ustanovata.
Ministerot odobruva sredstva na javnata ustanova za socijalna
za{tita za ostvaruvawe na Programata za rabota od stavot 2 na ovoj ~len.
^len 111
Ustanovata za socijalna za{tita moè da ostvaruva sredstva i po
osnova na vr{ewe na voninstitucionalna i druga dejnost.
Sredstvata ostvareni od vr{ewe na voninstitucionalna i druga
dejnost se koristat za unapreduvawe na dejnosta na ustanovata za {to se
izvestuva Ministerstvoto.
^len 112
Sredstva za rabota na javnata ustanova za socijalna za{tita koja ja
osnova op{tinata, Gradot Skopje i op{tinite vo gradot Skopje, obezbeduva
op{tinata, Gradot Skopje i op{tinite vo gradot Skopje.
81
Od sopstveni sredstva i od drugi izvori op{tinata, Gradot Skopje

i op{tinite vo gradot Skopje moè samostojno da finansira i programa za
socijalna za{tita na gra|anite od nivnoto podra~je nad nivoto {to go
obezbeduva Republikata.
^len 113
Za na~inot na koristewe na sredstvata za socijalna za{tita ustano-
vata za socijalna za{tita e dol`na da podnesuva trimese~en izve{taj do
Ministerstvoto.
Ustanovata od stav 1 na ovoj ~len e dol`na da podnesuva do Minister-
stvoto periodi~na ({est mese~na) i godi{na smetka.
Ministerstvoto sekoga{ koga }e oceni deka postojat pri~ini }e
izvr{i neposredna kontrola na na~inot na koristewe na sredstvata za
socijalna za{tita vo ustanovata za socijalna za{tita i }e naloì merki
za otstranuvawe na sogledani nepravilnosti.
VII. NADZOR
^len 114
Nadzorot nad sproveduvweto na ovoj zakon go vr{i Ministerstvoto.
^len 115
Vo vr{eweto na nadzorot nad zakonitosta na rabotata, Minister-
stvoto, moè da go zapre od izvr{uvawe op{tiot akt na ustanovata za
socijalna za{tita za koj smeta deka ne e vo soglasnost so Ustavot i zakonot
i vo rok od 15 dena }e pokrene postapka pred Ustavniot sud na Republika
Makedonija za ocena na ustavnosta i zakonitosta na istiot.
Ako Ministerstvoto ne pokrene postapka pred Ustavniot sud na
Republika Makedonija vo rokot od stav 1 na ovoj ~len, zapreniot akt prodol-
ùva da se primenuva.
^len 116
Ministerstvoto po pravoto na nadzor od ~len 114 na ovoj zakon, moè
da ukine kone~no re{enie na centarot , ako utvrdi deka so nego o~igledno
e povreden ovoj zakon.
Po ukinuvaweto na re{enieto od stav 1 na ovoj ~len, centarot e dol-
èn vedna{ da go zapre negovoto izvr{uvawe.
^len 117
Ministerstvoto ima pravo i dol`nost da zabrani na pravno i fizi~ko
lice vr{ewe na dejnost ako, vrz osnova na izvr{eniot nadzor, utvrdi deka
pove}e ne se ispolneti propi{anite uslovi za vr{ewe na dejnosta ili
dejnosta se vr{i na {teta na korisnicite, a konstatiranite nedostatoci
pravnoto i fizi~ko lice ne gi otstrani vo rokot opredelen od Minis-
terstvoto.
82
Protiv re{enieto za zabrana na vr{ewe na dejnosta moè da se

izjavi àlba do Komisijata na Vladata, vo rok od 15 dena od denot na
priemot na re{enieto.
^len 118
Po kone~nosta na re{enieto od ~len 117 na ovoj zakon, Minister-
stvoto }e i predloì na Vladata da go odzeme odobrenieto od ~lenot 38
stav 1 i ~len 39 na ovoj zakon, a koga se raboti za javna ustanova - }e i
predloì donesuvawe na odluka za prestanok na javnata ustanova.
^len 118-a
Nadzorot nad rabotata na organite na op{tinata, na Gradot Skopje
i na op{tinite vo gradot Skopje go vr{i Ministerstvoto vo ramkite na
ostvaruvaweto na nadzorot nad sproveduvawe na zakonite i propisite od
oblasta na socijalnata za{tita.
Pri vr{eweto na nadzorot nad rabotata na organite na op{tinata,
na Gradot Skopje i na op{tinite vo gradot Skopje od stavot 1 na ovoj ~len
Ministerstvoto gi vr{i slednive raboti:
- ja sledi zakonitosta na rabotata, prezema merki i aktivnosti i
podnesuva inicijativi za ostvaruvawe na nadle`nostite na organite na
op{tinata, na Gradot Skopje i na op{tinite vo gradot Skopje vo soglasnost
so ovoj zakon;
- ocenuva dali organite na op{tinata, na Gradot Skopje i na op{ti-
nite vo gradot Skopje obezbeduvaat nadle`nostite na op{tinata, Gradot
Skopje i op{tinite vo gradot Skopje da se izvr{uvaat soglasno so standar-
dite i postapkite utvrdeni so ovoj zakon;
- im ukaùva na organite na op{tinata, na Gradot Skopje i na
op{tinite vo gradot Skopje na pre~ekoruvaweto na nivnite nadle`nosti,
utvrdeni so ovoj zakon i im predlaga soodvetni merki za nadminuvawe na
takvata sostojba;
- dava preporaki za dosledno sproveduvawe na nadle`nostite na op-
{tinata, Gradot Skopje i op{tinite vo gradot Skopje vo ramkite na ovoj
zakonot, na nivno barawe;
- podnesuva inicijativi i predlozi do op{tinata, Gradot Skopje i
op{tinite vo gradot Skopje, dokolku konstatira nesproveduvawe na ovoj
zakon zaradi sudir na nadle`nosti me|u organite na op{tinata, na Gradot
Skopje i na op{tinite vo gradot Skopje;
- ja sledi zakonitosta na re{enijata {to gradona~alnikot na
op{tinata, na Gradot Skopje i na op{tinite vo gradot Skopje gi donesuva
vo re{avaweto na poedine~nite prava, obvrski i interesi na fizi~kite i
pravnite lica i prezema merki vo soglasnost so ovoj zakon;
-go sledi ostvaruvaweto na prethodniot nadzor na propisite na
op{tinata, na Gradot Skopje i na op{tinite vo gradot Skopje ;
83
-navremeno gi izvestuva organite na op{tinata, na Gradot Skopje i

na op{tinite vo gradot Skopje za konstatiranite sostojbi vo nivnata rabo-
ta i za prezemenite merki pri vr{eweto na nadzorot.
VIII. NADZOR NAD STRU^NATA RABOTA
^len 119
Nadzorot nad stru~nata rabota na ustanovata za socijalna za{tita
i rabotnicite vo niv, kako i nad drugo pravno i fizi~ko lice koe vr{i
opredeleni raboti vo socijalnata za{tita (vo natamo{niot tekst: nadzor
nad stru~nata rabota) vr{i "Zavodot za socijalni dejnosti".
^len 120
Vo vr{eweto na nadzorot nad stru~nata rabota u~estvuvaat stru~ni
rabotnici od oblastite koi se zastapeni vo dejnosta na ustanovata za
socijalna za{tita vo koja se vr{i nadzorot.
Stru~nite rabotnici koi vr{at nadzor na stru~nata rabota ne
moàt da bidat so pomal stepen na stru~na podgotovka od stepenot na
stru~nata podgotovka na rabotnicite vrz ~ija rabota se vr{i nadzorot.
^len 121
Nadzorot nad stru~nata rabota se vr{i zaradi sogleduvawe, sledewe,
kontrola, uvid i unapreduvawe vo na~inot i kvalitetot na stru~nata
rabota i efikasnosta vo ostvaruvaweto na funkciite vo ustanovite za
socijalna za{tita utvrdeni so ovoj zakon i drugi propisi.
So nadzorot nad stru~nata rabota se dava stru~na pomo{ vo rabotata
na ustanovata za socijalna za{tita i rabotnicite vo nea.
^len 122
Nadzor nad stru~nata rabota se vr{i vrz osnova na Programa za
rabota na Zavodot za socijalni dejnosti i po barawe na Ministerstvoto.
^len 123
Ustanovite i licata od ~len 119 na ovoj zakon se dol`ni da ovozmoàt
uvid vo sevkupnata rabota i dokumentacija pri vr{eweto na nadzorot nad
stru~nata rabota.
^len 124
Za izvr{eniot nadzor nad stru~nata rabota, Zavodot za socijalni
dejnosti sostavuva izve{taj vo koj gi opredeluva merki i rokovi za otstra-
nuvawe na utvrdenite nepravilnosti.
Za izvr{eniot nadzor nad stru~nata rabota, Zavodot za socijalni
dejnosti izve{tajot od stav 1 na ovoj ~len go dostavuva:
- do javnata ustanova i do Ministerstvoto;
84
- do privatnata ustanova i ustanovata {to ja osnovala op{tinata,

Gradot Skopje i op{tinite vo gradot Skopje, do Ministerstvoto, do ustano-
vata i do osnova~ite i
- do liceto koe vr{i opredeleni raboti vo socijalnata za{tita, do
Ministerstvoto i do liceto.
Izve{tajot od stav 1 na ovoj ~len se dostavuva vo rok od 15 dena.
^len 125
Ustanovata za socijalna za{tita i liceto koe vr{i opredeleni
raboti vo socijalnata za{tita se dol`ni da gi razgledaat naodite vo
izve{tajot za izvr{eniot nadzor nad stru~nata rabota, da prezemat sood-
vetni merki za otstranuvawe na utvrdenite nepravilnosti i za toa da go
izvestat Ministerstvoto i Zavodot za socijalni dejnosti.
IX. KAZNENI ODREDBI
^len 126
So pari~na kazna od 10.000 do 300.000 denari }e se kazni ustanovata
za socijalna za{tita ili drugo pravno lice za prekr{ok, ako:
- ne izvesti za prestanok na rabota na privatnata ustanova (~len 45-a );
- fizi~koto lice ne vodi evidencija za korisnicite i dadenite uslugi
(~len 89-p) i ne izvesti za privremeniot prestanok za vr{ewe na rabotite
(~len 89-u);
- pravnoto lice prodolì so davawe na uslugi na stari lica i vozrasni
invalidni lica sprotivno na odredbite na ovoj zakon, po donesenoto re{e-
nie za zabrana za vr{ewe na rabotite od socijalnata za{tita, (~len 57);
- ne pruì socijalna za{tita na lice vo polo`ba od socijalen rizik
(~len 63 stav 1 alineja 2 );
- ne vodi ili neuredno ja vodi propi{anata evidencija i
dokumentacija (~len 59 stav 1 );
- ne primi korisnik na pravo od socijalna za{tita, a vo ustanovata
ima mesto ili go otpu{ti pred da gi prezeme potrebnite merki (ustanovite
za socijalna za{tita od ~len 74 do 88) ;
- ne gi sprovede merkite utvrdeni vo ~len 113 stav 3 od ovoj zakon;
- onevozmoì vr{ewe na nadzor nad stru~nata rabota (~len 119) i
- vo opredelen rok ne prezeme merki za otstranuvawe na utvrdenite
nedostatoci od izvr{eniot nadzor nad stru~nata rabota(~len 125).
Za prekr{ocite od stav 1 na ovoj ~len }e se kazni i odgovornoto lice
vo ustanovata za socijalna za{tita i rabotnikot koj neposredno gi vr{i
rabotite so pari~na kazna od 1000 do 50.000 denari..
^len 127
So pari~na kazna od 10.000 do 300.000 denari }e se kazni ustanovata
za socijalna za{tita i drugo pravno lice za prekr{ok, ako:
85
- ne podnese izve{taj (~len 60 , ~len 63 stav 1 alineja 7 i ~len 89 stav 2) i

- ne go usoglasi rasporedot, po~etokot i zavr{uvaweto na rabotnoto
vreme (~len 58).
Za prekr{ocite od stav 1 na ovoj ~len }e se kazni odgovornoto lice
vo ustanovata za socijalna za{tita i liceto koe vr{i opredeleni raboti
vo socijalnata za{tita so pari~na kazna od 1000 do 50.000 denari.
^len 128
So pari~na kazna od 10.000 do 300.000 denari za prekr{ok }e se kazni
privatna ustanova i javna ustanova osnovana od op{tinata, Gradot Skopje
i op{tinite vo gradot Skopje koja vr{i raboti od socijalna za{tita, a
nema odobrenie od nadle`niot organ ili odobrenieto e odzemeno(~lenovi
38,39 i 46).
H. PREODNI I ZAVR[NI ODREDBI
^len 129
Vo rok od {est meseci od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon,
centarot e dolèn da izvr{i preveduvawe na licata koi ostvarile prava
spored dosega{nite propisi od socijalna za{tita, soglasno so ovoj zakon.
Do donesuvaweto na re{enieto za preveduvawe od stav 1 na ovoj
~len, korisnikot na pravata }e primi akontacija vo visina odredena so
propisite {to bile vo sila do donesuvaweto na ovoj zakon.
Postojnite organizacii od oblasta na socijalnata za{tita se dol`ni
da ja usoglasat svojata organizacija, raboteweto i op{tite akti so odred-
bite na ovoj zakon vo rok od ~etiri meseci od denot na vleguvaweto vo sila
na ovoj zakon.
Vo slu~aite koga odredbite od op{tite akti na ustanovite se
sprotivni na ovoj zakon, ovoj zakon se primenuva neposredno.
^len 130
Direktorite na postojnite ustanovi za socijalna za{tita prodolùvaat
da ja izvr{uvaat funkcijata do istekot na mandatot za koj se imenuvani.
^len 131
Podzakonskite akti predvideni so ovoj zakon, ministerot }e gi
donese vo rok od {est meseci od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj
zakon.
^len 132
Koi od postojnite organizacii za socijalna za{tita }e prodolàt
da rabotat kako javni ustanovi za socijalna za{tita utvrduva Vladata so
akt za mreàta na javnite usta-novi za socijalna za{tita.
Aktot za mreàta od stav 1 na ovoj ~len Vladata }e go donese vo rok
od dva meseca od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.
86
Osnova~kite prava i obvrski sprema javnite ustanovi za socijalna

za{tita od stav 1 na ovoj ~len gi prezema Vladata
^len 132-a
Postojnite javni ustanovi za stari lica koi obezbeduvaat institu-
cionalna za{tita na vozrasni i stari lica prodolùvaat so rabota kako javni
ustanovi za socijalna za{tita osnovani od op{tinata i od Grad Skopje.
Vladata so odluka gi prenesuva osnova~kite prava i obvrski, sprema
javna ustanova za socijalna za{tita, od stav 1 na ovoj ~len, osnovana od
Vladata, na op{tinata i na Grad Skopje na ~ie podra~je e sedi{teto na
ustanovata.
So denot na vleguvawe vo sila na odlukata od stav 2 na ovoj ~len,
vrabotenite, opremata, arhivata, dokumentacijata i sredstvata na javnata
ustanova od stav 1 na ovoj ~len, se prezemaat od ustanovata koja prodolùva
da raboti kako javna ustanova osnovana od op{tinata i od Grad Skopje.
So denot na prezemaweto na osnova~kite prava kon ustanovata od
stav 1 na ovoj ~len, op{tinata i Grad Skopje ja prezema obvrskata na
ustanovata da i obezbedi sredstva za rabota.
^len 132-b
Vladata so odluka gi prenesuva osnova~kite prava i obvrski sprema
javna ustanova za socijalna za{tita od stavot 1 na ovoj ~len, osnovani od
Vladata, na op{tinata i na gradot Skopje na ~ie podra~je e sedi{teto na
ustanovata.
So denot na vleguvaweto na sila na odlukata od stavot 2 na ovoj
~len, vrabotenite, opremata, arhivata, dokumentacijata i sredstvata na
javnata ustanova od stavot 1 na ovoj ~len, se prezemaat od ustanovata koja
prodolùva da raboti kako javna ustanova osnovana od op{tinata i od gra-
dot Skopje.
So denot prezemawe na osnova~kite prava kon ustanovata od stavot
1 na ovoj ~len, op{tinata i gradot Skopje ja preze-maat obvrskata na
ustanovata da gi obezbedat sredstvata za rabota.
^len 132-v
So poseben dogovor sklu~en me|u op{tinata, Gradot Skopje i
op{tinite vo gradot Skopje se ureduva na~inot na davaweto na uslugite i
finansiraweto na ustanovata za socijalna za{tita od ~len 132-a stav 1 i
dnevniot centar od ~len 132-b na ovoj zakon.
^len 133
Socijalnite i drugite stru~ni rabotnici so zavr{ena vi{a {kolska
podgotovka i nad 15 godini raboten sta`, koi do denot na vleguvaweto vo
sila na ovoj zakon se vo raboten odnos vo ustanovite od socijalna za{tita,
moàt i natamu da gi izvr{uvaat stru~nite raboti od oblasta na socijal-
nata za{tita.
87
^len 134
So denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon, prestanuva da vaì
Zakonot za socijalna za{tita ("Slu`ben vesnik na SRM"broj 9/78, 43/78,
35/85,17/91 i "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" broj 38/91 i 14/95).
^len 135
Centarot }e otpo~ne da re{ava za pravata na detski dodatok, poseben
dodatok i pomo{ za oprema na novoroden~e utvrdeni so Zakonot za za{tita
na decata, najdocna {est meseci od denot na vleguvawe vo sila na ovoj
zakon.
Vo rokot od stavot 1 na ovoj ~len, centarot gi prezema vrabotenite
od oddelenijata na Ministerstvoto, koi izvr{uvaat raboti od stavot 1 na
ovoj ~len, arhivata i dokumantacijata koja se odnesuva na postapkite za
ovie prava.
^len 136
Podzakonskite akti predvideni so ovoj zakon }e se donesat vo rok od
6 meseci od denot na vleguvawe vo sila na ovoj zakon.
^len 137
Upravnite odbori na centrite za socijalna rabota, soglasno so
~lenot 48 na ovoj zakon, }e se konstituiraat najdocna vo rok od 6 meseci od
denot na vleguvawe vo sila na ovoj zakon.
^len 138
Postojnite javni ustanovi se dol`ni da gi ispolnat predvidenite
uslovi za otpo~nuvawe so rabota vo ~len 40 stav 1 od Zakonot vo rok od pet
godini od denot na vleguvawe vo sila na ovoj zakon.
^len 139
Ustanovite i drugite pravni lica {to vr{at dejnost od oblasta na
socijalnata za{tita, }e ja usoglasat svojata rabota i svoite akti so odred-
bite od ovoj zakon vo rok od {est meseci od denot na vleguvawe vo sila na
ovoj zakon.
^len 140
Do donesuvawe na re{enieto od ~len 31 stav 2 na ovoj zakon, naod,
ocena i mislewe za potrebata od pomo{ i nega od drugo lice za korisnicite
od ~len 30 na ovoj zakon }e dava stru~niot organ za ocena na rabotnata spo-
sobnost na Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe na Makedonija.
88
^len 141
Pravno lice, ~ija registrirana prete`na dejnost ne e od oblasta na
socijalnata za{tita, a vo ramkite na svoeto rabotewe obezbeduva uslugi
na stari i drugi vozrasni invalidizirani lica vo vid na smestuvawe, nega,
ishrana, pomo{ i nega, kulturno-zabavni i rekreativni aktivnosti i im
obezbeduva voninstitucionalni oblici na za{tita vo vid na doma{na nega
i pomo{ i dnevno zgriùvawe, dol`no e vo rok od edna godina od denot na
vleguvawe vo sila na ovoj zakon da gi usoglasi svoite akti, organizacija i
rabotewe soglasno so odredbite na ovoj zakon.
Dokolku pravnoto lice od stavot 1 na ovoj ~len ne izvr{i usoglasu-
vawe na svoite akti, organizacijata i raboteweto so odredbite od ovoj
zakon, ministerot donesuva re{enie za zabrana na vr{ewe na rabotite od
oblasta na socijalnata za{tita.
Ministerot po pravoto na nadzor i mislewe na Komisijata od ~len
40 na ovoj zakon donesuva re{enie od stavot 2 na ovoj ~len.
Pravnoto lice ima pravo na àlba protiv re{enieto od stavot 2 na
ovoj ~len vo rok od 15 dena od denot na priemot na re{enieto do Komisijata
na Vladata
Po kone~nosta na re{enieto od stavot 2 na ovoj ~len, re{enieto se
dostavuva do nadle`ni organi za prezemawe na soodvetni merki i dejstvija.
^len 142
Se ovlastuva Zakonodavno-pravnata komisija na Sobranieto na
Republika Makedonija da utvrdi pre~isten tekst na Zakonot za socijalna
za{tita.
^len 143
Ovoj zakon vleguva vo sila osmiot den od denot na objavuvawe vo
"Slu`ben vesnik na Republika Makedonija", a odredbite na ~lenovite 3,
13, 36 i 47 od ovoj zakon }e se prime-nuvaat najdocna dena od denot na konsti-
tuirawe na sovetite na op{tinite i sovetot na gradot Skopje i izborot na
gradona~alnicite na op{tinite i gradona~alniot na gradot Skopje po
sproveduvaweto na prvite naredni lokalni izbori soglasno so Zakonot za
lokalnite izbori (“Slu`ben vesnik na Republika Makedonija” broj 46/96,
12/2003, 35/2004, 52/2004 i 60/2004.).
89
1.1. Sogleduvawe za odredeni re{enija i sostojbi vo

sproveduvaweto na Zakonot za socijalna za{tita
Deklariraj}i se kako socijalna dràva Republika Makedonija

vo svojot Ustav gi definira i osnovnite na~ela na ovaa za{tita, kako
{to se:
-pravo na socijalna sigurnost i socijalno osiguruvawe utvrdeno
so zakon i kolektiven dogovor (~len 34);
-grià za socijalnata za{tita i sigurnost na gra|anite soglasno
so na~eloto na socijalnata pravednost (~len 35 stav 1);
-pravo na pomo{ na nemo}nite i na nesposobnite za rabota gra|ani
(~len 35 stav 2);
-posebna za{tita na invalidnite lica i uslovi za nivno vklu-
~uvawe vo op{testveniot ìvot (~len 35 stav 3).
1.Zakonot za socijalnata za{tita prestavuva fundamentalen
akt vo koj operativno se promovirani i razraboteni ovie na~ela, a
kako osnoven nositel na socijalnata za{tita ja imenuva Republikata
koja so Zakonot go vospostavuva, organizira i obezbeduva sistemot na
ovaa za{tita, zaradi {to i dejnosta na socijalnata za{tita e progla-
sena za javen interes.
So najnovite izmeni i dopolnuvawa na Zakonot se apostrofira
i ulogata na op{tinite i gradot Skopje vo donesuvawe na razvojni
programi za specifi~nite potrebi na gra|anite od oblasta na socijal-
nata za{tita kako i se prezemaat drugi obvrski koi im gi nametnuva
Zakonot.
Ne navleguvaj}i vo detalna analiza na sodrìnata na Zakonot
vo celina, }e se zadrìme na nekolku pragmati~ni re{enija i problemi
so koi se sre}avaat korisnicite na pravata od ovoj Zakon, pred se
licata korisnici na postojana pari~na pomo{, korisnicite na pari~en
nadomest za pomo{ i nega od drugo lice i problemite pri ostvaruvawe
na ovie prava vo praksata.
1.1. Soglasno ~len 21 od Zakonot za socijalnata za{tita, pravo
na pari~na pomo{ ima lice nesposobno za rabota i socijalno
neobezbedeno, koe ne moè da obezbedi sredstva za svojata egzisten-
cija vrz osnova na drugi propisi. Ponatamu ~lenovite 22 i 23 go
utvrduvaat slednoto:
90
Sogleduvawe za odredeni re{enija i sostojbi vo sproveduvaweto na Zakonot za
socijalna za{tita
^len 22
Nesposobno za rabota vo smisla na ovoj zakon se smeta lice:
-so umereni, te{ki i najte{ki pre~ki vo intelektualniot
razvoj i lice so drugi pre~ki vo razvojot, koe zaradi stepenot na
popre~enosta ne moè da se steknuva so obrazovanie, kako i lice
koe po razvojniot period steknalo telesna popre~enost, poradi
koja e nesposobno za rabota;
- samohrana èna za vreme na bremenosta eden mesec pred
poroduvaweto i samohran roditel do tri godini vozrast na deteto;
- dete do navr{eni 15 godini ìvot ili do 26 godini ìvot,
ako e na redovno {koluvawe i
- èna i ma` postari od 65 godini.
Nesposobnosta za rabota vo smisla na stav 1 alineja 1 od
ovoj ~len ja utvrduva stru~en organ koj vr{i ocena na speci-
fi~nite potrebi na licata so pre~ki vo intelektualniot ili
fizi~kiot razvoj do 26 godi{na vozrast, pod uslovi i na na~in
utvrdeni so posebni propisi, odnosno stru~en organ za ocena na
rabotnata sposobnost na Fondot za penzisko i invalidsko
osiguruvawe na Makedonija za lica postari od 26 godini.
^len 23
Za socijalno neobezbedeno lice, vo smisla na ovoj zakon, se
smeta lice koe nema prihodi ili ~ii prihodi po site osnovi, kako
prihod na celoto semejstvo, se pomali od postoja-nata pari~na
pomo{ utvrdena so ovoj zakon.
Kako prihod vo smisla na stav 1 na ovoj ~len, ne se smeta
pari~en nadomestok za pomo{ i nega od drugo lice i poseben
dodatok ostvaren vrz osnova na drugi propisi.
Ako hronolo{ki gi sublimirame i analizirame gore-
citiranite ~lenovi moème da konstatirame deka licata "so
umereni, te{ki i najte{ki pre~ki vo intelektualniot razvoj i
lice so drugi pre~ki vo razvojot, koe zaradi stepenot na
popre~enosta ne moè da se steknuva so obrazovanie, kako i lice
koe po razvojniot period steknalo telesna popre~enost, poradi
koja e nesposobno za rabota" pravoto na postojana pari~na pomo{
ne go steknuvaat zaradi svojata nesposobnost za rabota, koja za
àl ne e dovolen uslov, tuku toa pravo e usloveno i od u{te eden
uslov koj treba da se ispolni, a toa e materijalnata obezbedenost
na semejstvoto i prihodite na istoto.
91
Imaj}i gi vo vid prethodnite ustavni na~ela vo oblsta na

socijalnata za{tita, kako i deka gra|anite se ednakvi vo
slobodite i pravata, ednakvi pred Ustavot i zakonite, temelnite
vrednosti za vladeewe na pravoto, humanizmot, socijalnata
pravda i solidarnosta, se postavuva dilemata dali gra|aninot
svoite prava gi izveduva od sebe i za sebe kako individua???
Zaradi uìvawe na navedenite prava i dostoinstven ìvot,
potrebna e pogolema svest za prifa}awe na licata so intelektu-
alna i fizi~ka popre~enost kako ramnopravni ~lenovi vo
gra|anskoto op{testvo, kako i zgolemuvawe i razvivawe na
poddr{ka na ovie lica i nivnite semejstva. Griàta za licata
so popre~enost podrazbira grià na dràvata za obezbeduvawe
i fundirawe na postojana pari~na pomo{ samo po osnov na
nivniot hendikep i maka koja defakto podrazbira zgolemeni
izdatoci za semjstvoto, a ne istata da zavisi od nekoj socio-
ekonomski prosek i status na semejstvoto.
Pokraj aktivnata kampawa i predlozite na nevladiniot
sektor za pravata na licata so posebni potrebi vo nadminuvawe
na ova pra{awe i za pogolem sluh na dràvnite institucii vo
re{avaweto na pravoto na postojana pari~na pomo{, ni najnovite
izmeni i dopolnuvawa na Zakonot doneseni na 29. septemvri 2004
god. ne vrodija so plod, nitu se vgradija baranite principi.
1.2.Vo ovaa smisla, vo ramkite na aktivnostite na Zdru-
ènieto na gra|ani “Polio plus”za podobruvawe i implemen-
tirawe na pravata na licata so posebni potrebi podnesena e
Inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe na ustavnosta
na ~lenot 23 stav 1 od Zakonot za socijalnata za{tita do
Ustavniot sud na RM. Inicijativata ja prezentirame izvorno:
92
socijalna za{tita
Do
Ustaven Sud
na Republika Makedonija,
Skopje,
Predmet: Inicijativa za poveduvawe postapka podnesuva.-
Zdruènieto na gra|ani "Polio plus" od Skopje kako orga-

nizacija na lica so hendikep, vo ramkite na svoite aktivnosti
za izedna~uvawe na pravata na hendikepiranite lica so drugite
gra|ani vo op{testvoto, kako i grià za animirawe na nivnite
specifi~ni potrebi,
So ovoj akt, podnesuva INICIJATIVA za poveduvawe
postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~lenot 23 stav 1 od
Zakonot za socijalna za{tita ('Slu`ben vesnik na R.M. br. 50/
97 i 16/2000), a vo vrska so ~lenovite 21 i 22 stav 1, alineja 1 na
istiot Zakon, so slednovo:
OBRAZLO@ENIE
Soglasno nejziniot Ustav, Republika Makedonija e

demokratska i socijalna dràva vo koja gra|anite se ednakvi vo
pravata i pred ustav i zakon, nezavisno od socijalnoto poteklo
(~len 9). Spored ~len 35 od Ustavot na RM, Republikata se griì
za socijalnata za{tita i socijalnata sigurnost na gra|anite
soglasno so na~eloto na socijalna pravi~nost, istata garantira
pravo na pomo{ na nemo}ni i nesposobni za rabota gra|ani, kako
i posebno za{tita na invalidnite lica.
Ovie ustavno garantirani prava ponatamu se operacionali-
ziraat vo Zakonot za socijalna za{tita, spored koj (~len 1)
"dràvata e osnoven nositel na socijalnata za{tita na gra|a-
nite i obezbeduva uslovi za nejzinoto ostvaruvawe, kako i se
griì za socijalnata sigurnost". Vrz osnova na pravata na
socijalnata za{tita, a pod uslovi utvrdeni so Zakonot (~len 6),
se prezemaat merki preku koi se ostvaruva i socijalnata pomo{
na korisnicite na socijalnata za{tita.
93
Pravoto na socijalna za{tita soglasno ~len 20 alineja 1

od Zakonot opfa}a postojana pari~na pomo{ za licata nespo-
sobni za rabota i socijalno neobezbedeni, {to zna~i deka ova
pravo se obezbeduva dokolku se kumulativno ispolneti dvata us-
lovi. Vo konotacija so prethodnoto, ~lenot 22 stav 1 alineja 1,
kako nesposobno za rabota, vo smisla na Zakonot, go smeta "lice
so umereni, te{ki i najte{ki pre~ki vo psihi~kiot razvoj i lice
so drugi pre~ki vo razvojot, koe zaradi stepenot na popre~enosta
ne moè da se steknuva so obrazovanie kako i lice koe po
razvojniot period steknalo invalidnost, poradi koe e nesposobno
za rabota, za {to ocenka dava stru~en organ".
Vtoriot uslov {to liceto treba da go ispolni za da dobiva
postojana pari~na pomo{ e istoto da e socijalno neobezbedeno, a
kako takvo soglasno na ~len 23 stav 1 od Zakonot se smeta lice
koe nema prihodi ili ~ii prihodi po site osnovi, kako prihod na
celoto semejstvo, se pomali od postojanata pari~na pomo{
utvrdena so istiot Zakon.
Vakvoto definirawe na pravoto na socijalna pomo{ za li-
ceto nesposobno za rabota vo slu~aite od ~len 22 stav 1 alineja
1, koe vo zavisnost od prihodite na celoto semejstvo (~len 23
stav 1) se uslovuva za da moè da go ostvaruva pravoto, nekores-
pondira so ustavnoto garantiranoto pravo na pomo{ na nemo}ni
i nesposobni za rabota gra|ani, griàta za socijalna za{tita i
sigurnost, nitu so na~eloto na socijalna pravi~nost. Ova pravo
spored Ustavot se garantira kako li~no pravo i istoto ne treba
da se ostvaruva preku semejstvoto, a u{te pove}e da se uslovuva
preku materijalnata sostojba na istoto.
Prakti~no na ovoj na~in, liceto koe zaradi svojot hendi-
kep ne mu se dostapni odnosno ne e vo mo`nost da gi koristi i
uìva svoite ustavno garantirani prava na obrazovanie i na
rabota i zarabotuva~ka, se diskriminira i po ovoj osnov so uskra-
tuvawe na pravoto na socijalna za{tita i sigurnost i istoto ne
moè da ostvaruva pravo na socijalna pomo{ dokolku semejstvoto
ostvaruva prihod.
Trgnuvaj}i od gore citiranite pri~ini, podnesuvame inici-
jativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
Zakonot za socijalna za{tita ~len 23 stav 1 vo delot "ili ~ii
prihodi po site osnovi, kako prihod na celoto semejstvo, se pomali
od postojanata pari~na pomo{ utvrdena so ovoj zakon", za koj cenime
deka e ne ustaven i ne korespondira so ustavno garantiranite prava,
nitu so temelnite vrednosti na socijalnata pravda i solidarnosta.
94
socijalna za{tita
So nade` deka ovaa na{a Inicijativa, }e bide formalno-

pravno prifatena od Va{a strana, ja izrazuvame istovremeno
spremnosta na na{eto Zdruènie da bide aktivno involvirano
vo natamo{nata postapka pred ovoj Sud.
So po~it,
Skopje, Pretsedatel
24.01.2003.godina Zvonko [avreski
"Polio plus" kako inicijator nema dobieno odgovor vo smisla na

prifa}awe ili odbivawe na navedenata inicijativa.
1.3.Inaku, za informirawe, od Web stranicata na Minister-

stvoto za trud i socijalna politika, visinata na postojanata
pari~na pomo{ za mesec avgust 2004 god. vo zavisnost od golemi-
nata na smejstvoto iznesuva od 2.400,00 do 4.800,00 denari. Ovoj
iznos se presmetuva procentualno od prose~nata neto plata na
rabotnik vo RM ostvarena vo poslednite tri meseci, no napome-
nuvame deka vo me|uvreme nema pogolemi promeni vo iznosite.
Spored brojot na korisnici na postojana pari~na pomo{ za mesec
septemvri istiot iznesuva 4900 korisnici, no vo ovoj broj nema
podatoci kolku se korisnici od ~len 22 alineja 1 od Zakonot.
2. Soglasno ~len 30 od Zakonot licata koi ne moàt da gi

vr{at osnovnite ìvotni potrebi, taksativno nabroeni, imaat
pravo na pari~en nadomestok za pomo{ i nega od strana na drugo
lice.
Za àl pogolemiot del od javnosta i toa "postru~nata" kako
da ne go sfa}a vistinskoto zna~ewe na va`nosta na ovaa
elementarna pomo{. Vsu{nost treba da razbereme deka se raboti
prakti~no za pari~en nadomestok za drugi lica koi im pomagaat na
licata so telesna odnosno intelektualna popre~enost nad 26 godini,
a koi vo zavisnost od nivniot invaliditet ne se vo mo`nost da gi
izvr{uvaat osnovnite ìvotni funkcii (da se hranat, oblekuvaat,
dviàt, odat na lekar, na rabota i sl.). Se raboti za skromen nado-
mestok koj dràvata go obezbeduva za licata so popre~enost za da
im ovozmoì podostoinstven ìvot, nega, mo`nost da se nabavat
osnovni higienski produkti, da se izleze od izolacija, dru`ba,
95
obrazovanie. Zna~i ne se dobiva nekakva beneficija ili milost,

naprotiv se ovozmoùva barem malku logisti~ko pribliùvawe
vo ostvaruvawe na ednakvost vo pravata i slobodite na licata
so popre~enost do ostanatite gra|ani i nadminuvawe na sekoj-
dnevnite prakti~ni pote{kotii i barieri so koi ìveat.
Iako se o~ekuva{e izmenite i dopolnuvawata na Zakonot
da gi inoviraat i ovie re{enija od aspekt pred se na visinata na
iznosot na nadomestokot za ovaa namena, pro{iruvawe na koris-
nicite so drugi objektivni popre~enosti i sl. toa ne se slu~i, a
del od proceduralnite pra{awa se u{te pove}e iskomplicirani
so noviot Pravilnik za sodrìnata na obrazecot za izdavawe na
naod, ocena i mislewe za utvrduvawe na potrebata za pomo{ i
nega od drugo lice, potrebnata medicinska i druga dokumentacija,
na~inot na ostvaruvawe, kriteriumite za utvrduvawe na visina-
ta i visinata na iznosot na pravoto na pari~en nadomestok za
pomo{ i nega od drugo lice, koj akt se primenuva od prvi januari
2005 godina.
[to se odnesuva do samata visina na pravoto na pari~en
nadomestok, istata varira po~nuvaj}i od donesuvaweto na ZSZ
vo 1997god. pa do denes, ili poprecizno:
-vo 1997 god. visinata na pari~niot nadomestok ne moè{e
da iznesuva pomalku od 21% od prose~nata mese~na plata po
rabotnik vo nestopanstvoto na RM ostvarena vo poslednite tri
meseci;
-so izmenite vo 2000 god. visinata na pravoto na pari~en
nadomestok za pomo{ i nega od drugo lice iznesuva 30% od prose~-
nata plata soglasno so ~len 25 stav 1 i 2 od Zakonot;
-vo 2003 god. visinata na pravoto na pari~en nadomestok za
pomo{ i nega od drugo lice ne moè da iznesuva pomalku od 20%,
nitu pove}e od 30% od prose~nata plata, soglasno so ~len 25 stav
1 i 2, a konkretnata visina na procentot se utvrduva kako
ovlastuvawe na ministerot da ja propi{uva so podzakonski akt.
Doneseniot Pravilnik ("Slu`ben vesnik na RM",br. 32/2003) go
utvrduva procentot vo zavisnost od kategorijata na lica so
soodvetni bolesti i toa:
a) za prva kategorija 29% od prose~nata mese~na plata po
rabotnik vo RM ostvarna vo poslednite tri meseci;
b) za vtora kategorija 25% od prose~nata mese~na plata
po rabotnik vo RM ostvarena vo poslednite tri meseci;
96
socijalna za{tita
- so najnoviot Pravilnik ("Slu`ben vesnik na RM", br. 88/

2004god.) koj se primenuva od prvi januari 2005 god. visinata na
pravoto na pari~en nadomestok za pomo{ i nega od drugo lice vo
zavisnost od kategorijata na bolesta odnosno zdravstvenata
sostojba iznesuva 26% i 23% od prose~nata neto plata po rabot-
nik vo RM ostvarena vo poslednite tri meseci.
Koga }e rezimirame evidentno e deka visinata na procen-
tualniot iznos na ovoj pari~en nadomestok, namesto nagorna
linija, za àl pokaùva opa|awe.
Spored podatocite za mesec avgust 2004 god. od oficijalnata
Veb stranica na mati~noto Ministerstvo visinata na pari~niot
nadomestok za prva kategorija iznesuva 3.491,00 denari, a za vtora
kategorija 3.010,00 denari.
Vakvoto sramno nivo na socijalna pomo{ ne obezbeduva ni
minimum egzistencijalni potrebi koi se neophodni za dostoin-
stven ìvot i uìvawe na garantiranite prava i slobodi.
[to se odnesuva do samiot Pravilnik i na obi~en laik mu
e jasno deka prva prepreka so koja }e se soo~i e ~itawe i razbira-
we na samiot naziv na ovoj akt, a vtor ~ekor e negovata sodrìna
koja treba da bide razbrana i tolkuvana od licata so popre~enost
i nivnite semejstva.
Vo ovoj kontekst sogleduvawata na realnata sostojba locirana
kako vo normativno-socijalnata sfera, taka i vo prakti~nata prime-
na na odredeni socijalni instituti se izloèni vo Informacijata
na rabotnata grupa na Inter partiskata parlamentarna lobi grupa
za pravata na licata so posebni potrebi, koja e dostavena do minis-
terot za trud i socijalna politika.
Vo prodolènie sledi Informacijata:
97
Sogleduvawe na sostojbite so pari~en

nadomestok za tu|a nega
izraboteno od Rabotnata grupa na IPPLG
Interpartiskata parlamentarna lobi grupa za pravata na

licata so posebni potrebi (IPPLG) na 09.12.2004 godina vo
Sobranieto odrà konsultativen sostanok so prisustvo na 13
pratenici, pretstavnici od Ministerstvoto za trud i socijalna
politika, kako i pogolem broj pretstavnici od razli~ni nevla-
dini organizacii na lica so posebni potrebi (so hendikep,so
invalidnost).
Pri~ina i neposreden povod za toj sostanok bea mnogu-
brojnite reakcii vo javnosta i direktno do samite ~lenovi na
lobi grupata od strana na korisnici na pari~en nadomestok za
tu|a nega, vo odnos na kriteriumite za negovo dodeluvawe,
odnosno ukinuvawe. Ima{e reakcii i na ukinuvawa na prava na
pari~ni nadomestoci za licata so hendikep po razni osnovi, so
poso~uvawe na Skopje kako naj~esta lokacija za vakvi slu~uvawa.
^lenovite na IPPLG gi pozdravija site napori na institu-
ciite koi vodat kon pravilno i zakonsko naso~uvawe na sredstva-
ta za predvidenite nameni. Be{e pobarana seriozna kontrola za
da se spre~at zloupotrebite na pravoto na koristewe na pari~ni
nadomestoci, za da ima za onie lica na koi taa pomo{ im e navis-
tina potrebna.
No, pratenicite iskaàa zagriènost za odredeni o~i-
gledni nepravilnosti i povredi na pravata na edna od najran-
livite grupi na{i sogra|ani. Na sostanokot bea izneseni so-
znanija i iskustva, koi se sveduvaa na problemi povrzani so:
1)na~inot na steknuvawe pravo na nadomestok za tu|a nega;

2)na~inot na kontrola i revizija na pravoto na nadomestokot;
3)visinata na nadomestokot.
Be{e formirana Rabotna grupa koja izgotvi Sogleduvawe

na sostojbite so pari~niot nadomestok za tu|a nega so locirawe
na problemite od tri aspekti:
- zakonska regulativa;
- podzakonski akti;
- sproveduvawe na aktite.
98
Sogleduvawe na sostojbite so pari~en nadomestok za tu|a nega
Vo Sogleduvaweto se obidovme da gi sistematizirame i

objasnime problemite na koi poso~uvaat korisnicite, sugeriraj}i
odredeni sugestii za podobruvawe na sostojbite.
Problemi so koi se soo~uvaat korisnicite na nadomestok

za tu|a nega
1) Problemi povrzani so na~inot na steknuvawe pravo na

nadomestok za tu|a nega:
a) Komplicirana i skapa procedura za obezbeduvawe na seta

potrebna dokumentacija (spored Pravilnikot na MTSP)- Eden
ist predmet po dva pati pominuva niz istite race kaj komisijata
za naod i ocenka i kaj licata od centarot za socijalna rabota.
Dopolnitelno, treba da se imaat predvid niskite primawa i
nedovolnata informiranost na baratelite, koi ~esto pati lutaat
od {alter na {alter.
Sugestija: Da se poednostavi procedurata so edno{alterski

sistem i da stane potransparentna, kako i da se razmisli za nama-
luvawe na cenata na ~inewe na dokumentacijata od okolu 1500
denari.
b) Dolg period na ~ekawe za utvrduvawe na fakti~kata

sostojba od komisiite za naod i ocenka (spored Pravilnikot na MTSP
i spored negovoto sproveduvawe) - Komisiite se onie na PIOM, koi
pokraj svojata redovna rabota, vr{at usluga za centrite za socijalna
rabota, {to doveduva do nivna zatrupanost so predmeti. Ova e pri~ina
za odolgovlekuvawe na celata postap-ka, koga baratelite ne moàt
da go ostvarat svoeto pravo so meseci.
Sugestija: Da se najde realno i trajno re{enie za komisiite

za naod i ocenka, so obezbeduvawe pove}e izvr{iteli.
v) Neopfatenost na site lica so intelektualna popre~enost

nad 26 godini (spored Pravilnikot) - So najnoviot Pravilnik
(Sl.v. od 13.12.2004.) se predviduva nadomestok samo za lica so
te{ka i najte{ka intelektualna popre~enost, a se ispu{teni
onie so umerena popre~enost. Treba da se ima predvid deka potre-
bata za nadomestok za tu|a nega kaj ovie lica ne is~eznuva so
99
vozrasta, tuku naprotiv, se zgolemuva. Prilika e da se kaè i toa

deka so nadomestok za tu|a nega ne se re{ava pra{aweto za dosto-
instveno ìveewe na ovie lica i treba da se razmisli za nadomestok
namenet li~no za niv (postojana pari~na pomo{).
Sugestija: Izmena i dopolna na Zakonot za socijalna

za{tita, a vo sklad so toa i na Pravilnikot.
g) Razli~no tolkuvawe i sproveduvawe na zakonite i

podzakonskite akti vo razli~ni delovi od zemjava (spored
sproveduvaweto na aktite)
Sugestija: Da se organiziraat rabotni sredbi i seminari

za edukacija na vrabotenite i usoglasuvawe na procedurite.
d) Neprofesionalna, birokratska i arogantna komuni-

kacija so strankite od strana na nekoi pretstavnici na insti-
tuciite na MTSP (spored sproveduvaweto na aktite) - Vo nekoi
slu~ai kako da se popre~uva normalnata procedura za steknuvawe
na pravoto na nadomestok za tu|a nega, preku: insistirawe na
nepotrebni dokumenti, nepriznavawe na stru~ni naodi i dijagnozi
na komisii od strana na lica so nesoodvetno obrazovanie vo cen-
trite za socijalni raboti, nesorabotka pome|u nositelite na
odredeni sektori i institucii vo MTSP, subjektivizam vo tolku-
vaweto na termini kako semejstvo, zaedni~ko doma}instvo i sl.,
pritisoci od rakovodni lica za promena na stru~ni izve{tai i
zapisnici na kolegi itn.
Sugestija: Da se napravi objektivna kontrola na rabote-

weto na instituciite na MTSP.
2) Problemi povrzani so na~inot na kontrola i revizija

na pravoto na nadomestok:
a) Revizija na sekoi 6 meseci kaj lica so trajna invalidnost/

hendikep (spored Pravilnikot) - Ova e nepotrebno voznemiruvawe
i tro{ok, a deluva duri i bizarno vo odredeni situacii (amputirani
ekstremiteti, cerebralna paraliza, slepilo i sl.). Ovaa sostojba
treba da se razlikuva od potreba za tu|a nega i pomo{ po soobra}ajna
nesre}a, po mozo~en udar i sli~no, koga taa pomo{ e od privremen
karakter i treba da se utvrdi sostojbata po {est meseci.
100
Sugestija: Da se napravi izmena vo Pravilnikot i poina-

ku da se tretira trajniot invaliditet/hendikep.
b) Ukinuvawe na nadomestokot vedna{ po izvr{enata

revizija, spored subjektiven naod (spored sproveduvaweto na
aktite) - Se pravat gre{ki, po {to korisnikot e ostaven na
neizvesen rok bez nadomestok, prinuden na dopolnitelni tro-
{oci za àlba. Istovremeno, vo takvi slu~ai se otvora nepot-
rebna rabota za slu`bite na MTSP.
Sugestija: Propi{uvawe precizna procedura i edukacija.
v) Ukinuvawe na nadomestokot poradi toa {to korisnikot

ne e zateknat doma (spored sproveduvaweto na aktite) - Ova e
sosem nelogi~no i sprotivno na site zalo`bi za socijalizacija i
inkluzija na licata so invalidnost/hendikep vo site sferi na
ìveeweto. Ako nekoj e korisnik na nadomestok za tu|a nega,
toa ne zna~i deka toj treba da sedi zatvoren doma. Postojat i
primeri na potpolno nepoznavawe na problematikata od strana na
licata {to vr{at uvid na teren, vo su{tina, koga ne znaat ni {to
kontroliraat (na pr. ukinuvawe na nadomestokot od devoj~e koe vo
vremeto na posetata na komisijata se nao|alo vo specijaliziran
dneven centar). Komisiite moraat da znaat {to kontroliraat.
Treba da gi poznavaat specifikite na sekoja sostojba na hendikep,
i spored toa da gi utvrdat kriteriumite.
Sugestija: Propi{uvawe precizna procedura i edukacija

na site lica {to vr{at uvid.
g) Ukinuvawe na nadomestokot poradi navodna gre{ka vo

prethodnata isplata (spored sproveduvaweto na aktite) - Ne
moè administrativnata gre{ka da ja pla}a korisnikot. Liceto
e ostaveno bez nadomestok {to mu sleduva, so apsurdno barawe
da se vratat parite vo “ke{“, pa duri potoa da se prodolì so
nadomestokot. Vo poznatiot slu~aj na Igor Mackinovski i brat
mu, tie se ostaveni bez nadomestok, vo àlbena postapka, skoro
2 godini.
Sugestija: Propi{uvawe precizna procedura i edukacija.
101
d)Isto kako 1g (spored sproveduvaweto na aktite)
|)Isto kako 1d (spored sproveduvaweto na aktite)
3) Problemi povrzani so visinata na nadomestokot:
a) Nerealno niski nadomestoci (spored Zakonot za soci-

jalna za{tita i Pravilnikot) - Nadomestocite za tu|a nega (a i
ostanatite nadomestoci) se mnogu ~esto nedovolni za ispolnuvawe
na nivnata cel. Se dobivaat nadomestoci spored odnapred
definiran buxet, a ne spored realnite potrebi, so {to licata na
koi im se neophodni se prinudeni na nedostoinstveno ìveewe.
Sugestija: Da se preispita generalnata buxetska politika

vo socijalnata sfera, po {to bi sledele izmeni vo Zakonot za
socijalna za{tita i vo Pravilnikot.
b) Me{awe na pri~inata i posledicata od povredata {to
dovela do invalidnost/hendikep (spored Zakonot za socijalna
za{tita i Pravilnikot) - Ima golema razlika vo nadomestocite
{to gi dobivaat lica so ista invalidnost/hendikep, steknata od
razli~ni pri~ini. Razlikata se dviì od 50 do 300 EU, a potre-
bata za tu|a nega e ista za ista sostojba (na pr: za slepo lice,
nezavisno od pri~inata poradi koja go izgubilo vidot).
Sugestija: Izmeni vo Zakonot za socijalna za{tita i
Pravilnikot.
v) Otsustvo na izdràna kategorizacija na nadomestocite
spored potrebata od tu|a nega (spored Zakonot za socijalna za{-
tita i Pravilnikot) - Treba da se napravi kategorizacija spored
stepenot na nemo}nost na licata, od kade {to }e proizleze i potrebata
od tu|a nega (dali nekomu mu treba tu|a nega i pomo{ vo tekot na
nekolku ~asa ili celodnevno). Od toa bi zavisela i visinata na
nadomestokot, koj treba da bide uskladen sprema pazarnoto ~inewe
na trudot. Zna~i, visinata na nadomestokot ne moè da bide
ograni~ena pome|u 20 i 30% od prose~nata mese~na neto plata po
rabotnik vo R.M., ostvarena vo poslednite tri meseci. Nekomu }e
mu sleduva pomalku, a nekomu pove}e od sega propi{anoto.
102
Vo posledniot Pravilnik za sodrìnata na obrazecot za

izdavawe na naod, ocenka i mislewe za utvrduvawe na potrebata za
pomo{ i nega od drugo lice, potrebnata medicinska i druga
dokumentacija, na~inot na ostvaruvawe, kriteriumite za utvrduvawe
na visinata na iznosot na pravoto na pari~en nadomestok za pomo{ i
nega od drugo lice (Slu`ben vesnik od 13.12.2004.) postojat serija
nedoslednosti:
- ima terminolo{ka zbrka i nedefiniranost (na pr. pod
terminot bolesti se navedeni i sostojbi i starost);
- postoi neprirodna podelenost vo dve grupi so razli~na
visina na nadomestokot, kade razlikite vo nemo}nost na licata
se minimalni i kako takvi se prakti~no nebitni (na pr. vo prvata
grupa spa|aat lica so 99%, a vo vtorata so 97% namalen vid);
- napravenata razlika vo visinata na nadomestocite e nezna-
~itelna i ne postoi realna gradacija spored potrebnite ~asovi
tu|a nega (26% i 23% od prose~nata mese~na neto plata po
rabotnik vo R.M., ostvarena vo poslednite tri meseci, za prvata,
odnosno za vtorata grupa nadomestoci);
- zemeni se predvid samo najte{ki, terminalni fazi i
sostojbi, a tu|a nega e potrebna i vo site prethodni fazi (na pr.
2 lica so maligno zaboluvawe vo terminalniot stadium so meta-
stazi na vnatre{nite organi!?);
- zemeni se predvid samo stari lica nad 70 godini so strogo
specificirani povredi i sostojbi (na pr. 2 so traumatski povredi,
operirani i postaveni so plo~ki, {ipki poradi prolongirano
sanirawe na istite poradi vozrasta, zaradi {to se nepodvi`ni?);
- isklu~eni se licata so umerena intelektualna popre~e-
nost (se spomnuvaat samo 2 lica so te{ki i najte{ki intelektu-
alni popre~enosti nad 26 godini2).
Kako {to navedovme na po~etokot, analizata na mnogubroj-

nite problemi so koi se soo~uvaat korisnicite na nadomestok za
tu|a nega i pomo{ ja pravevme so istovremeno locirawe na pro-
blemite od aspekt na propusti ili nedore~enosti vo zakonskata
regulativa i podzakonskite akti (pravilnicite), kako i od
aspekt na samoto sproveduvawe na aktite.
Na krajot, po vkrstuvaweto na podatocite i sogleduvaweto na
sostojbite po ova delikatno pra{awe, Rabotnata grupa na IPPLG
predlaga nekolku zaklu~oci za prezemawe konkretni ~ekori za
nadminuvawe na projavenite problemi, vo interes na zasegnatite
gra|ani i nivnite semejstva.
103
Kako IPPLG, podgotveni sme na sorabotka so Minister-

stvoto za trud i socijalna politika po ova pra{awe, koja
predlagame da po~ne so kusa rabotna sredba. O~ekuvame vo
eventualnite izmeni na zakonskite i podzakonskite akti da bidat
aktivno vklu~eni pretstavnicite od nevladiniot sektor, a pred
se licata so hendikep/invalidnost, po~ituvaj}i ja nivnata
deviza: Ni{to za nas, a bez nas!
ZAKLUÔCI
za nadminuvawe na projavenite problemi povrzani so
nadomestokot za tu|a nega
Zakonska regulativa
Da se napravat izmeni i dopolni na Zakonot za socijalna
za{tita vo pogled na slednive pra{awa:
- visinata na nadomestokot za tu|a nega, koja treba da bide
vo po{iroki ramki i vo sklad so realnite potrebi na razli~ni
kategorii korisnici (da se zemat predvid potrebnite ~asovi nega
i realnata cena na ~inewe na trudot) ~len 10, 30 i 31.
- postojana pari~na pomo{ za licata so umerena, te{ka i
dlaboka popre~enost {to se proglaseni za delovno nesposobni,
koja }e bide komplementarna so nadomestokot za tu|a nega i }e
im obezbedi dostoinstven ìvot ~len 21, 22.
Podzakonski akti
Da se napravat izmeni vo Pravilnikot za sodrìnata na
obrazecot za izdavawe na naod, ocenka i mislewe za utvrduva-
we na potrebata za pomo{ i nega od drugo lice, potrebnata
medicinska i druga dokumentacija, na~inot na ostvaruvawe,
kriteriumite za utvrduvawe na visinata na iznosot na pravoto
na pari~en nadomestok za pomo{ i nega od drugo lice (Sl.v. br.88
od 13.12.2004.), vo pogled na slednive pra{awa:
- procedurata za steknuvawe pravo na nadomestok za tu|a
nega so nejzino poednostavuvawe;
- redefinirawe na komisiite za naod i ocenka i nivnoto
funkcionirawe, so cel da se obezbedi pogolema funkcionalnost;
-definirawe na sostojbi na trajna invalidnost/hendikep
koja ne mora da podlegnuva na 6-mese~na kontrola;
104
- jasna i seopfatna kategorizacija na korisnicite na

nadomestok za tu|a nega koja }e obezbedi pojasni kriteriumi za
visinata na nadomestokot spored realnite potrebi, vo po{irok
opseg.
Sproveduvawe na aktite
Da se razgledaat poedine~nite àlbi od korisnicite na

nadomestokot za tu|a nega, koi se odnesuvaat na neprofesio-
nalno, nestru~no ili arogantno odnesuvawe na vrabotenite vo
instituciite na Ministerstvoto za trud i socijalna politika
niz celata zemja, so posebno vnimanie za Centarot za socijalni
raboti vo Skopje, kade {to ima najmnogu poplaki i se zabeleàni
najmnogu subjektivni slabosti.
Skopje, 24.12.2004 Za Tehni~kiot komitet na IPPLG,

Zvonko [avreski
105
2. Pravilnik za ocena na specifi~nite potrebi na licata

so pre~ki vo fizi~kiot ili psihi~kiot razvoj
Vrz osnova na ~len 102 stav 3 od Zakonot za socijalnata za{tita

("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" broj 50/97), ministerot za
trud i socijalna politika, vo soglasnost so ministerot za obrazovanie i
ministerot za zdravstvo, donese
PRAVILNIK
ZA OCENA NA SPECIFI^NITE POTREBI NA LICATA
SO PRE^KI VO FIZI^KIOT ILI PSIHI^KIOT RAZVOJ
I. OSNOVNI ODREDBI
^len 1
So ovoj pravilnik se ureduva vidot i stepenot na pre~kite vo fizi~-
kiot ili psihi~kiot razvoj; stru~nite profili na ~lenovite na stru~niot
organ {to dava naod i mislewe za ocena na specifi~nite potrebi na prvoste-
peniot i vtorostepeniot organ za lica so pre~ki vo fizi~kiot ili psihi~kiot
razvoj; na~inot na ocenuvawe na specifi~nite potrebi i vodeweto na eviden-
cijata i ustanovata {to }e dava naod i mislewe.
^len 2
So ocena na specifi~nite potrebi zaradi fizi~kite ili psihi~kite
pre~ki vo razvojot se opfa}aat lica do 26-godi{na vozrast.
^len 3
Stru~niot organ koj dava naod i mislewe za vidot i stepenot na
popre~enosta vo fizi~kiot ili psihi~kiot razvoj i za specifi~nite potrebi
pravi lista na specifi~ni potrebi soglasno Zakonot za detska za{tita,
Zakonot za socijalna za{tita, Zakonot za zdravstvena za{tita, Zakonot za
vrabotuvawe i osiguruvawe vo slu~aj na nevrabotenost, kako i specifi~nite
potrebi vo site stepeni na obrazovanie, ovoj pravilnik i drugite akti.
Ocenata na specifi~nite potrebi se odnesuva za site lica so pre~ki
vo fizi~kiot ili vo psihi~kiot razvoj navedeni vo glava 4 od ovoj pravil-
nik, a koja specifi~na potreba }e ja koristi liceto zavisi od vidot i stepe-
not na popre~enosta vo fizi~kiot ili psihi~kiot razvoj ili so kombinirani
pre~ki.
106
Pravilnik za ocena na specifi~nite potrebi na licata so pre~ki vo fizi~kiot
ili psihi~kiot razvoj
II. UTVRDUVAWE NA SPECIFI^NITE POTREBI VO

ZAVISNOST OD VIDOT I STEPENOT NA PRE^KITE VO
FIZI^KIOT ILI PSIHI^KIOT RAZVOJ
^len 4
Licata so pre~ki vo fizi~kiot ili psihi~kiot razvoj koi imaat
specifi~ni potrebi se:
1. Lica so o{teten vid (slabovidni i slepi);
2. Lica so o{teten sluh (nagluvi i gluvi);
3. Lica so pre~ki vo glasot, govorot i jazikot;
4. Telesno invalidni lica;
5. Mentalno retardirani lica (lesno, umereno, te{ko i dlaboko);
6. Autisti~ki lica;
7. Hroni~no bolni lica i
8. Lica so pove}e vidovi na pre~ki (lica so kombinirani pre~ki vo
razvojot).
^len 5
So pre~ki vo vidot se smetaat slabovidni i slepi lica.
Slabovidno se smeta lice koe na podobroto oko so korek-ciono staklo
ima ostrina na vidot pomala od 40% (0,4) i lice koe na podobroto oko so
korekciono staklo ima ostrina na vidot pogolema od 40% (0,4), no kaj koe
se predviduva izvesno vlo{uvawe na vidot.
Slepo se smeta lice koe na podobroto oko so korekciono staklo ima
ostrina na vidot do 10% (0,10) i lice so centralen vid na podobroto oko so
korekciono staklo do 25% (0,25), na koe vidnoto pole mu e stesneto do 20
stepeni. Spored stepenot na popre~enosta slepite lica se rasporeduvaat
vo tri grupi i toa:
- lice koe potpolno go izgubilo osetot za svetlo (amauroza);
- lice koe na podobroto oko so korekciono staklo ima ostatok na
vidot do 5% (0,05) ili lice koe na podobroto oko so korekciono staklo ima
ostatok na vidot pomalku od 10% (0,10) ili ima vidno pole stesneto do 20
stepeni.
- lice koe na podobroto oko so korekciono staklo ima ostatok na
vidot pomalku od 10% (0,10) i lice so centralen vid na podobroto oko so
korekciono staklo do 25% (0,25) i koe ima vidno pole stesneto do 20 stepeni.
Prakti~no slepo lice se smeta lice so tolku namalena funkcionalna
sposobnost na organot za vid koja ne mu ovozmoùva vospitanie i obrazovanie
prete`no po vizuelen pat.
107
^len 6
Licata so o{teten sluh, vo zavisnost od stepenot na o{tetuvaweto,
se delat na gluvi i nagluvi.
1. Za nagluvi se smetaat onie lica kaj koi o{tetuvaweto na sluhot
na podobroto uvo e od 25 db do 80 db i koi potpolno ili delumno go razvile
verbalniot govor. Spored stepenot na o{tetuvaweto na sluhot, vremeto
koga nastanalo o{tetuvaweto i stepenot na govornata razvienost, naglu-
vite lica gi rasporeduvame:
a. Lica so lesno o{tetuvawe na sluhot od 25 db do 40 db. Ovie lica
moàt spontano da razvijat verbalen govor.
b. Lica so umereno o{tetuvawe na sluhot od 40 db do 60 db koi pred
o{tetuvaweto spontano go razvile govorot.
Lica so umereno o{tetuvawe na sluhot od 40 db do 60 db se i lica kaj
koi o{tetuvaweto na sluhot nastanalo pred da go razvijat govorot, a kako
posledica imaat delumno razvien govor.
v. Lica so te{ko o{tetuvawe na sluhot od 60 db do 80 db koi spontano
go razvile govorot pred da nastane o{tetuvaweto.
g. Lica so te{ko o{tetuvawe na sluhot od 60 db do 80 db kaj koi
o{tetuvaweto na sluhot nastanalo pred da go razvijat govorot, a potoa go
razvile so sistematski surdoaudiolo{ki tretman.
d. Lica so te{ko o{tetuvawe na sluhot od 60 db do 80 db se i onie
lica kaj koi o{tetuvaweto na sluhot nastanalo pred da go razvijat govorot,
a koi vo momentot na ocenata na specifi~nite potrebi imaat nedovolno
razvien govor.
2. Za gluvi se smetaat onie kaj koi o{tetuvaweto na sluhot e pogo-
lemo od 80 db i koi i so slu{en aplifikator ne moàt celosno da go
percepiraat verbalniot govor. Gluvite lica se delat na prakti~no gluvi i
totalno gluvi. Prakti~no gluvite lica so slu{en aplifikator moàt da
slu{aat oddelni supresegmenti od govorot. Totalno gluvite lica imaat
potpolno zgasnata slu{na percepcija. Spored vremeto na nastanuvaweto i
stepenot na razvojot na govorot, ovie lica se rasporeduvaat:
a. Lica koi pred o{tetuvaweto na sluhot go razvile verbalniot govor
i vo vremeto na ocenata na specifi~nite potrebi dobro govorat.
b. Lica koi pred o{tetuvaweto na sluhot ne go razvile spontano
verbalniot govor, a potoa so intenziven i sistematski surdoaudiolo{ki
tretman go postignale toa.
v. Lica koi go izgubile sluhot pred da go razvijat verbalniot govor
i vo momentot na rasporeduvaweto imaat nedovolno izgraden govor ili se
bez govor.
3. Lica so kombinirani pre~ki kaj koi primarno o{tetuvawe e
o{tetuvaweto na sluhot se opredeluvaat specifi~ni potrebi vo zavisnost
od vidot i stepenot na pre~kite.
4. Decata so slu{no o{tetuvawe opredeleni vo ovoj ~len, po detekti-
raweto na slu{noto o{tetuvawe, kako i decata so kohlearen implant i
108
drugi se opfa}aat so zadolìtelna surdoaudiolo{ka rehabilitacija vo

specijalni ustanovi i slu`bi verificirani za ovaa dejnost, so cel procesot
na desurdizacija i demutizacija da se realizira pred nivnoto upatuvawe
vo osnovnoto obrazovanie.
^len 7
So pre~ki vo govorot i glasot se onie lica ~ij govor ne odgovara na niv-
nata vozrast, ili ne e razbirliv, gramati~ki i sintakti~ki neizgraden, so
konvulzivni pre~ki vo mehanizmot i avtomatizmot na govorot, zaradi {to
im e potreben logopedski tretman i lekuvawe.
Spored vidot i stepenot, poremetuvawata vo verbalnata komuni-
kacija, licata se rasporeduvaat vo slednite grupi:
- lice so potpolno otusustvo na govorot - alalija;
- lice so patolo{ki govoren razvoj;
- lice so te{ka nazalizacija - rinolalija;
- lice so otsustvo i te{ko o{tetuvawe na glasot -afonija i disfonija;
- lice so te{ko o{teten govor poradi detska paraliza;
- lice so autizam;
- lice so o{teten ili izguben porano steknat govor - afazija i
disfazija;
- lice so kombinacija na gore navedenite pre~ki.
Lica so poblagi oblici na pre~ki navedeni vo stavot 2 na ovoj ~len,
kako i lica so dislalii (nepravilen izgovor na glasovite), disleksii i
disgrafii (pre~ki vo pi{uvaweto i ~itaweto) ne se rasporeduvaat.
^len 8
Telesna invalidnost spored ovoj pravilnik e sostojba na namaluvawe
ili gubewe na funkcionalnata sposobnost na eden ili pove}e delovi na
teloto so {to zna~itelno se namaluva sposobnosta na liceto vo zadovolu-
vaweto na osnovnite ìvotni potrebi.
Vo zavisnost od specifi~nite potrebi {to se javuvaat kako posledi-
ca na vakvi promeni na organizmot, telesnata invalidnost moè da bide
te{ka, pote{ka i najte{ka.
- Te{ka telesna invalidnost se javuva vo onie slu~ai koga liceto
moè samostojno da gi zadovoluva svoite potrebi so soodvetni ortopedski
pomagala ili adaptacija na fizi~kata sredina.
- Pote{ka telesna invalidnost postoi koga liceto moè samostojno
da gi zadovoluva svoite potrebi samo so pomo{ od drugo lice.
- Najte{ka telesna invalidnost koga liceto ima potreba od postojana
grià i nega vo zadovoluvawe na osnovnite biolo{ki i socijalni potrebi.
^len 9
Hroni~no bolni lica
1. Lica so najte{ki oblici na hroni~ni zaboluvawa i seriozno
naru{ena zdravstvena sostojba se lica so srcevi zaboluvawa, hemofilija,
109
dijabetes, leukemija, poteòk oblik na bronhijalna astma, hemiplegija,

paraplegija, artritis, reumatizam i lica na dijaliza.
2. Lica so poremetuvawa na psihomotorikata:
- prva grupa: poremetuvawe na psihomotorikata kako rezultat na
disharmoni~en tek na razvojot na psihomotorniot spreg;
- vtora grupa: poremetuvawe na psihomotorikata kako rezultat na
zabaven razvoj na poodelni strukturi na psiho-motorniot spreg;
- treta grupa: poremetuvawe na psihomotorikata vo sklop na op{tite
emocionalni poremetuvawa i poremetuvawa na inteligencijata.
^len 10
Mentalen hendikep e sostojba na zabaven ili nepotpoln psihi~ki
razvoj koj osobeno se karakterizira so naru{uvawe na onie sposobnosti
koi se pojavuvaat vo tekot na razvojniot period i koi pridonesuvaat za op-
{toto nivo na inteligen-cijata, kako {to se kognitivnite, govornite,
motornite i socijalnite sposobnosti.
Licata so pre~ki vo psihi~kiot razvitok se rasporeduvaat kako lica
so lesen, umeren, teòk i dlabok mentalen hendikep.
1. Lica so lesen mentalen hendikep se karakteriziraat so blago nama-
luvawe na nivoto na intelektualnite, govornite, jazi~nite, motornite i soci-
jalnite sposobnosti. Zboruvaat so izvesno zadocnuvawe, no sepak najgolemiot
broj od niv moàt da go koristat govorot vo sekojdnevniot ìvot.
Na pravilno standardiziranite testovi za inteligencija, za lica
so lesni pre~ki vo psihi~kiot razvitok karakteristi~en e orientacionen
koeficient na intelegencija vo ramkite od 50 do 69.
2. Lica so umeren mentalen hendikep pokaùvaat zabaven razvoj i
ograni~eni dostignuvawa vo domenot na razvojot i upotrebata na govorot
i jazikot, motornite sposobnosti i griàta za sebe.
Na pravilno standardiziranite testovi za intelegencija, lica so
umereni pre~ki vo psihi~kiot razvitok za karakteristi~en e orientacio-
nen koeficient na intelegencija vo ramkite od 35 do 49.
3. Lica so teòk mentalen hendikep se sli~ni na umereno mentalno
hendikepiranite po klini~kata slika, prisustvo na organska etiologija i
pridru`ni o{tetuvawa. Postoi zna~itelno ograni~uvawe na dostignuva-
weto vo oblasta na govorot i jazikot, motornite sposobnosti griàta za
sebe. Pogolem broj od licata imaat izrazeni motorni i/ili drugi prid-
ru`ni pre~ki koi ukaùvaat na prisustvo na zna~ajno o{tetuvawe ili
poremetuvawe vo razvojot na centralniot nerven sistem.
Na pravilno standardiziranite testovi za inteligencija koefici-
entot na inteligencija orientaciono se dviì vo ramkite od 20 do 34.
4. Lica so dlabok mentalen hendikep se karakteriziraat po izrazito
ograni~enata sposobnost za razbirawe i prifa}awe na barawata ili upat-
stvata, imaat za~uvana sposobnost za mnogu rudimentarni formi na never-
balna komunikacija. Golem del od niv se polupodvi`ni ili nepodvi`ni,
110
nesposobni za voleva kontrola na sfinkterite. Poseduvaat mali ili skoro

nikakvi sposobnosti da se griàt za sebe, poradi {to im e potrebna posto-
jana pomo{ i nadzor.
Na pravilno standardiziranite testovi za inteligencija, kaj lica so
dlaboki pre~ki vo psihi~kiot razvitok koeficientot na inteligencija e pod 20.
^len 11
Lica so autizam i lica so drugi pervarzivno razvojno ratrojstvo koj
se karakterizira so kvalitativno o{tetuvawe na recipro~nite socijalni
interakcii, na neverbalnata, verbalnata komunikacija i imaginacija i
ograni~en broj na aktivnosti i interesirawa. Toj moè da bide propraten
so najrazli~en stepen na mentalna retardacija, razli~ni neurolo{ki znaci,
epilepsija i razli~ni bihevioralni sindromi na agresija, avtoagresija,
destruktivnost i napadi na gnev.
^len 12
Lica so pove}e vidovi na pre~ki (so kombinirani pre~ki) vo razvojot
se smetaat licata kaj koi se prisutni po dve ili pove}e vidovi na pre~ki
vo razvojot navedeni vo ovoj pravilnik.
III. STRU^NITE PROFILI NA ^LENOVITE NA

STRU^NIOT ORGAN
^len 13
Pred zapo~nuvawe na postapkata za utvrduvawe na vidot i stepenot
na popre~enost na fizi~kiot ili psihi~kiot razvitok i ocenkata na
specifi~nite potrebi, prethodi otkrivawe i prijavuvawe na licata so
pre~ki vo fizi~kiot ili psihi~kiot razvoj i na rizi~no rodenite deca
{to go vr{i zdravstvena ustanova (porodili{te, razvojno sovetuvali{te,
detski dispanzer i drugi ustanovi od primarnata zdravstvena za{tita),
ustanova od socijalna za{tita, ustanova od detska za{tita, ustanova od
obrazovanieto, roditelot, staratelot i dr.
^len 14
Stru~niot organ koj raboti vo sostav na ustanovata gi ima slednite
stru~ni profili:
1. Za lica so o{teten vid, ustanovata treba da gi ima slednite
stru~ni lica: oftalmolog, pedijatar, defektolog, odnosno tiflolog,
psiholog i socijalen rabotnik;
2. Za lica so o{teten sluh, ustanovata treba da gi ima slednite
stru~ni lica: otorinolaringolog, pedijatar, surdolog, psiholog i socijalen
rabotnik;
3. Za lica so pre~ki vo glasot, govorot i jazikot, slednite stru~ni
lica: otorinolaringolog, pedijatar, logoped, psiholog i socijalen rabotnik;
111
4. Za telesno invalidni lica, slednite stru~ni lica: fizijatar,

pedijatar, defektolog, odnosno somatoped, psiholog i socijalen rabotnik;
5. Za mentalno retardiranite lica, slednite stru~ni lica:
nevropsihijatar, pedijatar, defektolog za mentalen hendikep, psiholog i
socijalen rabotnik;
6. Za autisti~ni lica, slednite stru~ni lica: nevropsihijatar, pedi-
jatar, defektolog za mentalen hendikep, psiholog i socijalen rabotnik;
7. Za hroni~no bolni lica, slednite stru~ni lica: pedijatar, inter-
nist, fizijatar, psiholog, defektolog za mentalen hendikep i socijalen
rabotnik; i
8. Za lica so pove}e vidovi na popre~enost, ustanovata treba da ima
stru~ni lica predvideni vo to~kite od 1 - 7 vo ovoj ~len vo zavisnost od
primarnata popre~enost.
^len 15
Ustanovi koi davaat naod i mislewe za vidot i stepenot i ocenka na
specifi~nite potrebi na lica so pre~ki vo fizi~kiot ili psihi~kiot
razvoj, pri donesuvaweto re{enie vo prv stepen se:
1. Za lica so o{teten vid: Ortoopti~ko - pleopti~ki centar na Zdrav-
stven dom Skopje i Slu`bata za mentalno zdravje na deca i mladinci pri
Medicinskiot centar vo Bitola;
2. Za lica so o{teten sluh i za lica so pre~ki vo glasot, govorot i
jazikot: Zavod za rehabilitacija na sluh, govor i glas vo Skopje i Slu`bata
za mentalno zdravje na deca i mladinci pri Medicinskiot centar vo Bitola;
3. Za telesno invalidni lica: Zavodot za medicinska rehabilitacija
vo Skopje i Slu`bata za mentalno zdravje na deca i mladinci pri Medicin-
skiot centar vo Bitola;
4. Za lica so autizam - Zavod za mentalno zdravje -Zdravstven dom
Skopje i Slu`bata za mentalno zdravje na deca i mladinci pri Medicin-
skiot centar vo Bitola;
5. Za mentalno retardirani lica:
- Razvojno sovetuvali{te i Zavod za mentalno zdravje pri Zdravstve-
niot dom vo Skopje;
Prethodnite ustanovi se nadle`ni za op{tinite od podra~jeto na
grad Skopje.
- Slu`ba za mentalno zdravje pri Medicinskiot centar od Bitola za
op{tinite od podra~jeto na porane{nite op{tini Bitola, Demir Hisar i
Resen;
- Medicinski centar Prilep za op{tinite od podra~jeto na porane{-
nite op{tini Prilep, Kru{evo i Makedonski Brod;
- Medicinski centar Kavadarci za op{tinite od podra~jeto na
porane{nite op{tini Kavadarci i Negotino;
- Medicinski centar Veles za op{tinite od podra~jeto na
porane{nite op{tini Veles, Sveti Nikole i Gevgelija;
112
- Medicinski centar Strumica za op{tinite od podra~jeto na

porane{nite op{tini Strumica, Valandovo i Radovi{;
- Medicinski centar [tip za op{tinite od podra~jeto na porane{-
nite op{tini [tip i Probi{tip;
- Medicinski centar Ko~ani za op{tinite od podra~jeto na porane{-
nite op{tini Ko~ani, Vinica, Del~evo i Berovo;
- Medicinski centar Kumanovo za op{tinite od podra~jeto na
porane{nata op{tina Kumanovo, Kratovo i Kriva Pa-lanka;
- Medicinski centar Tetovo za op{tinite od podra~jeto na porane{-
nite op{tini Tetovo i Gostivar;
- Medicinski centar Ohrid za op{tinite od podra~jeto na porane{-
nite op{tini Ohrid i Ki~evo;
- Medicinski centar Struga za op{tinite od podra~jeto na porane{-
nite op{tini Struga i Debar.
Ustanovite od to~ka 1 do 4 od stav 1 na ovoj ~len davaat naod i mis-
lewe za teritorijata na Republikata.
^len 16
Ustanovi koi davaat naod i mislewe za vidot i stepenot i ocena na
specifi~nite potrebi na licata so pre~ki vo fizi~kiot i psihi~kiot
razvoj, pri donesuvaweto re{enie vo vtor stepen se:
1. Za lica so o{teten vid: O~na klinika pri Medicinski fakultet - Skopje;
2. Za lica so o{teten sluh i za lica so pre~ki vo glasot, govorot i jazi-
kot: Audiolo{ki centar pri Klinikata za uvo, nos i grlo pri Medicinskiot
fakultet - Skopje;
3. Za telesno invalidni lica: Ortopedska klinika pri Medicinski
fakultet - Skopje;
4. Za mentalni retardirani lica: Klinikata za detski bolesti pri
Medicinski fakultet - Skopje;
5. Za lica so autizam - Klinikata za detski bolesti vo sorabotka so
Psihijatrija pri Medicinski fakultet - Skopje;
6. Za hroni~no bolni lica - Klinikata za detski bolesti vo sorabotka
so Ortopedska klinika pri Medicinski fakultet - Skopje.
×
^len 17
Naodot za vidot i stepenot na popre~enosta vo fizi~kiot ili
psihi~kiot razvoj i ocenka na specifi~nite potrebi i misleweto na
stru~noto lice, stru~niot organ gi ispolnuva na obrazec br. 1 i 2, odnosno
stru~noto lice.
^len 18
Vo utvrduvaweto na naodot i misleweto i opredeluvaweto na
specifi~nite potrebi u~estvuva i roditelot odnosno staratelot na liceto
so pre~ki vo fizi~kiot ili psihi~kiot razvoj.
113
^len 19
Po potreba na site lica so pre~ki vo fizi~kiot ili psihi~kiot razvoj
im se ovozmoùva da bidat upateni na povtorno dijagnosticirawe dokolku za
toa se dostavi barawe od liceto, roditelot, odnosno staratelot, od socijal-
nata odnosno vospitno-obrazovnata ustanova i od oddelni stru~ni lica
vklu~eni vo procesot na tretmanot na ovie deca, zaradi promena vo uslovite
na ìveewe so {to moàt da pobaraat preocenka na specifi~nite potrebi.
^len 20
Za licata na koi im se opredeleni specifi~nite potrebi soglasno ovoj
pravilnik do 26-godi{na vozrast im se priznava pravo na specifi~nite
potrebi za natamo{no koristewe.
IV. VODEWE NA EVIDENCIJA
^len 21
Centarot za socijalna rabota vo op{tinata vodi eviden-cija za
licata so pre~ki vo fizi~kiot ili psihi~kiot razvoj.
Evidencijata se vodi vo kniga za evidencija na licata so specifi~ni
potrebi.
Knigata za evidencija se vodi spored obrazec broj 3 {to e sostaven del
na ovoj pravilnik.
Centarot za socijalna rabota ja koristi utvrdenata lista na speci-
fi~ni potrebi.
Vo knigata za evidencija ne smee ni{to da se bri{e. Precrtanite
zborovi moraat da ostanat ~itlivi. Eventualnite izmeni se zaveruvaat
so potpis na ovlastenoto lice.
^len 22
Podatocite od knigata za evidencija, kako i podatocite od poedine~ni
stru~ni naodi za vidot i stepenot na popre~enosta, moàt da bidat dostapni
samo na zainteresiranite stru~ni ustanovi i stru~ni lica koi prezemat
soodvetni merki za uspe{no vklu~uvawe vo op{testveniot ìvot i rabota
na licata so pre~ki vo fizi~kiot ili psihi~kiot razvoj.
^len 23
Na krajot na kalendarskata godina vo knigata za evidencija se
utvrduva brojot na licata so pre~ki vo fizi~kiot ili psihi~kiot razvoj
vo tekovnata godina.
Vo narednata godina zapi{uvaweto vo knigata za evidencija
zapo~nuva so nova stranica, a broevite se nadovrzuvaat na posledniot broj
od prethodnata godina.
114
^len 24
Na krajot od godinata se dostavuva izve{taj za licata so pre~ki vo
fizi~kiot ili psihi~kiot razvoj do Republi~kiot zavod za statistika,
Zavodot za socijalnite dejnosti i do Zavodot za zdravstvena za{tita na
Republika Makedonija.
Izve{tajot za brojot na licata so pre~ki vo fizi~kiot ili psihi~-
kiot razvoj se dava spored obrazec broj 4.
^len 25
Centarot vodi evidencija i dokumentacija i toa:
1. Spisok na lica pregledani od strana na stru~niot organ;
2. Evidencija za liceto so negovite li~ni podatoci, naodot na sekoj
~len od stru~niot tim, od pregledot i ocenkata na specifi~nite potrebi;
3. Evidencija za izdavaweto na naodite i ocenkata na specifi~nite
potrebi;
4. Evidencija za re{enijata koi se doneseni od Vtorostepeniot stru~en
organ po àlba;
5. Kniga za zapisnicite od sednicite;
6. Lista na specifi~nite potrebi.
Stru~niot organ na ovaa evidencija i dokumentacija ja ~uva spored
propisite za ~uvawe na arhivska dokumentacija.
V. ZAVR[NI ODREDBI
^len 26
Obrazecot br. 1, 2, 3 i 4 se sostaven del na ovoj pravilnik.
^len 27
Co denot na vleguvawe vo sila na ovoj pravilnik, prestanuva da vaì
Pravilnikot za rasporeduvawe i evidencija na licata popre~eni vo fizi~-
kiot i psihi~kiot razvitok ("Sl. vesnik na SRM" br. 8/81).
^len 28
Ovoj pravilnik vleguva vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto
vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija".
Soglasen: Soglasen:
Minister Minister
za zdravstvo za obrazovanie
doc.d-r Dragan Danilovski, s.r. d-r Gale Galev, s.r.
Minister
Bedredin Ibraimi, s.r
115
3. Pravilnik za sodrìna na obrazecot za izdavawe na naod,

ocena i mislewe za utvrduvawe na potrebata za pomo{ i nega od
drugo lice
Vrz osnova na ~len 31 stav 6 od Zakonot za socijalnata za{tita

(Slu`ben vesnik na RM. br. 50/97, 16/2000, 17/03 i 65/04), ministerot za
trud i socijalna politika donese
PRAVILNIK
za sodrìna na obrazecot za izdavawe na naod, ocena i
mislewe za utvrduvawe na potrebata za pomo{ i nega od drugo
lice, potrebnata medicinska i druga dokumentacija, na~inot na
ostvaruvawe, kriteriumite za utvrduvawe na visinata i
visinata na iznosot na pravoto na pari~en nadomestok za pomo{
i nega od drugo lice
^len 1
So ovoj pravilnik se propi{uva sodrìnata na obrazecot za izdavawe
na naodot, ocenkata i misleweto za utvrduvawe na potrebata za pomo{ i
nega od drugo lice, potrebnata medicinska i druga dokumentacija koja se
priloùva kon baraweto za ostvaruvawe na ova pravo, na~inot na
ostvaruvawe na pravoto na pari~en nadomestok za pomo{ i nega od drugo
lice, kako i poblisku se utvrduvaat kriteriumite za utvrduvawe na
visinata i visi-nata na iznosot na ova pravo.
^len 2
Vrz osnova na utvrdenata fakti~ka sostojba od strana na nadle`nata
Komisija za izdavawe naod, ocena i mislewe za potrebata od pomo{ i nega
od drugo lice ( vo natamo{niot tekst: Komisijata), pravoto na pari~en na-
domestok za pomo{ i nega od drugo lice se ostvaruva soglasno Zakonot za
socijalna za{tita i ovoj pravilnik.
^len 3
Komisijata izgotvuva naod, ocena i mislewe za potrebata od pomo{
i nega od drugo lice.
Naodot, ocenkata i misleweto se izdava na Obrazec broj 1 koj e sosta-
ven del na ovoj pravilnik.
116
Pravilnik za sodrìna na obrazecot za izdavawe na naod, ocena i mislewe za
utvrduvawe na potrebata za pomo{ i nega od drugo lice
^len 4
Baraweto za ostvaruvawe na pravoto na pari~en nadomestok za pomo{
i nega od drugo lice se dostavuva do nadle`niot centar za socijalna rabota.
Kon baraweto za ostvaruvawe na pravo na pari~en nadomestok za
pomo{ i nega od drugo lice se priloùva mnenie od mati~niot lekar za
potrebata od pomo{ i nega od drugo lice i druga medicinska dokumentacija
koja ukaùva na tie fakti.
^len 5
Nadle`niot centar za socijalna rabota po neposredno izvr{eniot
uvid vo domot na baratelot najdocna 30 dena po podnesuvawe na baraweto,
izgotvuva mislewe za opravdanosta na baraweto za pari~en nadomestok za
pomo{ i nega od drugo lice.
^len 6
Komisijata, vrz osnova na dokumentacijata, misleweto na nadle`-
niot centar za socijalna rabota i izvr{eniot uvid vo domot na baratelot
vr{i utvrduvawe na fakti~kata sostojba.
Nadle`niot centar za socijalna rabota vr{i proverka na fakti~kata
sostojba za predmeti za koi vo naodot, ocenata i misleweto e utvrdeno
deka potrebata od pomo{ i nega od drugo lice e privremena i ima potreba
od povtorna proverka i dostavuva mislewe do Komisijata.
^len 7
Vo naodot, ocenata i misleweto na Komisijata za potrebata od pomo{
i nega od drugo lice, se utvrduva dijagno-zata na bolesta i korisnikot
soglasno ~lenovite 8 i 9 na ovoj pravilnik.
^len 8
Visinata na iznosot na pravoto na pari~en nadomestok za pomo{ i
nega od drugo lice iznesuva 26% od prose~nata mese~no neto plata po rabot-
nik vo Republika Makedonija, ostvarena vo poslednite tri meseci, za
licata so slednite bolesti:
- nepodvi`no lice - potpolno,
- potpolno slepo lice (so 99% namalen vid),
- lice so cerebralna ili detska paraliza i paraplegija,
-lice zaboleno so distrofija ili srodni muskularni ili nevromus-
kularni zaboluvawa, vo kraen stadium na bolesta,
- lice so te{ki i najte{ki pre~ki vo intelektualniot razvoj nad 26
godi{na vozrast i lice so mentalna deterioracija kaj hroni~ni psihozi
({izofrenija, manija~na depresivna psihoza, paranoja),
- lice so celosna odzemenost na edna strana od teloto ili od zemenost
na site ~etiri ekstremiteti,
- lice so maligno zaboluvawe vo terminalniot stadium so metastazi
na vnatre{nite organi.
117
Pravilnik za sodrìna na obrazecot za izdavawe na naod, ocena i mislewe za
utvrduvawe na potrebata za pomo{ i nega od drugo lice
^len 9
Visinata na iznosot na pravoto na pari~en nadomestok za pomo{ i
nega od drugo lice iznesuva 23% od prose~nata mese~no neto plata po rabot-
nik vo Republika Makedonija, ostvarena vo poslednite tri meseci, za
licata so slednite bolesti:
- lica so te{ko naru{en vid (97%),
- vo prv stadium na bolesta na lice zaboleno od distrofija ili
srodni muskularni ili nevromuskularni zaboluvawa,
- lice so delumna odzemenost na edna strana od teloto (kako posle-
dica na krvavewe vo mozokot),
- stari lica nad 70 godi{na vozrast so traumatski povredi, opreri-
rani i postaveni so plo~ki, {ipki poradi prolongirano sanirawe na istite
poradi vozrasta, zaradi {to se nepodvi`ni.
^len 10
So denot na primenata na ovoj pravilnik prestanuva da vaì
Pravilnikot za na~inot na ostvaruvawe, kriteriumite za utvrduvawe na
visinata i visinata na iznosot na pravoto na pari~en nadomestok za pomo{
i nega od drugo lice (“Slu`ben vesnik na Republika Makedonija” br. 32/03).
^len 11
Ovoj pravilnik vleguva vo sila osmiot den od objavuvaweto vo ” Slu`-
ben vesnik na Republika Makedonija” , a }e se primenuva od 1 januari 2005
godina.
Br. 10-5374/4 Minister

9 dekemvri 2004 godina za trud i socijalna politika,
Skopje Jovan Manasievski, s.r.
118
VRABOTUVAWE
Zakon za rabotnite odnosi
DEL TRETI
VRABOTUVAWE
1. Zakon za rabotnite odnosi
ZAKON ZA RABOTNITE ODNOSI

(“Slu`ben vesnik na RM”, br. 80/2003)
Pre~isten tekst- Polio Plus
^len 7
Raboten odnos moè da zasnova sekoe lice koe gi ispolnuva op{tite
uslovi utvrdeni so ovoj i so drug zakon i posebnite uslovi utvrdeni so
zakon, kolektiven dogovor i akt na rabotodavecot.
Se smeta deka invalidno lice koe e osposobeno za vr{ewe na oprede-
leni raboti, ima op{ta zdravstvena sposobnost za vr{ewe na tie raboti.
^len 9
Rabotodavecot ne smee liceto koe bara vrabotuvawe (kandidat) ili
rabotnikot, da go stavi vo neednakva pravna polo`ba zaradi rasata, bojata
na koàta, polot, vozrasta, zdravstvenata sostojba, odnosno invalidnosta,
religioznoto, politi~koto ili drugo ubeduvawe, ~lenuvawe vo sindikati,
nacionalnoto ili socijalnoto poteklo, statusot na semejstvoto, imotnata
sostojba ili zaradi drugi li~ni okolnosti.
Na ènite i maìte mora da im bidat obezbedeni ednakvi mo`nosti
i ednakov tretman pri vrabotuvaweto, napreduvaweto, osiguruvaweto od
rabota, uslovite za rabota, rabotnoto vreme i otkaùvaweto na dogovorite
za vrabotuvaweto.
^len 14
Invalidno lice zasnova raboten odnos na na~in i pod uslovi utvrdeni
so ovoj zakon, ako so drug zakon poinaku ne e opredeleno.
121
^len 68
Eden od roditelite na pote{ko hendikepirano dete ima pravo da
raboti so polovina od polnoto rabotno vreme, ako dvajcata roditeli se vo
raboten odnos ili ako roditelot e samohran, vrz osnova na naod od nadle`na
lekarska komisija, ako deteto ne e smesteno vo ustanova za socijalno-
zdravstveno zgriùvawe.
Skratenoto rabotno vreme od stav 1 na ovoj ~len se smeta kako polno
rabotno vreme, a pravoto na nadomest na plata se isplatuva spored propi-
site za socijalna za{tita.
^len 74
Invalid na trudot ima pravo na skrateno rabotno vreme, rasporedu-
vawe odnosno vrabotuvawe na druga soodvetna rabota, prekvalifikacija
ili dokvalifikacija, kako i pravo na soodveten pari~en nadomestok vo
vrska so koristewe na tie prava, vo soglasnost so propisite za penzisko-
invalidsko osiguruvawe.
Rabotnik so izmeneta rabotna sposobnost i rabotnik koj raboti na
raboti na koi postoi opasnost od nastapuvawe na invalidnost ima pravo
na rasporeduvawe na soodvetno rabotno mesto.
Vo slu~aite od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len, rabotodavecot e dolèn
na rabotnikot da mu obezbedi rabotno mesto za koe e osposoben pod uslovite
i na na~in utvrdeni so kolektiven dogovor.
^len 154
So pari~na kazna od 50.000 do 250.000 denari }e se kazni za prekr{ok
rabotodavecot ako:
10) ne go rasporedi invalidot na trudot na soodvetno rabotno mesto
(~len 74).
122
Zakon za vrabotuvawe na invalidni lica
2. Zakon za vrabotuvawe na nnvalidni lica
ZAKON ZA VRABOTUVAWE NA INVALIDNI LICA

("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" broj 44/2000 i 16/2004)
Pre~isten Tekst - Polio Plus
I. OP[TI ODREDBI
^len 1
So ovoj zakon se ureduvaat posebnite uslovi za vrabotuvawe i
rabotewe na invalidni lica: koga samostojno vr{at dejnost kako trgovec
poedinec, kaj rabotodavec ili ima svojstvo na rabotodavec, kako i uslovite
za osnovawe i pogodnostite za rabotewe na trgovskoto dru{tvo za vrabotu-
vawe na invalidni lica-za{titno dru{tvo (vo natamo{niot tekst: za{tit-
no dru{tvo).
^len 2
Invalidno lice, vo smisla na ovoj zakon, e lice so o{teten vid,
o{teten sluh, so pre~ki vo glasot, govorot i jazikot, telesno invalidno
lice, lice so lesni pre~ki vo psihi~kiot razvitok, lice so kombinirani
pre~ki i lice so psihozi koe poradi stepenot na invalidnost ima speci-
fi~ni potrebi vo raboteweto.
Invalidnosta vrz osnova na podneseno barawe od invalidno lice ja
utvrduva komisija za ocena na rabotnata sposobnost na Fondot na penzis-
koto i invalidskoto osiguruvawe na Makedonija (vo natamo{niot tekst:
Fondot), osven ako invalidnosta na liceto ne e utvrdena od drug nadleèn
organ.
^len 3
Na invalidnite lica i za{titnite dru{tva se primenuvaat i
me|unarodnite dogovori ratifikuvani vo soglasnost so Ustavot na
123
II. POSEBNI USLOVI I POGODNOSTI ZA

VRABOTUVAWE I RABOTEWE NA INVALIDNO LICE
^len 4
Posebni uslovi i pogodnosti za vrabotuvawe i rabotewe na inva-
lidno lice se:
- sozdavawe uslovi za rabotewe so adaptacija na rabotnoto mesto na
koe }e raboti invalidnoto lice dokolku e potrebna nabavka na oprema,
dogradba i adaptacija na rabotniot prostor spored kriteriumite i na na~in
utvrden so akt na ministerot za trud i socijalna politika;
- osloboduvawe od danoci i obezbeduvawe na sredstva i pridonesi i
- finansiska poddr{ka vo raboteweto.
^len 4-a
Rabotodavec ne moè da vraboti ili da rasporedi od edno na drugo
rabotno mesto invalidno lice koe za toa rabotno mesto ne gi ispolnuva
op{tite i posebnite uslovi, odnosno koe ne e osposobeno za vr{ewe na
rabotite na rabotno mesto.
Invalidno lice na koe mu e odzemena delovnata sposobnost ne moè
da bide rabotodavec ili da vr{i rabota na odgovorno lice kaj rabotodavec.
^len 5
Rabotodavecot pred da otpo~ne da vr{i dejnost, od nadle`nite orga-
ni treba da pribavi re{enija deka rabotnite i pomo{nite prostorii i
opremata gi ispolnuvaat minimalno-tehni~ktie uslovi i propi{anite
merki, normativi i standardi za vr{ewe na soodvetna dejnost.
Pri vrabotuvawe na invalidno lice, rabotodavecot e dolèn da soz-
dade soodvetni uslovi za rabotewe i adaptacija na rabotnoto mesto vo
zavisnost od rabotnoto mesto, vidot i stepenot na obrazovanieto i vidot
i stepenot na invalidnosta na invalidnoto lice koe se vrabotuva.
^len 6
Sredstvata za sozdavawe posebni uslovi i pogodnosti za vrabotuvawe
i rabotewe na invalidnite lica so adaptacija na rabotnoto mesto, nabavka
na oprema, dogradba i adaptacija na rabotniot prostor, se obezbeduvaat od
Posebniot fond za obezbeduvawe uslovi za vrabotuvawe i rabotewe na
invalidnite lica (vo natamo{niot tekst: Poseben fond).
^len 7
Vraboteno invalidno lice kaj koe e utvrdena invalidnost vo smisla
na ~len 2 stav 1 od ovoj zakon se osloboduva od pla}awe na personalen
danok od dohod.
124
Sredstvata za pridones za penzisko i invalidsko osiguruvawe, pri-

dones za zdravstveno osiguruvawe i pridones za vrabotuvawe za licata od
stav 1 na ovoj ~len se obezbeduvaat od Buxetot na Republika Makedonija.
^len 8
Pod finansiska poddr{ka vo raboteweto vo smisla na ovoj zakon se
smetaat pogodnostite {to gi dobiva invalidnoto lice koe samostojno vr{i
dejnost kako trgovec poedinec odnosno za{titnoto dru{tvo pri koriste-
weto na sredstva od Posebniot fond.
^len 9
Zaradi vrabotuvawe na invalidni lica se osnovaat za{titni dru{-
tva kako trgovski dru{tva. Za{titno dru{tvo moè da se osnova ako vrabo-
tuva najmalku pet lica od koi najmalku 40% invalidni lica od vkupniot
broj na vraboteni, od koi najmalku polovinata se lica so utvrdena invalid-
nost vo smisla na ~lenot 2 stav 1 na ovoj zakon
Za{titnoto dru{tvo ako ne gi ispolnuva uslovite utvrdeni od stav
1 na ovoj ~len go gubi statusot na za{titno dru{tvo.
^len 10
Vrabotenite vo za{titnoto dru{tvo koi ne se invalidni lica se
osloboduvaat od pla}aweto na personalen danok od dohod i za niv se obezbe-
duvaat sredstva za pridones za penzisko i invalidsko osiguruvawe od Buxe-
tot na Republika Makedonija.
Za{titnite dru{tva se osloboduvaat od pla}awe na danok od dobivka
i site dava~ki od dobivkata.
^len 11
Zaradi ostvaruvawe na zaedni~ki celi i zada~i vo unapreduvaweto
na vrabotuvaweto na invalidni lica vo za{titnite dru{tva, ovie dru{tva
osnovaat Zaednica na za{titni dru{tva (vo natamo{niot tekst: Zaed-
nica), kako stopanska interesna zaednica soglasno so Zakonot za trgovski-
te dru{tva.
Zaednicata od stav 1 na ovoj ~len e dol`na redovno da gi pribira i
sledi podatocite za uplatenite sredstva od strana na za{titnite dru{tva
soglasno so ~lenovite 15 i 17 alineja 1 na ovoj zakon.
III. RABOTNO OSPOSOBUVAWE SO VRABOTUVAWE
^len 12
Rabotno osposobuvawe, vo smisla na ovoj zakon, e osposobuvawe na
invalidnoto lice za prakti~na rabota za opredeleni raboti soglasno so
potrebite na rabotodavecot i invalidnoto lice.
125
Nevrabotenoto invalidno lice na rabotno osposobuvawe zaradi

vrabotuvawe kaj rabotodavecot go upatuva Zavodot za vrabotuvawe na
Republika Makedonija (vo natamo{niot tekst: Zavodot).
Vrabotenoto invalidno lice, koe ne e osposobeno za vr{ewe na sood-
vetni raboti, na rabotno soposobuvawe go upatuva rabotodavecot.
Rabotnoto osposobuvawe moè da se vr{i kaj rabotodavecot i kaj
drug rabotodavec spored posebni programi, pod uslovi i na na~in utvrdeni
so akt na Zavodot.
^len 12-a
Vrabotuvawe na invalidno lice se vr{i od redot na evidentirani
nevraboteni invalidni lica vo Zavodot.
Invalidnoto lice moè da se vraboti na rabotno mesto za koe ima
obrazovanie za soodvetno zanimawe, odnosno moè da se vraboti ili preras-
poredi i na drugo rabotno mesto ako gi ispolnuva op{tite i posebnite
uslovi ili e osposobeno za vr{ewe na rabotite na toa rabotno mesto.
^len 13
Sredstvata potrebni za rabota na Komisijata od ~lenot 2 stav 2 na
ovoj zakon i rabotno osposobuvawe od ~len 12 na ovoj zakon se obezbeduvaat
od Posebniot fond.
^len 14
Invalidnoto lice koe se upatuva na rabotno osposobuvawe nema
status na vraboteno lice kaj rabotodavecot kaj kogo se osposobuva, osven
ako ne e vraboteno kaj nego.
IV. POSEBEN FOND ZA OBEZBEDUVAWE NA

USLOVI ZA VRABOTUVAWE I RABOTEWE NA
INVALIDNITE LICA
^len 15
Zaradi finansirawe na rabotite za sozdavawe na posebni uslovi za
vrabotuvawe i rabotewe na invalidni lica, adaptacija na rabotno mesto i
nabavka na oprema, dogradba i adaptacija na rabotniot prostor 15% od
vkupno ostvarenite sredstva od postojniot pridones za vrabotuvawe se
izdvojuvaat na potsmetkata vo Zavodot (Poseben fond) najdocna do 30 vo
mesecot za prethodniot mesec.
Za izvr{uvawe na funkciite na Posebniot fond vo tekot na edna
kalendarska godina moàt da se potro{at najmnogu do 2% od vkupnite
sredstva so koi raspolaga Posebniot fond.
126
Zavodot e dolèn sredstvata izdvoeni vo Posebniot fond da gi

koristi isklu~ivo za namenite utvrdeni vo stav 1 na ovoj ~len.
Zavodot so korisnikot na sredstvata sklu~uva dogovor za koristewe-
to na sredstvata.
^len 16
Invalidno lcie koe samostojno vr{i dejnost kako trgovec-poedinec,
za{titno dru{tvo i drugo pravno lice, podnesuva barawe za dodeluvawe
na sredstva od Posebniot fond do Upravniot odbor na Zavodot.
Upravniot odbor na Zavodot donesuva re{enie dodeluvawe na
sredstvata od Posebniot fond na sekoi 60 dena.
Protiv re{enieto na Upravniot odbor na Zavodot za dodeluvawe na
sredstvata od Posebniot fond moè da se izjavi àlba do ministerot za
trud i socijalna politika vo rok od osum dena od denot na dobivaweto na
re{enieto.
Pri dodeluvawe na sredstvata od Posebniot fond se trgnuva od obemot
i vidot na posebnite uslovi za vrabotuvawe i adaptacija na rabotnite mesta
koi treba da se sozdadat, vidot i obemot na opremata, dogradbata i adapta-
cijata na rabotniot prostor vo zavisnost od tehni~ko-tehnolo{kiot proces
koi treba da se obezbedat zaradi sozdavawe na posebni uslovi za vrabotuvawe
i rabota na invalidnoto lice.
^len 16-a
Sredstvata od Posebniot fond se dodeluvaat kako nepovratni za:
1) vrabotuvawe na invalidno lice na neopredeleno vreme vo visina
od 20 prose~ni plati isplateni vo Republika Makedonija za prethodniot
mesec pred vrabotuvaweto, odnosno 30 prose~ni plati isplateni vo Repub-
lika Makedonija za prethodniot mesec pred vrabotuvaweto za vrabotuvawe
na slepo lice so o{tetuvawe na vidot nad 97% i telesno invalidno lice so
telesno o{tetuvwe nad 90%;
2) adaptacija na rabotno mesto vo visina do 30 prose~ni plati
isplateni vo Republika Makedonija za prethodniot mesec pred donesuva-
weto na baraweto i istite moàt povtorno da se koristat ako toa go
nalagaat promenite na tehni~ko-tehnolo{kiot proces ili vidot i stepenot
na invalidnosta na invalidnoto lice;
3) nabavka na oprema vo visina do 50 prose~ni plati isplateni vo
Republika za prethodniot mesec pred podnesuvaweto na baraweto, soglasno
so brojot na novo vraboteni invalidni lica i kriteriumite utvrdeni so
aktot od ~lenot 3 na ovoj zakon i
4) dogradba i adaptacija na rabotniot prostor vo zavisnost od tehni~ko-
tehnolo{kiot proces vo visina do 50 prose~ni plati i splateni vo Republika
Makedonija za prethodniot mesec pred podnesuvaweto na baraweto, soglasno
so brojot na novo vraboteni invalidni lica i kriteriumite utvrdeni so
aktot od ~lenot 3 na ovoj zakon.
127
Sredstvata od stavot 1 to~ka 3 i 4 na ovoj ~len ne moè povtorno da

se koristat pred istekot na tri godini od prethodno odobrenite sredstva
od Posebniot fond.
Podnositelot na baraweto moè da koristi sredstva od Posebniot
fond za namenite od stavot 1 to~ki 1,3 i 4 na ovoj ~len pod uslovite utvrdeni
vo Zakonot, ako delovno e aktiven, ima pozitiven bonitet izdaden od
nadle`na institucija i redovno isplatuva plata i uplatuva danoci i
pridonesi od plata za poslednite devet meseci smetano od denot na
vrabotuvaweto na invalidnoto lice.
Rabotodavecot e dolèn na rabotnikot da mu isplatuva plata
soglasno so zakon i kolektiven dogovor, zaedno so platata da presmetuva i
uplatuva propi{ani pridonesi i danok od plata, a platata da mu ja ispla}a
preku tekovna smetka ili {tedna kni{ka.
Sredstvata od stavot 1 to~ka 2,3 i 4 na ovoj ~len moè da se koristat
isklu~ivo za namenata za koja se dodeleni.
Na~inot na uplatata na dodelentie sredstva na rabotodavecot od
Posebniot fond se vr{i na na~in utvrden so aktot od ~lenot 3 na ovoj zakon.
^len 16-b
Ako na vrabotenoto invalidno lice za koe se koristeni sredstva mu
prestane rabotniot odnos po koja bilo osnova ili rabotodavecot go namalil
brojot na vkupno vrabotenite invalidni lica na neopredeleno vreme, istiot e
dolèn vo rok od osum dena od denot na nastanatata promena da go izvesti Zavodot.
Ako na invalidnoto lice za koe se koristeni sredstva mu prestane
rabotniot odnos pred istekot na rokot od tri godini od denot na vrabotuva-
weto, osven po sila na zakon ili vo slu~aj na smrt, korisnikot na sredstva e
dolèn vo rok od tri meseci na negovoto mesto da vraboti drugo invalidno lice
bez pravo povtorno da koristi sredstva za vrabotuvawe na invalid-noto lice.
Rabotodavec ne moè da koristi sredstva od posebniot fond za vrabo-
tuvawe na nevraboteno invalidno lice za koe ve}e se koristeni sredstva
za vrabotuvawe, pred istekot na tri godini smetano od denot na prestanokot
na rabotniot odnos na neopredeleno vreme.
Za invalidno lice na koe rabotniot odnos mu prestanal ne po negova
vina i za koe rabotodavecot gi povratil sredstvata vo Posebniot fond,
sredstva za negovo povtorno vrabotuvawe moè da se koristat i pred iste-
kot na rokot od stavot 3 na ovoj ~len.
Korisnikot na sredstva za vrabotuvawe na invalidno lice koj nema
da vraboti drugo invalidno lice na mestoto na invalidnoto lice na koe mu
prestanal rabotniot odnos, vo smisla na stavot 2 od ovoj ~len, ili vakvo
pravo ostvaril vrz osnova na neto~ni podatoci, dolèn e sredstvata da gi
vrati na Posebniot fond vo rok od 30 dena od denot na utvrduvaweto na
sostojbata vo cel iznos zgolemeni za bankarska kamata na sredstva po
viduvawe.
128
Ako rabotodavecot go namalil brojot na vkupno vrabotenite inva-

lidni lica na neopredeleno vreme od denot na vleguvawe vo sila na ovoj
zakon, a na nivno mesto primi novi invalidni lica, ne moè da koristi
sredstva za vrabotuvawe za novo primenite invalidni lica.
Korisnikot na sredstva od Posebniot fond nabavenata oprema ne
moè da ja iznajmuva, dava pod zakup ili da ja otu|i vo rok od tri godini od
denot na dobivaweto na sredstvata.
Korisnikot na sredstva od Posebniot fond dogradeniot, odnosno
adaptiraniot raboten prostor ne moè da go iznajmuva, da go dava pod zakup
ili da go otu|i vo rok od pet godini od denot na dobivaweto na sredstvata.
^len 17
Sredstvata vo Posebniot fond se obezbeduvaat od:
- danokot na dodadena vrednost i carinite uplateni od za{titnite
dru{tva vo Buxetot na Republika Makedonija koi vo celost na potsmetkata
na Posebniot fond se dozna~uvaat najdocna do 15 vo mesecot za prethodniot
mesec;
- podaroci, legati i
- drugi izvori.
^len 18
Zavodot vr{i uvid vo namenskoto koristewe na sredstvata
soglasno so ovoj zakon.
Zavodot e dolèn na sekoi {est meseci da podnesuva izve{taj do
Ministerstvoto za trud i socijaln politika za ostvarenite sredstva po
site osnovi i za vkupno ostvarenite sredstva vo Posebniot fond od
~lenovite 15 stav 1 i 17 na ovoj zakon, kako i za dodeluvaweto na sredstvata
od Posebniot fond soglasno so ovoj zakon.
V. NADZOR
^len 19
Nadzor nad sproveduvaqeto na odredbite na ovoj zakon vr{i Minis-
terstvoto za trud i socijalna politika.
Inspekciski nadzor nad sproveduvaweto na odredbite od ovoj zakon
koi se odnesuvaat na posebnite uslovi za vrabotuvawe i rabotewe na inva-
lidnoto lice vr{i Dràvniot inspektorat za trud.
129
VI. KAZNENI ODREDBI
^len 20
za{titnoto dru{tvo ako ne gi ispolnuva uslovite od ~len 9 na ovoj zakon.
od stav 1 na ovoj ~len i odgovornoto lice vo za{titnoto dru{tvo.
^len 20-a
pravnoto lice dokolku postapi sprotivno na odredbite od ~lenot 4-a i
~lenot 16-b stavovi 1,7 i 8 na ovoj zakon.
So pari~na kazna od 1.000 do 50.000 denari }e se kazni za prekr{okot
od stavot 1 na ovoj ~len i odgovornoto lice vo pravnoto lice.
^len 21
pravnoto lice ako ne gi ispolnuva uslovite od ~len 5 na ovoj zakon.
od stav 1 na ovoj ~len i odgovornoto lice vo pravnoto lice.
^len 22
rabotodavecot ako sredstvata dobieni od Posebniot fond ne gi koristi
soglasno so ~len 6 na ovoj zakon.
^len 23
invalidno lice koe samostojno vr{i dejnost kako trgovec poedinec ako
sredstvata dobieni od Posebniot fond ne gi koristi soglasno so ~len 6 na
ovoj zakon.
^len 24
odgovornoto lice vo Zavodot za dodeluvawe na sredstva sprotivno od ~len
16 stavovi 2 i 4 na ovoj zakon.
130
VII. PREODNI I ZAVR[NI ODREDBI
^len 25
Vo rok od tri meseci od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon,
postojnite pretprijatija za vrabotuvawe na invalidni lica dol`ni se da
go usoglasat svoeto rabotewe i da se organiziraat vo za{titni dru{tva
vo soglasnost so ovoj zakon i Zakonot za trgovskite dru{tva.
Ako vo rokot od stav 1 na ovoj ~len postojnite pretprijatija za
vrabotuvawe na invalidni lica ne se usoglasat se odredbite od ovoj zakon,
prestanuvaat da rabotat kako pretprijatija za vrabotuvawe na invalidni lica.
^len 25-a
Vo rok od tri meseci od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon
postojnite samostojni vr{iteli na profesija ili dejnost, se dol`ni da go
usoglasat svoeto rabotewe soglasno so ovoj zakon i Zakonot za trgovskite
dru{tva.
^len 26
Ministerot za trud i socijalna politika vo rok od 60 dena od denot
na vleguvaeto vo sila na ovoj zakon }e go donese aktot od ~lenot 3 na ovoj
zakon.
^len 27
Podnesenite barawa za dodeluvawe na sredstva od Posebniot fond
koi ne se re{eni do denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon }e se re{a-
vaat spored odredbite na ovoj zakon.
^len 28
Ovoj zakon vleguva vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto vo
131
2.1 Zabele{ki kon izmenite na Zakonot za vrabotuvawe na

invalidni lica, a koi ne se implementirani vo donesenata
verzija
Treba da se napomene deka vo procesot na formulirawe na

izmenite na ovoj zakon kako retko koga pretstavnicite na
Ministerstvoto za trud i socijalna politika gi konsultiraa
organizaciite na licata so hendikep. Iako napraveno nedosledno
(konsultirani se samo sojuzite od Zaednicata na invalidski
organizacii) sepak e vredno za pofalba.
Pokraj nekolkute zna~ajni podobruvawa, koi predlaga~ot
gi ima{e obrazloèno vo predlogot za izmeni, se u{te
ostanuvaat nere{eni nekoi od prvi~nite dilemi od koi pate{e
i osnovniot tekst na zakonot.
Mehanizam na kontrola:
Se u{te nedostasuva poseben i efikasen mehanizam na kon-

trola vo sproveduvaweto na zakonot. Smetame deka vo eden vakov
redok slu~aj kade finansiskoto obezbeduvawe na sproveduvaweto
na zakonot ne e problem treba da se napravi ne{to pove}e na po-
leto na vostanovuvawe na posebno telo i mehanizam za negova
za{tita. Eden mal del od sredstvata moè da se namenat za funk-
cionirawe na toa.
Ne se razgledani nitu ostanatite elementi na za{tita
kako: sukcesivnost pri ispla}aweto na “stimulot od 30 plati,
hipotekarno obezbeduvawe, zadolìtelna revizija na finansi-
skoto rabotewe na firmite korisnici, za{titna merka kako
alternativa na malite i neefikasni sankcii itn.
Moèbi del od niv }e se vnesat vo izmenite na Pravilnikot
koj go sledi ovoj zakon, no smetame deka ne e lo{o zakonot da gi
postavi osnovnite parametri.
132
Zabele{ki kon izmenite na Zakonot za vrabotuvawe na invalidni lica
Neizedna~enost na sektorite:
Zakonot silno gi stimulira “gazdite” t.e. pretstavnicite

na biznis sektorot, da gi iskoristat prednostite (parite) koi
gi dava zakonot kako i dano~nite beneficii. No nitu vo stariot,
nitu noviot tekst na izmenite ne se ~ini ni{to za stimulirawe
na vrabotuvaweto na invalidite vo javniot (dràven) sektor.
O~igledno e deka nekakov si na~alnik vo nekoe ministerstvo
nema nikoga{ da gi po~uvstvuva beneficiite na ovoj zakon dokol-
ku vraboti lice so hendikep. Tokmu zatoa ovoj zakon treba da
predvidi kvota na rabotni mesta vo javniot sektor rezervirani
za licata so hendikep.
Ova i mu be{e predlo‘eno na ministerot Manasievski.
Negoviot odgovor be{e negativen poradi toa {to “vo ovoj
osetliv moment” na implementacija na Ohridskiot ramkoven do-
govor, treba da se vrabotat lica od nacionalnostite vo i onaka
ve}e prevrabotenata uprava. Smetame deka bez obzir na “osetli-
vosta“, zakonot i zakonodavecot treba da proteìra princip, a
ne moment, a principot na ednakov praven tretman i dostapnost
(nediskriminacija = pozitivna diskriminacija) e eden od najva`-
nite na koj po~iva ovoj zakon.
Izbalansiranost na stranite:
Ako trgneme po analogija na generalniot zakon, Zakonot za

rabotni odnosi, stranite vo Zakonot za vrabotuvawe na invalidni
lica (kako negov lex specialis) se 1. Dràvata (so svojot jasen
interes za zgolemuvawe na vrabotenosta na licata so hendikep),
2. Firmite (koi se stimulirani da gi iskoristat beneficiite)
i 3. Licata so hendikep (koi imaat èlba i potreba da rabotat).
No dodeka vo prviot slu~aj (generalisot) stranite se jasno
defi-nirani: (Dràva, Stopanska komora i Sindikat), vo
specijalisot tretata strana voop{to ne postoi. Problemot e
dotolku pogolem {to na prvata strana (Dràvata) stoi kako
partner Zaednicata na za{titni dru{tva. Nivnata pozicija i
interes se dopolnitelno zgolemeni so ulogata na nadzor i
filter vrz za{titnite dru{tva. Smetame deka e nedozvoleno
da bide ostaveno stranata koja ima najgolema mo`nost da go
izigra zakonot samata sebe da se kontrolira. Del od ovaa uloga
bi moralo da premine vrz zakonski nepostoe~kata treta strana
133
t.e. vrz organizaciite na licata so hendikep. Ova i be{e

predloèno na rabotnata grupa koja gi rabote{e izmenite, no
ne najde svoe mesto vo kone~niot tekst.
Intencijata na zakonodavecot:
Intencijata na zakonodavecot e jasna: stimulirawe na

vrabotuvaweto na licata so hendikep, a so toa i podobruvawe na
uslovite za ìvot. I tuka nema nikakvi dilemi.
No vo procesot na usoglasuvawe i primena na Zakonot ovaa
linija kako da se gubi. Ova jasno se gleda preku te`neeweto za
zgolemuvawe na ednokratnite isplati za “gazdite” i postojaniot
pritisok na Zaednicata na za{titni firmi delot za investicii
(sega do 50 plati) da se zgolemi duri i desetkratno. Kako da pos-
toi zabluda deka ova e zakon za nekakov investicionen razvoj
ili za kreditirawe na malo stopanstvo.
Zatoa smetame deka vo noviot tekst na zakonot ovaa inten-
cija treba da bide u{te pojasno izrazena preku vmetnuvawe na
soodvetni zakonski odredbi.
I na kraj - interesot:
Zad sekoe ne{to postojat interesi. Taka e i vo ovoj slu~aj.

Donesuvaweto na osnovniot zakon i na negovite izmeni se slu~uva
poradi odredeni interesi. No ~ii?
Realnosta na dve godi{nata primena pokaùva deka do sega
najmnogu e zadovolen interesot na sopstvenicite na za{titnite
firmi. Licata so hendikep se soo~eni so svoevidna pravna
ra{omonijada i sekoja ponuda za vrabotuvawe i prvi~na slatko -
re~ivost gi asocira na prikaznata za volkot i sedumte jariwa. Koj e
koj vo na{ava zakonska prikazna ne e te{ko da se pretpostavi.
Gornava konstatacija ja potkrepuvame so skoro sekojdnevno
barawe na soveti na licata so hendikep, no i na sega{ni i idni
“gazdi “ vo na{ite organizacii. Mediumite postojano izvestuvaat
za manipulaciite so sredstvata koi gi obezbeduva ovoj zakon a
samo Pravnata kancelarija “Justicijana“ ima triesetina vakvi
slu~ai.
Isto taka Ve informirame deka Narodniot pravobranitel
se angaìra vo nekoi od tie slu~ai, a Sudot na ~esta se zaintere-
sira za ovoj gorliv problem i vo tek e postapka za moralno osuduva-
we na del od akterite vo ovie nemili zbidnuvawa.
134
Zabele{ki kon izmenite na Zakonot za vrabotuvawe na invalidni lica
Preporaka:
Moèbi osnovniot zakon e donesen poradi uspe{noto lobi-
rawe na sopstvenicite na za{titnite firmi, no dojde vreme koga
vo negovite izmeni treba da se vklu~i lobito na licata so hen-
dikep. Zatoa sovetuvame pratenicite da sugeriraat vo Zakonot
za vrabotuvawe invalidni lica da se napravi obid za inkorpo-
rirawe na navedenite zabele{ki.
Skopje, 20.02.2004. Za Tehni~kiot komitet na IPPLG

Zvonko [avreski
135
3. Pravilnik za rabotno osposobuvawe na invalidni lica
Vrz osnova na ~len 12 od Zakonot za vrabotuvawe na inva-lidni lica

("Slu`ben vesnik na RM" br. 44/2000 i 16/2004) i ~len 90 stav 1 alineja 1 od
Zakonot za vrabotuvaweto i osigu-ruvawe vo slu~aj na nevrabotenost
("Slu`ben vesnik na RM" br. 37/97, 25/2000, 101/2000, 50/2001, 25/2003 i 37/
2004), Upravniot odbor na Agencijata za vrabotuvawe na Republika Makedo-
nija, na sednicata odràna na den 05.08.2004 godina, donese:
PRAVILNIK
ZA RABOTNO OSPOSOBUVAWE NA
INVALIDNI LICA
^len 1
So ovoj pravilnik se ureduvaat: na~inot i uslovite za rabotno osposo-
buvawe na nevraboteno invalidno lice zaradi vrabotuvawe i rabotno
osposobuvawe na vrabotenoto invalidno lice za prakti~na rabota za
opredeleni raboti soglasno potrebite na rabotodavecot i invalidnoto lice;
pravata i obvrskite na rabotodavecot i nevrabotenoto odnosno vrabotenoto
invalidno lice; izborot na nevrabotenoto invalidno lice za rabotno osposo-
buvawe; verifikacija na rabotnata osposobenost na invalidnoto lice;
evidencijata za rabotnoto osposobuvawe i drugi pra{awa od zna~ewe za
rabotnoto osposobuvawe.
^len 2
Rabotnoto osposobuvawe vo smisla na ovoj pravilnik, e osposobuvawe
na invalidnoto lice za prakti~na rabota za opredeleni raboti soglasno
potrebite na rabotodavecot i invalidnoto lice.
^len 3
Invalidno lice koe se upatuva na rabotno osposobuvawe e lice so
o{teten vid, o{teten sluh, so pre~ki vo glasot, govorot i jazikot, telesno
invalidno lice, lice so lesni pre~ki vo psihi~kiot razvitok, lice so
kombinirani pre~ki i lice so psihozi koe poradi stepenot na invalidnost
ima specifi~ni potrebi vo raboteweto.
Invalidnoto lice se upatuva na rabotno osposobuvawe dokolku nema
obrazovanie za soodvetnoto zanimawe ili dejnosta {to }e ja obavuva, odnosno
ne e osposobeno za vr{ewe na raboti na rabotnoto mesto za koe rabotodavecot
iskaàl potreba.
136
Pravilnik za rabotno osposobuvawe na invalidni lica
^len 4
Na rabotno osposobuvawe se upatuva invalidno lice koe so Programata
za rabotno osposobuvawe }e se osposobi za zanimawe od najmalku I ili II stepen
na stru~na podgotovka.
^len 5
Nevrabotenoto invalidno lice na rabotno osposobuvawe zaradi
vrabotuvawe kaj rabotodavecot go upatuva Agencijata za vrabotuvawe na
Republika Makedonija (vo ponatamo{en tekst: Agencijata), ako toa ne e
osposobeno za vr{ewe na rabotite na rabotnoto mesto za koe rabotodavecot
iskaàl potreba.
Vrabotenoto invalidno lice koe ne e osposobeno za vr{ewe na
rabotite na rabotnoto mesto, na rabotno osposobuvawe go upatuva rabotoda-
vecot.
Nevrabotenoto i vrabotenoto invalidno lice pred da bidat upateni
na rabotno osposobuvawe, Centarot za vrabotuvawe gi upatuva do Komisi-
jata za ocena na rabotnata sposobnost na Fondot na penzisko i invalidsko
osiguruvawe na Makedonija zaradi dobivawe na naod, ocena i mislewe za
rabotna sposobnost za rabotnoto mesto za koe }e se osposobuva.
Na ocenka na rabotna sposobnost invalidno lice se upatuva i koga
invalidnoto lice ne se upatuva na rabotno osposobuvawe, dokolku za vr{ewe
na raboti na rabotnoto mesto ne e potrebna stru~na podgotovka utvrdena
vo ~len 4 na ovoj pravilnik.
Rabotnoto osposobuvawe na invalidnoto lice moè da se vr{i kaj
rabotodavecot koj iskaàl potreba za rabotno osposobuvawe ili kaj drug
rabotodavec.
^len 6
Rabotno osposobuvawe na nevraboteno invalidno lice se vr{i vrz
osnova na podneseno barawe za rabotno osposobuvawe na invalidno lice od
rabotodavecot do Centarot za vrabotuvawe na ~ie podra~je e sedi{teto na
rabotodavecot, odnosno mestoto kade ja vr{i dejnosta, dokolku vo Centarot
za vrabotuvawe nema evidentirani nevraboteni invalidni lica koi se
rabotno osposobeni za prakti~na rabota na rabotnoto mesto za koe e iskaà-
na potreba od rabotodavecot.
Rabotno osposobuvawe na vraboteno invalidno lice se vr{i vrz
osnova na podneseno barawe za rabotno osposobuvawe na invalidno lice
dostaveno od rabotodavecot do Centarot za vrabotuvawe na ~ie podra~je e
sedi{teto na rabotodavecot, odnosno mestoto kade ja vr{i dejnosta.
^len 7
Kon baraweto od ~len 6 od ovoj pravilnik se dostavuvaat slednite
dokumenti:
- Popolnet obrazec Barawe {to go izdava Agencijata;
- Popolnet obrazec Mislewe od Centarot za vrabotuvawe;
137
- Spisok na invalidnite lica za koi se bara rabotno osposobuvawe, so

prezime, ime i edinstven mati~en broj na gra|aninot;
- Naod, ocenka i mislewe izdadeno od Komisijata za ocenka na rabot-
nata sposobnost na Fondot na penziskoto i invalidskoto osiguruvawe na
Makedonija;
- Programa za sproveduvawe na rabotnoto osposobuvawe;
- Re{enie za sudska registracija na rabotodavecot od nadle`niot
sud so site prilozi;
- Re{enie od Dràvniot zavod za statistika obrazec R-1 ili R-3;
-Re{enie za ispolnuvawe na merkite, normativite i standardite za
za{tita pri rabota, od Dràven inspektorat za trud;
- Re{enie za ispolnuvawe na uslovite za vr{ewe na dejnosti oprede-
leni so zakon, od Dràven sanitaren i zdravstven inspektor;
- Re{enie za ispolnuvawe na minimalno - tehni~ki uslovi za vr{ewe
na dejnosti opredeleni so zakon, od Ministerstvoto za ekonomija;
- Izve{taj so mislewe za bonitet od Centralen registar so va`nost
na denot na podnesuvaweto na baraweto;
(dru{tvata {to se novoosnovani, odnosno delovno se aktivni pomalku
od edna godina i trgovec poedinec, potrebno e da dostavat Izvestuvawe od
Centralen registar);
- Potvrda deka protiv rabotodavecot ne e pokrenata postapka za
ste~aj, izdadena od nadleèn sud;
- Dokaz za redovno ispla}awe na plata i pridonesi od plata i perso-
nalen danok za poslednite 3 meseci za site vraboteni lica:
- Obrazec PDD-MP;
- Spisok so broevi na tekovni smetki ili {tedni kni{ki zavereni od
bankata ~ij deponent e rabotodavecot;
- Nalog PP-30 i nalog PP-50;
- Izvod od banka.
Novo osnovani dru{tva i trgovski poedinci koi delovno ne se aktivni
ne dostavuvaat dokumenti za redovno ispla}awe na plata i pridonesi od
plata i personalen danok za poslednite 3 meseci za site vraboteni lica.
^len 8
Rabotnoto osposobuvawe se vr{i vrz osnova na Programa, izrabotena
od rabotodavecot vo sorabotka so Centarot za vrabotuvawe.
Programata treba da sodrì teoretski i prakti~en del.
Teoretskiot del od Programata so zapoznavawe so Zakonot za vrabo-
tuvawe na invalidni lica, osnovnite prava od rabotniot odnos (Zakon za
rabotni odnosi i Kolektiven dogovor), Zakonot za za{tita pri rabota i
Zakonot za za{tita od poàri i eksplozii se sproveduva od strana na Centa-
rot za vrabotuvawe, vo ramkite na Rabotniot klub.
Teoretskiot del od Programata, za tehni~ko-tehnolo{kite karakte-
ristiki na proizvodniot proces, uslugite i drugi raboti povrzani so dejnos-
ta na rabotodavecot se sproveduva kaj rabotodavecot.
138
Prakti~niot del opfa}a:

- Zapoznavawe so opremata i sredstvata za rabota {to }e gi koristi
invalidnoto lice vo i okolu procesot na proizvodstvoto, odnosno davaweto
uslugi;
- Prakti~na rabota.
Odnosot na fondot na ~asovite opredeleni za teoretskiot i prakti~-
niot del se utvrduva vrz osnova na procenka na vidot i sloènosta na rabot-
nite zada~i za rabotnoto mesto za koe se vr{i rabotnoto osposobuvawe, vidot
i stepenot na invalidnosta i stepenot na obrazovanie na invalidnoto lice.
Prakti~niot del treba da iznesuva najmalku 80 procenti od vkupniot
fond na ~asovi.
^len 9
Pri zapoznavaweto so tehni~ko - tehnolo{kite karakteristiki na
proizvodniot proces, uslugite i drugi raboti povrzani so dejnosta na raboto-
davecot i so prakti~niot del od Programata, liceto - obu~uva~ potrebno e
da bide stru~no vo dejnosta za koja invalidnite lica rabotno se osposobuvaat
i istoto treba da ima najmalku zavr{en VI-1 stepen na stru~na podgotovka.
Na predlog na rabotodavecot za ~ii potrebi se vr{i rabotnoto osposo-
buvawe, Centarot za vrabotuvawe dava mislewe za kvalifikuvanosta na
liceto - obu~uva~.
^len 10
Teoretskiot i prakti~niot del od programata za rabotno osposobu-
vawe, ne moè da se izveduva nadvor od rabotnoto vreme i vo periodot me|u
22 ~asot i 6 ~asot.
^len 11
Vremetraeweto na rabotnoto osposobuvawe se utvrduva vrz osnova
na procenka na vidot i sloènosta na rabotnite zada~i na rabotnoto mesto
za koe se osposobuvawe invalidnoto lica, kako i vidot i stepenot na
invalidnosta na liceto koe }e se osposobuva, utvrden od nadleèn organ.
Vremetraeweto na rabotnoto osposobuvawe ne moè da bide pokratko
od 1 mesec nitu podolgo od 3 meseci.
^len 12
Centarot za vrabotuvawe po podnesenoto barawe za rabotno osposobuvawe
vr{i uvid kaj rabotodavecot koj iskaàl potreba za rabotno osposobuvawe na
invalidno lice, odnosno kaj drug rabotodavec kade }e se vr{i rabotnoto
osposobuvawe.
Vrz osnova na izvr{eniot uvid, Centarot za vrabotuvawe izgotvuva
i dostavuva Mislewe do Agencijata.
Upravniot odbor na Agencijata odlu~uva za dodeluvaweto sredstva
od Posebniot fond za realizacija na Programata za rabotno osposobuvawe
so donesuvawe Re{enie.
139
Po donesenoto Re{enie od Upravniot odbor na Agencijata, Centarot

za vrabotuvawe gi zapo~nuva aktivnostite za realizacija na rabotnoto
osposobuvawe.
^len 13
Za izveduvawe na rabotnoto osposobuvawe na invalidnoto lice, vrz
osnova na Re{enieto na Upravniot odbor se sklu~uva Dogovor pome|u
Centarot za vrabotuvawe i rabotodavecot koj iskaàl potreba za rabotno
osposobuvawe.
Dokolku rabotnoto osposobuvawe se izveduva kaj drug rabotodavec,
se sklu~uva Dogovor pome|u Centarot za vrabotuvawe, rabotodavecot za
~ii potrebi se izveduva rabotnoto osposobuvawe i rabotodavecot kaj kogo
rabotnoto osposobuvawe }e se izveduva.
^len 14
So Dogovorot od ~len 13 osobeno se regulira:
- opis na rabotnoto osposobuvawe;
- uslovite pod koi }e se izveduva rabotnoto osposobuvawe;
- broj na invalidni lica koi rabotno }e se osposobuvaat;
- vremetraewe na rabotnoto osposobuvawe;
- kade }e se izveduva rabotnoto osposobuvawe;
- lica (obu~uva~i) koi }e go sproveduvaat osposobuvaweto;
- tro{oci za realizacija na rabotnoto osposobuvawe;
- zasnovawe na raboten odnos na neopredeleno vreme so rabotno osposo-
beno invalidno lice; i
- drugi me|usebni prava i obvrski.
^len 15
Rabotodavecot ~ie barawe za dodeluvawe na sredstva od Posebniot
fond za rabotno osposobuvawe e re{eno negativno, nema pravo da podnese
barawe za rabotno osposobuvawe na invalidni lica pred istekot na edna
godina smetano od denot na odbivaweto na baraweto.
^len 16
Centarot za vrabotuvawe sklu~uva Dogovor so sekoe invalidno lice
vklu~eno vo Programata za rabotno osposobuvawe, so koj poblisku se reguli-
raat pravata i obvrskite od rabotnoto osposobuvawe.
^len 17
Sredstvata koi se dodeluvaat za rabotno osposobuvawe na nevrabo-
teno invalidno lice iznesuvaat:
- za sekoe nevraboteno invalidno lice, pari~na pomo{ vo mese~en
iznos od 5.000,00 denari;
- za realizacija na Programata za rabotno osposobuvawe kaj raboto-
davecot, kako nadomest na tro{oci za grupa od:
140
- 1-5 lica, sredstva vo mese~en iznos od 10.000 denari;

- nad 10 lica, sredstva vo mese~en iznos od 30.000 denari.
Sredstvata koi se dodeluvaat za rabotno osposobuvawe na vraboteno
invalidno lice iznesuvaat:
- za sekoe vraboteno invalidno lica, pari~na pomo{ vo mese~en iznos
od 3.000,00 denari;
- za realizacija na Programata za rabotno osposobuvawe kaj rabotoda-
vecot, kako nadomest na tro{oci za grupa od:
- nad 10 lica, sredstva vo mese~en iznos od 24.000 denari.
Sredstvata od stav 1 alineja 1 i od stav 2 alineja 1 od ovoj ~len,
Centarot za vrabotuvawe, vrz osnova na dogovor, gi ispla}a na invalidnoto
lice, a sredstvata od stav 1 alineja 2 i stav 2 alineja 2 od ovoj ~len, Centarot
za vrabotuvawe, vrz osnova na dogovor, gi ispla}a na ìro smetka na raboto-
davecot za ~ii potrebi se vr{i rabotnoto osposobuvawe na invalidni lica,
odnosno na rabotodavecot kaj kogo rabotnoto osposobuvawe }e se izveduva.
^len 18
Vo tekot na rabotnoto osposobuvawe se vodi evidencija od strana na
rabotodavecot za redovnosta na invalidnoto lice koe rabotno se osposobuva.
Rabotodavecot e dolèn do Centarot za vrabotuvawe mese~no da
dostavuva izvestuvawe za redovnosta na sekoe invalidno lice koe rabotno
se osposobuva.
^len 19
Rabotnata osposobenost na invalidnoto lice po zavr{uvaweto na
rabotnoto osposobuvawe ja utvrduva Komisija sostavena od dvajca pret-
stavnici na rabotodavecot za ~ii potrebi se vr{i rabotnoto osposobuvawe,
odnosno rabotodavecot kaj koj se vr{i rabotnoto osposobuvawe i eden
pretstavnik od Centarot za vrabotuvawe.
Rabotnata osposobenost na invalidno lice koe samostojno }e vr{i
dejnost kako trgovec poedinec, za dejnost za koe nema obrazovanie za soodvet-
no zanimawe, ja utvrduva Komisijata {to ja formira Centarot za vrabotuvawe.
Invalidnoto lice koe uspe{no go zavr{ilo rabotnoto osposobuvawe, se
steknuva so uverenie od Centarot za vrabotuvawe, koe sodrì osnovni
podatoci za invalidnoto lice, vremetraewe na rabotnoto osposobuvawe i
rabotite i rabotnite zada~i za koi e rabotno osposobeno.
^len 20
Rabotnata osposobenost na invalidnoto lice koe e vraboteno pred
vleguvaweto vo sila na ovoj pravilnik, i ve}e se steknalo so potrebnite
znaewa i ve{tini za vr{ewe na rabotnite zada~i od rabotnoto mesto na
141
koe e rasporedeno, ja utvrduva Komisijata od stav 1 na ~len 19, vrz osnova

na podneseno barawe na rabotodavecot do Centarot za vrabotuvawe i Nao-
dot, ocenka i mislewe od Komisijata na Fondot na penziskoto i invalidskoto
osiguruvawe na Makedonija.
Rabotnoto osposobuvawe na invalidnoto lice od stavot 1 na ovoj ~len
se vr{i vrz osnova na skratena programa, {to ja izgotvuva rabotodavecot
vo sorabotka so Centarot za vrabotuvawe i vremetraeweto na istata ne
moè da bide podolgo od 1 mesec.
Skratenata programa gi sodrì istite elementi od ~len 8 na ovoj
pravilnik.
Sredstvata za realizacija na skratenata Programa za rabotno osposo-
buvawe za vrabotenoto invalidno lice se vo visinata utvrdena vo ~lenot 17
stav 2 alineja 1 od ovoj pravilnik, a sredstvata za realizacija na Programata
za rabotno osposobuvawe kaj rabotodavecot se vo visina od 50% od sredstvata
za ovaa namena utvrdeni so ~len 17 stav 2 alineja 2 od ovoj pravilnik.
^len 21
Rabotodavecot so nevrabotenoto invalidno lice koe rabotno se
osposobilo e dolèn da zasnova raboten odnos na neopredeleno vreme
vedna{, a najdocna 8 dena po zavr{uvaweto na rabotnoto osposobuvawe.
Ako rabotodavecot od neopravdani pri~ini go prekine rabotnoto
osposobuvawe pred negovoto zavr{uvawe, dolèn e na Centarot za vrabotu-
vawe da mu gi nadomesti sredstvata vo rok od 8 dena od denot na prekinot
na rabotnoto osposobuvawe so zakonska zatezna kamata.
Rabotodavecot e dolèn da gi vrati primenite sredstva za invalid-
noto lice so koe po uspe{noto zavr{uvawe na rabotnoto osposobuvawe ne
zasnoval odnosno zasnoval raboten odnos na neopredeleno vreme, a na koe
mu prestanal rabotniot odnos ne po vina na invalidnoto lice, pred istekot
na edna godina od denot na zasnovaweto na rabotniot odnos.
Po zasnovaweto na rabotniot odnos, rabotodavecot ne moè da go
namali brojot na vrabotenite invalidni lica na neopredeleno vreme vo
rok od edna godina, osven vo slu~aite koga rabotniot odnos prestanuva po
sila na zakon ili vo slu~aj na smrt.
Rabotodavecot e dolèn da gi vrati primenite sredstva za vrabote-
nite invalidni lica koi rabotno se osposobile ako im prestane rabotniot
odnos pred istekot na 1 godina od denot na zasnovawe na rabotniot odnos,
osven po sila na zakon ili vo slu~aj na smrt.
^len 22
Invalidnoto lice koe po svoja vina ili volja }e go prekine rabotnoto
osposobuvawe dol`no e na Centarot za vrabotuvawe da mu gi nadomesti
sredstvata vo rok od 8 dena od denot na prekinot na rabotnoto osposobuvawe
so zakonska zatezna kamata i istoto se bri{e od evidencijata na nevrabote-
nite lica i moè povtorno da se prijavi po istekot na edna godina.
142
Invalidnoto lice koe so uspeh }e go zavr{i rabotnoto osposobuvawe

i zasnova raboten odnos na neopredeleno vreme i dokolku vo rok od edna
godina od denot na zasnovawe na rabotniot odnos mu prestane istiot, po
negova volja ili vina, dolèn e na Centarot za vrabotuvawe da mu gi nado-
mesti sredstvata zaedno so zakonska zatezna kamata.
^len 23
Baratelot na sredstva od Posebniot fond za rabotno osposobuvawe
na koj mu se dodeleni sredstva, povtorno moè da podnese barawe za dodelu-
vawe na sredstva po istekot na edna godina od denot na vrabotuvaweto na
invalidnoto lice koe bilo upateno na rabotno osposobuvawe, osven za
rabotno osposobuvawe na ve}e vrabotenite invalidni lica.
^len 24
vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija".
Br. 02-592 Pretsedatel na Upraven odbor,

5 avgust 2004 godina d-r Jasmina Del~eva - Dizdarevi}, s.r.
Skopje
143
4. Pravilnik za kriteriumite i na~inot na dodeluvawena

sredstva od posebniot fond za obezbeduvawe uslovi za
vrabotuvawe i rabotewe na invlaidni lica
Vrz osnova na ~len 4 od Zakonot za vrabotuvawe na inva-lidni lica

("Slu`ben vesnik na RM" br.44/2000, 16/2004), ministerot za trud i
socijalna politika donese
PRAVILNIK
ZA KRITERIUMITE I NAÎNOT NA DODELUVAWE NA
SREDSTVA OD POSEBNIOT FOND ZA OBEZBEDUVAWE
USLOVI ZA VRABOTUVAWE I RABOTEWE NA
INVALIDNITE LICA
^len 1
So ovoj pravilnik se utvrduvaat kriteriumite, na~inot na dodelu-
vaweto i uplatata na sredstva na rabotodavecot od Posebniot fond za
obezbeduvawe uslovi za vrabotuvawe i rabotewe na invalidni lica (vo
natamo{niot tekst: Poseben fond).
^len 2
Sredstvata od Posebniot fond se dodeluvaat za:
1. vrabotuvawe na invalidno lice na neopredeleno vreme;
2. adaptacija na rabotnoto mesto na koe }e raboti invalidnoto lice;
3.nabavka na oprema potrebna za vrabotuvawe i rabotewe na invalid-
noto lice; i
4. dogradba i adaptacija na raboten prostor za vrabotuvawe i rabote-
we na invalidnoto lice.
Na pravno lice koe ne e za{titno dru{tvo, moè da mu se dodelat
sredstva od Posebniot fond:
- za vrabotuvawe na invalidno lice na neopredeleno vreme i adapta-
cija na rabotno mesto na koe }e raboti invalidno lice na koe mu se utvrdeni
specifi~ni potrebi pri vrabotuvawe i rabotewe.
Na za{titno dru{tvo moè da mu se dodelat sredstva od Posebniot
fond za:
- vrabotuvawe na invalidno lice na neopredeleno vreme;
- adaptacija na rabotno mesto na koe }e raboti invalidnoto lice;
- nabavka na oprema potrebna za vrabotuvawe i rabotewe na invalid-
noto lice, i
144
Pravilnik za kriteriumite i na~inot na dodeluvawe na sredstva od posebniot fond
- dogradba i adaptacija na raboten prostor za vrabotuvawe i rabotewe

na invalidno lice.
Na invalidno lice koga samostojno vr{i dejnost kako trgovec poedi-
nec moè da mu se dodelat sredstva od Posebniot fond za:
- vrabotuvawe na invalidno lice na neopredeleno vreme;
-adaptacija na rabotnoto mesto na koe }e raboti invalidnoto lice na
koe mu se utvrdeni specifi~ni potrebi pri vrabotuvawe i rabotewe; i
- nabavka na oprema potrebna za vrabotuvawe i rabotewe na invalid-
noto lice.
^len 3
Dodeluvawe na sredstva od Posebniot fond se vr{i vrz osnova na
podneseno barawe za dodeluvawe na sredstva od Posebniot fond.
Baraweto se podnesuva do Upravniot odbor na Zavodot za vrabotuva-
we na Republika Makedonija (vo natamo{niot tekst: Zavodot), preku biroto
za vrabotuvawe na ~ie podra~je e sedi{teto na rabotodavecot.
^len 4
Kon baraweto za dodeluvawe na sredstva od Posebniot fond, se dos-
tavuvaat slednite dokumenti, potrebni za sekoj od osnovite za dodeluvawe
na sredstva od ~len 2, stav 1 na ovoj pravilnik:
- popolnet obrazec barawe za dodeluvawe na sredstva od Posebniot
fond {to go izdava Zavodot;
- re{enie za sudska registracija na rabotodavecot od nadle`niot
registarski sud so site prilozi-fotokopija;
- re{enie od Dràvniot zavod za statistika-obrazec R-1 ili R-3;
- re{enie za ispolnuvawe na merkite, normativite i standardite za
za{tita pri rabota od Dràven inspektorat za trud;
- re{enie za ispolnuvawe na uslovite za vr{ewe na dejnosti oprede-
leni so zakon od Dràven sanitaren i zdravstven inspektor; i
- re{enie za ispolnuvawe na minimalno-tehni~ki uslovi za vr{ewe
na dejnosti opredeleni so zakon od Ministerstvo za ekonomija;
- bonitet izdaden od Centralen registar;
-potvrda deka protiv rabotodavecot ne e pokrenata postapka za ste~aj
izdadena od nadleèn Op{tinski sud;
- potvrda od Zaednicata na za{titni dru{tva na Makedonija za
ispolnetosta na uslovite od ~len 9 od Zakonot za vrabotuvawe na invalidni
lica;
- mese~na presmetka za isplatenata plata, presmetaniot i uplaten
personalen danok i pridonesi od plata za poslednite 9 meseci, soglasno
zakon, pred podnesuvaweto na baraweto-obrazec PDD-MP;
- izvodi, nalozi i spisok so broevi na tekovni smetki ili {tedni
kni{ki zavereni od bankata ~ij deponent e rabotodavecot za isplatenata
plata za poslednite 9 meseci za vrabotenite invalidni lica;
- isplatenite plati na rabotnicite za rabota so polno rabotno vreme
145
da ne e poniska od najniskata plata utvrdena za oddelni stepeni na

sloènost spored zakon i kolektiven dogovor.
^len 5
Pod vrabotuvawe na invalidni lica vo smisla na ovoj pravilnik
zaradi dodeluvawe na sredstva od Posebniot fond se smeta vrabotuvawe
na neopredeleno vreme na invalidno lice od ~len 2 stav 1 i ~len 4a od
Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za vrabotuvawe na inva-
lidni lica.
^len 6
Pod vrabotuvawe vo smisla na ovoj pravilnik ne se smeta:
- koga rabotodavecot go namali brojot na vkupno vraboteni invalidni
lica na neopredeleno vreme smetano od denot na vleguvaweto vo sila na
Zakonot za vrabotuvawe na invalidni lica, a na nivno mesto vrabotuva
novi invalidni lica;
- koga rabotodavecot vr{i zamena na edno invalidno lice so drugo, a
vkupniot broj na vraboteni invalidni lica na neopredeleno vreme ne se
zgolemuva; i
- koga rabotodavecot vrabotuva invalidno lice za koe se koristeni
sredstva od Posebniot fond poslednite tri godini pred vrabotuvaweto.
^len 7
Rabotodavecot koj vrabotuva invalidno lice na neopredeleno vreme
kon baraweto za dodeluvawe na sredstva od Posebniot fond, pokraj dokumen-
tite od ~len 4 na ovoj pravil-nik, gi dostavuva i slednite dokumenti:
- spisok na invalidni lica za koi se bara dodeluvawe na sredstva so
prezime, ime i edinstven mati~en broj na gra|aninot; i
- dokument za zavr{eno obrazovanie, odnosno uverenie za rabotna
sposobnost;
- primerok od sklu~eniot i zaveren dogovor za rabota so invalidnoto
lice na neopredeleno vreme.
^len 8
Rabotodavecot sozdava soodvetni uslovi za rabotewe so adaptacija
na rabotnoto mesto vo zavisnost od rabotnoto mesto, vidot i stepenot na
obrazovanieto i vidot i stepenot na invalidnosta na invalidnoto lice koe
se vrabotuva.
Adaptacija na rabotno mesto vo smisla na ovoj pravilnik opfa}a:
- prilagoduvawe na opremata, orudijata za rabota, uredite i drugite
tehni~ki sredstva za rabota so vgraduvawe na mehani~ki, elektri~ni,
elektronski, zvu~ni, svetlosni i sli~ni uredi so koi se ovozmoùva sigurna,
nepre~ena i produktivna rabota na edno ili pove}e invalidni lica;
- prilagoduvawe na rabotnite i pomo{nite prostorii so postavuvawe
146
ili izgradba na pristapni pateki, kosini, za{titni ogradi i sli~no, so {to

na invalidnoto lice mu se ovozmoùva nepre~en i siguren pristap do i od
rabotnoto mesto. Za utvrdenata potreba od adaptacija na rabotno mesto
rabotodavecot izgotvuva soodvetna dokumentacija so opis na toa {to }e se
adaptira i na~inot na koj }e se adaptira, so propratna tehni~ka dokumentacija.
Ako adaptacijata na rabotno mesto kaj ist rabotodavec e vo funkcija
na pove}e invalidni lica, ne se dodeluvaat sredstva za sekoe lice poedine~no.
^len 9
Kon baraweto za dodeluvawe na sredstva od Posebniot fond za adap-
tacija na rabotno mesto pokraj dokumentite od ~len 4 na ovoj Pravilnik, se
dostavuvaat i slednite dokumenti:
- spisok na vraboteni invalidni lica za koi }e se vr{i adaptacija na
rabotno mesto so prezime, ime i edinstven mati~en broj na gra|aninot;
- dokumentacija so opis na toa {to }e se adaptira i na~inot na koi }e
se adaptira, so propratna tehni~ka dokumentacija;
- tri ponudi so cena za potrebnite sredstva, specifikacija i naveden
rokot za izvr{uvawe na adaptacijata na rabotnoto mesto.
^len 10
Nabavka na oprema za vrabotuvawe na invalidno lice vo smisla na
ovoj pravilnik opfa}a planirana nabavka na oprema za proizvodni i uslu`ni
dejnosti, kompjuteri i kompjuterska tehnika, ma{ini za proizvodstvo na
razni proizvodi, proizvodni linii, ma{ini za sortirawe, oblikuvawe ili
pakuvawe, alati i kalapi kako tehnolo{ki celini za oblikuvawe ili proiz-
vodstvo na razni formi ili proizvodi, transportni uredi povrzani so
procesot na proizvodstvo ili sli~ni oblici na orudija za rabota kako edine~ni
ma{ini ili sostaven del na soodvetna celina od odredena tehnolo{ka linija.
Za nabavka na oprema od stav 1 na ovoj ~len od Posebniot fond za
vrabotuvawe na invalidno lice se dodeluvaat nepovratni sredstva i toa:
- do dve vraboteni invalidni lica-30 prose~ni plati;
- od tri do pet invalidni lica-40 prose~ni plati; i
- nad pet vraboteni invalidni lica-50 prose~ni plati;
^len 11
Kon baraweto za dodeluvawe na sredstva od Posebniot fond za nabav-
ka na oprema pokraj dokumentite od ~len 4 na ovoj pravilnik, se dostavuvaat
i slednite dokumenti:
- tri ponudi so cena, uslovi na proda`ba i rok na isporaka na oprema
so prevod na makedonski jazik dokolku dobavuva~ot e od stranstvo;
- dokumentacija so opis na tehni~ko-tehnolo{kite i proizvodnite
karakteristiki na opremata {to treba da se nabavi, ime-firma na proiz-
voditelot so katalog odnosno propratni crteì, {emi ili skici na opremata
so prevod na makedonski jazik dokolku tekstot e na stranski jazik; i
- skica na rabotniot prostor kade }e bide smestena opremata.
147
^len 12
Dogradba i adaptacija na raboten prostor za vrabotuvawe na invalid-
ni lica vo smisla na ovoj pravilnik opfa}a planirana dogradba na rabotni
prostorii i adaptacija na raboten prostor vo koj }e rabotat invalidni lica.
Za dogradba i adaptacija na raboten prostor od stav 1 na ovoj ~len od
Posebniot fond se dodeluvaat nepovratni sredstva i toa:
- do dve vraboteni invalidni lica-30 prose~ni plati;
-od tri do pet vraboteni invalidni lica-40 prose~ni plati; i
- nad pet vraboteni invalidni lica-50 prose~ni plati.
^len 13
Kon baraweto za dodeluvawe na sredstva od Posebniot fond za
dogradba i planirana adaptacija na raboten prostor pokraj dokumentite od
~len 4 na ovoj pravilnik, se dostavuvaat i slednite dokumenti:
- odobrenie za gradba izdadeno od nadleèn dràven organ za objektot
koj }e se gradi, odnosno adaptira;
- tehni~ka dokumentacija so opis na rabotite {to treba da se izvedat;
- tri ponudi so cena, specifikacija i naveden rokot na izveduvawe na
rabotite za dogradba i adaptacija na rabotniot prostor; i
- skica na rabotniot prostor {to treba da se adaptira i instalaciite
{to treba da se izvedat, premestat ili dogradat.
^len 14
Dodelenite sredstva za adaptacija na rabotno mesto, nabavka na
oprema i dogradba i planiranata adaptacija na raboten prostor moè da se
koristat isklu~ivo za adaptacija na rabotno mesto, nabavka na oprema i
dogradba i adaptacija na raboten prostor za koi se dodeleni.
Dodelenite sredstva od Posebniot fond se dozna~uvaat na ìro smet-
ka na rabotodavecot, vo rok od 8 dena smetano od denot na potpi{uvaweto
na dogovorot za dodeluvawe na sredstva.
Rabotodavecot vo rok od 60 dena od denot na dozna~uvaweto na sred-
stvata ja izvr{uva odobrenata adaptacija na rabotno mesto, nabavka na
oprema ili dogradba i adaptacija na raboten prostor i za izvr{enata uplata
za nameneta za koja se dodeleni sredstvata, pismeno go izvestuva Zavodot.
^len 15
Baratelot na sredstva od Posebniot fond za nabavka na oprema i za
dogradba i planirana adaptacija na raboten prostor na koj baraweto za
dodeluvawe na sredstva od Posebniot fond mu e re{eno negativno i ne mu
se dodeleni sredstva, moè povtorno da podnese barawe za dodeluvawe na
sredstva po istekot na edna godina smetano od denot na odbivaweto na
baraweto.
148
^len 16
Zavodot i biroto za vrabotuvawe, vo vr{eweto na neposreden uvid
kaj baratelot na sredstva, sorabotuva so nadle`nite dràvni organi,
Dràvniot inspektorat za trud i drugi subjekti, a vo funkcija na pocelosna
obrabotka na podnesenite barawa za dodeluvawe na sredstva kako i tekot
na nivnata realizacija kaj korisnicite na dodelenite sredstva.
Nekompletnite barawa nema da se primaat i po niv nema da se odlu-
~uva se dodeka ne se otstranat nedostatocite, soglasno ukaùvaweto od
Zavodot.
Zavodot so korisnikot na sredstva sklu~uva dogovor za koristewe na
sredstvata so koj poblisku se utvrduvaat uslovite i na~inot na koristewe
na sredstvata.
^len 17
Pri razgleduvawe na dostavenite barawa za dodeluvawe sredstva od
Posebniot fond na sednicite na Upravniot odbor na Zavodot moè da se
povika i prisustvuva i po eden pretstavnik od Zaednicata na za{titni
dru{tva na Makedonija i Zaednicata na invalidni organizacii na Make-
donija.
^len 18
So denot na vleguvaweto vo sila na ovoj pravilnik, prestanuva da
vaì Pravilnikot za kriteriumite i na~inot na dodeluvaweto na sredstva
od Posebniot fond za obezbeduvawe na uslovi za vrabotuvawe i rabotewe
na invalidnite lica ("Slu`ben vesnik na RM" br. 70/2000 i 92/2001).
^len 19
Ovoj pravilnik vleguva vo sila naredniot den od denot na objavuva-
weto vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija".
Br. 08-1305/5 Minister,

26 maj 2004 godina Jovan Manasievski, s.r.
Skopje
149
5.Zakon za za{tita pri rabota
ZAKON ZA ZA[TITA PRI RABOTA

(“Slu`ben vesnik na RM,” br. 13/98, 21/98, 33/2000 i 29/2002)
^len 2
Za{titata pri rabota vo smisla na ovoj zakon go opfa}a merkite,
sredstvata i metodite za sozdavawe na bezbedni uslovi za rabota.
Bezbedni uslovi za rabota se ostvaruvaat so primena na sovremeni
tehni~ko-tehnolo{ki, organizacioni, pravni, socijalni, zdravstveni i
drugi merki i sredstva so koi se obezbeduva;
4) ureduvawe i opremuvawe na rabotnite prostorii na na~in na koj
}e gi eliminira potencijalnite opasnosti od zaboluvawa i telesni povredi
na rabotnicite pri rabota ili vo vrska so rabotata.
^len 39
Rabotodava~ot ne moè da rasporedi zabolen rabotnik na rabotno
mesto koe, spored negovata zdravstvena i rabotna sposobnost utvrdena so
preventivni zdravstveni pregledi, postoi rizik od natamo{no vlo{uvawe
na negovoto zdravje.
Rabotodavecot e dolèn rabotnikot od stav 1 na ovoj ~len vedna{ da
go upati do organot nadleèn za utvrduvawe na preostanatata rabotna
sposobnost soglasno propisite za penziskoto i invalidsko osiguruvawe,
za {to, pismeno go izvestuva prestavnikot na rabotnicite za za{tita pri
rabota.
150
ZDRAVSTVO
Zakon za zdravstveno osiguruvawe
DEL ÊTVRTI
ZDRAVSTVO
1. Zakon za zdravstveno osiguruvawe
ZAKON ZAZDRAVSTVENO OSIGURUVAWE

("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 25/2000, 96/2000,
50/2001, 11/2002, 31/2003 i Odluka na Ustaven sud br.173/2000 i 37/2001)
Pre~isten tekst - Polio Plus
OP[TI ODREDBI
^len 1
So ovoj zakon se ureduva zdravstvenoto osiguruvawe na gra|anite,
pravata i obvrskite od zdravstvenoto osiguruvawe, kako i na~inot na spro-
veduvawe na zdravstvenoto osiguruvawe.
^len 2
Zdravstvenoto osiguruvawe se ustanovuva kako zadolìtelno i
dobrovolno.
Zadolìtelno zdravstveno osiguruvawe se ustanovuva za site gra|a-
ni na Republika Makedonija zaradi obezbeduvawe na zdravstveni uslugi i
pari~ni nadomestoci vrz na~elata na seopfatnost, solidarnost, ednakvost
i efektivno koristewe na sredstvata pod uslovi utvrdeni so ovoj zakon.
Dobrovolno zdravstveno osiguruvawe se ustanovuva za obezbeduvawe
na zdravstveni uslugi ne se opfateni so zadolìtelnoto zdravstveno
osiguruvawe.
^len 3
Zadolìtelnoto zdravstveno osiguruvawe go sproveduva Fondot za
zdravstveno osiguruvawe na Makedonija (vo natamo{niot tekst: Fond).
Dobrovolno zdravstveno osiguruvawe moàt da sproveduvaat dru{-
tva za osiguruvawe osnovani spored propisite za osiguruvawe.
153
DEL I
ZADOL@ITELNO ZDRAVSTVENO OSIGURUVAWE
I. OSIGURENI LICA
^len 4
Osigureni lica, vo smisla na ovoj zakon, se osigurenicite i ~lenovite
na nivnoto semejstva.
1. Osigurenici
^len 5
So ovoj zakon zadolìtelno se osiguruvaat:
1) licata vo raboten odnos;
2) licata koi se izbrani ili imenuvani na postojani dol`nosti, javni
i drugi funkcii, ako za vr{eweto na taa funkcija primaat plata;
3) dràvjanite na Republika Makedonija koi se vo raboten odnos kaj
stranski rabotodavci ili vo slu`ba vo me|unarodni misii i organizacii,
stranski diplomatski i konzularni pretstavni{tva ili vo li~na slu`ba
na stranski dràvjani na teritorijata na Republika Makedonija (vo nata-
mo{niot tekst: Republika);
4) licata koi vr{at samostojna dejnost;
5) licata koi se zanimavaat so zemjodelstvo, sto~arstvo, ìvinar-
stvo, p~elarstvo ili ribolov kako edinstveno ili glavno zanimawe;
6) korisnicite na penzii i pari~ni nadomestoci spored propisite
na penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, kako i dràvjani na Republika
Makedonija koi primaat penzija ili invalidnina od stranski nositel na
osiguruvawe dodeka prestojuvaat na teritorijata na Republikata;
7) licata privremeno nevraboteni dodeka primaat pari~en nadomestok
i nevrabotenite lica koi se prijavuvaat vo Zavodot za vrabotuvawe, ako nemaat
druga osnova na osiguruvawe;
8) u~esnicite vo Narodnoosloboditelnata vojna i u~esnicite vo
Narodnoosloboditelnoto dvièwe vo Egejskiot del na Makedonija, voenite
invalidi i ~lenovite na semejstvata na padnatite borci vo NOV i na umre-
nite u~esnici vo NOV i civilnite invalidi od vojnata, licata progonuvani
i zatvorani za ideite na samobitnosta na Makedonija i nejzinata dràv-
nost, na koi toa svojstvo im e utvrdeno so posebni propisi i ~lenovite na
semejstvoto i roditelite na licata dràvjani na Republika Makedonija,
zaginati vo vojnite pri raspadot na SFRJ;
9) licata korisnici na postojana pari~na pomo{, licata smesteni
vo ustanovi za socijalna za{tita i vo drugi semejstva, soglasno so propisi-
te od socijalnata za{tita;
154
10) dràvjanite na Republikata koi se vo raboten odnos vo stranstvo,

ako ne se zadolìtelno osigureni kaj stranskiot nositel na osiguruvawe
spored zakonot na zemjata vo koja se vraboteni, ili spored me|unarodna
spogodba, a imale ìveali{te na teritorijata na Republikata neposredno
pred zasnovuvaweto na rabotniot odnos vo stranstvo za ~lenovite na semejs-
tvoto koi ìveat vo Republika Makedonija;
11) stranskite dràvjani i licata bez dràvjanstvo vraboteni vo
stranski firmi koi privremeno izveduvaat raboti na teritorijata na
Republikata, za vreme na {koluvawe ili stru~no usovr{uvawe na teritori-
jata na Republikata ili se vo slu`ba na me|unarodni organizacii, stranski
konzularni i drugi pretstavni{tva ili vo li~na slu`ba na stranski
dràvjani koi uìvaat diplomatski imunitet, ako so me|unaroden dogovor
poinaku ne e opredeleno;
12) ~lenovite na semejstvoto na osigurenik koj se nao|a na zadolì-
telna voena slu`ba vo Armijata na Republika Makedonija za vremeto
dodeka primaat materijalno obezbeduvawe, spored posebni propisi;
13) licata na izdrùvawe na kazna zatvor, licata koi se nao|aat vo
pritvor, ako ne se osigureni po druga osnova, i maloletnite lica koi se
nao|aat na izvr{uvawe na vospitna merka upatuvawe vo vospitno-popraven
dom, odnosno ustanova i
14) licata vraboteni vo verskite zaednici i licata od mona{kite
redovi.
Gra|anite koi ne se opfateni so zadolìtelnoto zdravstveno osigu-
ruvawe spored stav 1 na ovoj ~len moàt da pristapat kon zadolìtelnoto
zdravstveno osiguruvawe zaradi koristewe na pravo na zdravstveni uslugi
od ~len 9 na ovoj zakon.
2.^lenovi na semejstvo
^len 6
Vrz osnova na zadolìtelno zdravstveno osiguruvawe na osigure-
nikot, se obezbeduva zadolìtelno zdravstveno osiguruvawe i na ~lenovite
na negovoto semejstvo, ako ne se osigurani spored ~len 5 na ovoj zakon.
Kako ~lenovi na semejstvo na osigurenikot, vo smisla na ovoj zakon,
se smetaat: bra~niot drugar i decata rodeni vo brak ili von brak, posino-
cite, posvoenite deca i decata zemeni na izdrùvawe.
^len 7
Decata na osigurenikot se zdravstveno osigurani:
1) do navr{uvawe na 18- godi{na vozrast, a po tie godini samo ako se
na redovno {koluvawe, no najdocna do navr{uvawe na 26 godini;
2) koga se na vonredno {koluvawe, ako poradi prirodata na bolesta
ne se vo mo`nost redovno da ja posetuvaat nastavata i
155
3) ako se ili stanat nesposobni za samostoen ìvot i rabota vo smisla

na propisite na penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, odnosno za
socijalnata za{tita, ako osigurenikot gi izdrùva za seto vreme dodeka
trae takvata nesposobnost.
II. PRAVO NA ZDRAVSTVENI USLUGI
^len 8
So zadolìtelno zdravstveno osiguruvawe na osigurenite lica im
se obezbeduva pravo na osnovni zdravstveni uslugi pod uslovi utvrdeni so
ovoj zakon, vo slu~aj na:
1) bolest i povreda nadvor od rabota i
2) povreda na rabota i profesionalno zaboluvawe.
1. Osnovni zdravstveni uslugi
^len 9
Osnovnite zdravstveni uslugi od ~len 8 na ovoj zakon se:
a) vo primarnata zdravstvena za{tita:

1) zdravstveni uslugi zaradi utvrduvawe, sledewe i prove-ruvawe
na zdravstvenata sostojba;
2) prezemawe na stru~no medicinski merki i postapki za unapredu-
vawe na zdravstvenata sostojba, spre~uvawe, suzbivawe i rano otkrivawe
na bolestite i drugi naru{uvawa na zdravjeto;
3)ukaùvawe na itna medicinska pomo{, vklu~uvaj}i i prevoz so
sanitetsko vozilo koga e toa neophodno;
4) lekuvawe vo ordinacija,odnosno vo domot na korisnikot;
5) zdravstvena za{tita vo vrska so bremenost i poroduvawe;
6) sproveduvawe na preventivni, terapevtski i rehabilitacioni
merki;
7) prevencija, lekuvawe i sanirawe na bolestite na ustata i zabite i
8) lekovi spored listata na lekovi {to so op{t akt ja utvrduva
Fondot na koj ministerot za zdravstvo dava soglasnost;
b) vo specijalisti~ko-konsultativnata zdravstvena za{tita:

1) ispituvawe i utvrduvawe na zaboluvawata, povredite i zdravstve-
nata sostojba;
2) sproveduvawe na specijalizirani dijagnosti~ki, terapevtski i
rehabilitacioni postapki i
3) protezi, ortopedski i drugi pomagala, pomo{ni i sanitetski spravi
i materijali i zabno tehni~ki sredstva spored indikacii utvrdeni so op{t
akt na Fondot na koj mini-sterot za zdravstvo dava soglasnost;
156
v) vo bolni~kata (kratkotrajna i dolgotrajna) zdravstvsna za{tita:

1) ispituvawe i utvrduvawe na zdravstvenata sostojba, lekuvawe,
rehabilitacija, nega, smestuvawe i ishrana vo bolni~ki uslovi;
2) lekovi spored listata na lekovi {to so op{t akt ja utvrduva
Fondot na koj ministerot za zdravstvo dava soglasnost, kako i pomo{ni
materijali koi sluàt za primena na lekovite i sanitetskite i drug
materijal potreben za lekuvawe i
3) smestuvawe i ishrana na pridru`nik pri neophodno pridruù-
vawe na dete do trigodi{na vozrast, dodeka e na bolni~ko lekuvawe, no
najmnogu do 30 dena i
g) obdukcija na umreni po barawe na zdravstveni ustanovi.

Fondot so op{t akt poblisku gi opredeluva na~inot na ostvaruvawe-
to na pravata na zdravstveni uslugi, kako i sproveduvawe na zdravstvenata
za{tita, na koj ministerot za zdravstvo dava soglasnost.
2.Zdravstveni uslugi koi ne se opfateni so zadolìtelnoto

zdravstveno osiguruvawe
^len 10
So zadolìtelnoto zdravstveno osiguruvawe ne se opfateni zdrav-
stvenite uslugi:
1) estetski operacii koi ne se medicinski indicirani;
2) koristewe na povisok standard na zdravstveni uslugi vo bolni~-
kata zdravstvena za{tita nad utvrdenite standardi;
3) bawsko klimatsko lekuvawe;
4) medicinska rehabilitacija na degenerativni zaboluvawa spored
op{t akt utvrdeno od ministerot za zdravstvo, osven za deca do 18-godi{na
vozrast;
5) lekovi koi ne se opfateni so listite na lekovi od ~len 9 na ovoj zakon;
6) protezi, ortopedski i drugi pomagala, pomo{ni i sanitetski spravi
i materijali i zabnotehni~ki sredstva koi ne se opfateni so zadolìtelnoto
zdravstveno osiguruvawe ili se izraboteni od nadstandarden materijal;
7) op{ta nega, smestuvawe i ishrana vo gerontolo{ka ustanova;
8) specijalisti~ko-konsulativni i bolni~ki zdravstveni uslugi bsz
upat od izbraniot lekar;
9) prekinuvawe na bremenost, ako ne e medicinski indicirano;
10) lekuvawe kako posledica na nepridrùvawe na upatstvata od
lekarot;
11) izdavawe na site vidovi lekarski uverenija;
12) nabavka na novi protetski i ortopedski spravi i drugi pomagala
pred utvrdeniot rok;
13) otreznuvawe i lekuvawe od akutna alkoholizirana sostojba, kako
i za namerni truewa, koi ne se predizvikani od du{evni rastrojstva;
157
14) lekuvawe vo stranstvo, ako lekuvaweto e izvr{eno bez odobrenie

od Fondot, za del od tro{ocite koi se povisoki od tro{ocite na soodvetnite
uslugi od osnovnite zdravstveni uslugi vo zemjata;
15) lekuvawe koe e posledica na krivi~no delo ili prekr{ok {to go
storil samiot osigurenik;
16) pregledi, ispituvawa i upatuvawa do nadle`niot organ za ocenuvawe
na rabotnata sposobnost, spored propisite za penziskoto i invalidskoto
osiguruvawe, koga tie se vr{at po barawe na osigurenikot, rabotodavecot ili
drug organ;
17) nezadolìtelno vakcinirawe;
18) lekuvawe, odnosno rehabilitacija od bolesti na zavisnost nad
30 dena;
19) pregledi na umreni i obdukcija po barawe na nadle`ni organi
ili gra|ani;
20) zdravstveni pregledi na vrabotenite koi se upatuvaat na rabota
vo stranstvo od strana na rabotodavcite, kako i pregledite i preventiv-
nite merki na zdravstvena za{tita za patuvawe vo stranstvo;
21) lekuvawe od posledici na tretman od nadrilekari ili upotreba
na nadrilekarstva i
22) drugi zdravstveni uslugi koi spored ovoj zakon ne pa|aat na tovar
na sredstvata na Fondot.
^len 11
So zadolìtelnoto zdravstveno osiguruvawe ne se opfateni zdravs-
tvenite uslugi koi rabotodavcite se dol`ni da gi obezbeduvaat za svoite
rabotnici, vo soglasnost so propisite za za{tita pri rabota, kako {to se:
1) pregledi zaradi utvrduvawe na zdravstvenata sostojba i rabotnata
sposobnost na rabotnicite za vr{ewe na odredeni raboti i rabotni zada~i;
2) sistematski, kontrolni i periodi~ni pregledi na rabotnicite so
ogled na polot, vozrasta i uslovite za rabota, pojavata na profesionalni
bolesti, povredi na rabota i hroni~nite bolesti;
3) prethodni i periodi~ni pregledi na rabotnicite koi rabotat na
raboti, odnosno rabotni zada~i pod posebni uslovi na rabota;
4) pregledi na rabotnicite koi zadolìtelno se vr{at zaradi
za{tita na sredinata, za{tita na potro{uva~ite, odnosno korisnicite na
drugi zadolìtelni zdravstvsni pregledi;
5) prezemawe merki za otkrivawe i otstranuvawe na pri~inite koi
moàt {tetno da vlijaat na zdravjsto na rabotnicite vo vr{eweto na
rabotite, odnosno rabotnite zada~i;
6) ocenuvawe na vlijanisto na uslovite za rabota vrz vr{eweto na
oddelni raboti, odnosno rabotni zada~i (pra{inata, bu~avata, osvstluva-
weto, zgolemenata radioaktivnost, vibraciite, isparuvaweto na hemiskite
materii i sli~no) zaradi za{tita od profesionalni bolesti;
7) sledewe i unapreduvawe na higienskite uslovi za rabota, kako i
uslovite za ishrana na rabotnicite;
158
8) prou~uvawe i prezemawe merki zaradi namaluvawe na privreme-

nata spre~enost za rabota, odnosno invalidnosta i
9) drugi preventivni merki za za{tita na rabotnicite.
Od sredstvata na Fondot ne se pokrivaat preventivni zdravstveni
uslugi na profesionalnite sportisti koi se obezbeduvaat so poseben zakon.
III. PRAVA NA PARI^NI NADOMESTOCI
^len 12
Vo ramkite na zadolìtelioto zdravstveno osiguruvawe se obezbedu-
va pravo na pari~ni nadomestoci i toa;
1) pravo na nadomestok na plata za vreme na privremena spre~enost
za rabota poradi bolest i povreda i za vreme na otsustvo od rabota poradi
bremenost, ra|awe i maj~instvo i
2) pravo na nadomestok na patni tro{oci.
1. Nadomeostok na plata
Pravo na nadomestok na plata za vreme na privremena spre~enost za

rabota poradi bolest i povreda.
^len 13
Pravo na nadomestok na plata za vreme na privremena spre~enost za
rabota poradi bolest i povreda moàt da ostvarat osigurenicite od ~len
5 stav 1 to~ki 1,2,3 i 4 na ovoj zakon, vo slu~aj na:
1) bolest i povreda nadvor od rabota;
2) povreda na rabota i profesionalna bolest;
3) lekuvawe i medicinsko ispituvawe;
4) neguvawe na bolno dete do trigodi{na vozrast;
5) neguvawe na bolen ~len na potesno semejstvo nad trigodi{na
vozrast, no najmnogu do 30 dena;
6) neophodno pridruùvawe na bolno lice upateno na pregled ili
lekuvawe nadvor od mestoto na ìveewe;
7) neophodno pridruùvawe na bolno dete do trigodi{na vozrast
dodeka e na bolni~ko lekuvawe, no najmnogu do 30 dena;
8) dobrovolno davawe na krv, tkivo ili organ i
9) izoliranost zaradi spre~uvawe na zaraza.
Nadomestokot na plata vo slu~aite od stav 1 na ovoj ~len pripa|a od
prviot den na spre~enosta za rabota i trae celo vreme dodeka trae spre~e-
nosta za rabota, a se isplatuva za denovite za koi se ostvaruva plata spored
propisite za rabotni odnosi.
159
Pravo na nadomestok na plata za vreme na otsustvo od rabota poradi

bremenost, ra|awe i maj~instvo
^len 14
Pravo na nadomestok na plata za vreme na otsustvo od rabota poradi
bremenost, ra|awe i maj~instvo moàt da ostvarat osigurenicite od ~len
5 stav 1 to~ki 1,2,3 i 4 na ovoj zakon.
Nadomestokot od stav 1 na ovoj ~len se isplatuva za denovite za koi
se ostvaruva plata i vo traewe utvrdeno so propisite za rabotnite odnosi.
Uslovi za ostvaruvawe na pravoto na nadomestok na plata.
^len 15
Osigurenicite od ~lenovite 13 i 14 na ovoj zakon moàt da ostvarat
pravo na nadomestok na plata, ako gi ispolnuvaat i slednive uslovi:
1) pridonesot za zadolìtelnoto zdravstveno osiguruvawe redovno
da e uplatuvan ili so zadocnuvawe od najmnogu 60 dena i
2) ocenata za privremena spre~enost za rabota ja dal izbraniot lekar,
odnosno lekarskata komisija.
Osnovica za utvrduvwe na nadomestokot na plata
^len 16
Osnovica za presmetuvawe na nadomestokot na plata pretstavuva
prose~niot mese~en iznos na isplatenata neto plata na koja e platen prido-
nesot za zadolìtelnoto zdravstveno osiguruvawe vo poslednite {est
meseci pred nastanuvaweto na slu~ajot poradi koj se steknuva pravoto na
nadomestokot.
Ako za osigurenikot ne moè da se utvrdi osnovica za nadomestokot
spored stav 1 na ovoj ~len, osnovicata za nadomestokot }e se utvrdi od
platata {to ja ostvaril za denovite pominati na rabota vo periodot pred
nastanuvawe na slu~ajot.
Za osigurenicite od ~len 5 stav 1 to~ka 4 na ovoj zakon, osnovica za
presmetuvawe na nadomestok na plata pretstavuva osnovicata na koja e
platen pridonesot za zadolìtelnoto zdravstveno osiguruvawe.
Visina na nadomestokot na plata
^len 17
Visinata na nadomestokot na plata za vreme na privremena spre~e-
nost za rabota ja opredeluva rabotodavecot, odnosno Fondot so op{t akt,
no najmalku vo visina od 70% od osnovicata za nadomestokot na plata.
Po isklu~ok od stav 1 na ovoj ~len visinata na nadomestokot na plata
za vreme na privremenata spre~enost za rabota predizvikana so povreda
160
na rabota, profesionalna bolest, za vreme na davawe krv, tkivo ili organ,

kako i za vreme na otsustvo poradi bremenost, ra|awe i maj~instvo iznesuva
100% od osnovicata na nadomestokot na plata utvrdena spored ~len 16 na
ovoj zakon.
Isplata na nadomestokot na plata
^len 18
Nadomestokot na plata za prvite 60 dena spre~enost za rabota go
utvrduva i isplatuva rabotodavecot od svoite sredstva, a nad 60 dena
Fondot.
Po isklu~ok od stav 1 na ovoj ~len nadomestokot na plata se isplatuva
od sredstvata na Fondot od prviot den na privremenata spre~enost za
rabota vo slu~aj na nega na bolno dete do trigodi{na vozrast, doborovolno
davawe krv, tkivo ili organ, kako i otstustvo od rabota poradi bremenost,
ra|awe i maj~instvo.
Ako dobrovolen daritel na krv ne ostvaril nadomestok na platata
kaj rabotodavecot kaj kogo e vraboten, za otsustvo od rabota poradi doboro-
volno daruvawe krv, moè da bara toa pravo da go ostvari na tovar na sred-
stvata na Fondot.
Usoglasuvawe na nadomestokot na plata
^len 19
Ako privremenata spre~enost za rabota traela podolgo od 30 dena,
osnovicata za nadomestokot na platata se usoglasuva so dvièweto na
platata kaj rabotodavecot kaj kogo e vraboten osigurenikot vo mesecot za
koj se isplatuva nadomestokot vo odnos na platata od koja e utvrdena
osnovicata za nadomestokot na platata, odnosno so dvièweto na osno-
vicata za pla}awe na pridonesot za zadolìtelnoto zdravstveno osiguru-
vawe.
Nadomestokot na platata usoglasen spored stav 1 na ovoj ~len ne moè
da iznesuva pove}e od platata {to osigurenikot bi ja ostvaril so rabota.
Ocena za spre~enost za rabota
^len 20
Ocena za privremenata spre~enost za rabota za prvite 15 dena dava
izbraniot lekar od primarnata zdravstvena za{tita, a nad 16 dena dava
prvostepenata lekarska komisija na Fondot po predlog na izbraniot lekar.
Dokolku osigureniot ne e zadovolen od ocenata na lekarot, odnosno
lekarskata komisija od stav 1 na ovoj ~len, moè da podnese prigovor do
prvostepenata lekarska, odnosno do vtorostepenata lekarska komisija.
Sostavot i na~inot na rabota na komisiite od stavovite 1 i 2 na ovoj
~len se utvrduva so op{t akt na Fondot.
161
Preispituvawe na ocenata
^len 21
Rabotodavecot, odnosno Fondot, vo zavisnost od toa koj vr{i isplata
na nadomestokot na plata moè da podnese barawe za preispituvawe na
ocenata za privremena spre~enost za rabota do prvostepenata, odnosno
vtorostepenata lekarska komisija.
Upatuvawe na invalidska komisija
^len 22
Vo slu~aj na podolgo traewe na privremenata spre~enost za rabota
do 12 meseci, lekarskata komisija od ~len 20 stav 1 na ovoj zakon go upatuva
osigurenikot do nadle`niot organ za ocenuvawe na rabotnata sposobnost,
spored propisite za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe.
Vo slu~aite od stav 1 na ovoj ~len osigurenikot ima pravo na nadomes-
tok na plata od sredstvata na Fondot do denot na utvrduvawsto na invalid-
nosta, no najmnogu 60 dena od denot na upatuvaweto.
Zapirawe na isplatata na nadomesgokot
^len 23
Osigurenikot ne moè da ostvari, odnosno }e mu se zapre isplata na
nadomestokot na platata za vreme na privremenata spre~enost za rabota
ako:
1) neopravdano ne se javi na opredelen lekarski ili komisiski preg-
led i lekuvawe ili svesno ne se pridrùva kon upatstvata na lekarot.
2) vo vremeto na privremenata spre~enost za rabota se utvrdi deka
raboti i ostvaruva prihod i
3) na rabotodavecot kaj kogo nema drugi vraboteni, a vo toj period
ostvaruva prihodi.
2. Nadomestok na patnite tro{oci
^len 24
Osigurenite lica imaat pravo na nadomestok na patnite tro{oci
ako se upateni da koristat zdravstveni uslugi nadvor od Republikata, na
na~in utvrdeni so op{t akt na Fondot.
Po isklu~ok od stav 1 na ovoj ~len, osigurenite lica imaat pravo na
nadomestok na patnite tro{oci ako se upateni da koristat zdravstveni
uslugi vo vrska so dijaliza i ve`bi za rehabilitacija na vidot, sluhot i
govorot nadvor od mestoto na ìveewe, a koi se sproveduvaat ambulantski.
162
IV. POSTAPKATA ZA OSTVARUVAWE NA PRAVATA OD

ZADOL@ITELNOTO ZDRAVSTVENO OSIGURUVAWE
Prijava - odjava za zadolìtelnoto zdravstveno osiguruvawe
^len 25
Prava od zadolìtelnoto zdravstveno osiguruvawe moè da ostvari
samo lice na koe mu e utvrdeno svojstvo na osigurenik, odnosno osigureno
lice soglasno so ovoj zakon.
Svojstvo na osigurenik i osigureno lice se utvrduva vrz osnova na
prijava za zdravstveno osiguruvawe {to ja podnesuva obvrznikot za uplata
na pridonesot.
Prijavata za zdravstveno osiguruvawe se podnesuva do Fondot vo
rok od osum dena od denot na zasnovaweto na rabotniot odnos odnosno od
denot na steknuvaweto na svojstvoto vrz osnova na koe e dolèn da podnese
prijava za zadolìtelno zdravstveno osiguruvawe.
Ako Fondot po podnesenata prijava ne priznae svojstvo na osigurenik
ili toa svojstvo go priznae po druga osnova, dolèn e za toa da donese re-
{enie.
Po prestanokot na osnovot za zadolìtelno zdravstveno osiguruva-
we, obvrznicite za uplata na pridonesot se dol`ni vo rok od osum dena da
podnesat odjava na osiguruvaweto.
Na~inot na prijavuvawe i odjavuvawe na osigurenikot, odnosno na
osigurenoto lice go utvrduva Fondot so op{t akt.
Utvrduvawe ia svojstvoto ia osigurenik
^len 26
Ako obvrznikot za podnesuvawe na prijava od ~len 25 na ovoj zakon
ne podnese prijava za osiguruvawe, liceto za koe ne e podnesena prijava
moè da bara Fondot so re{enie da go utvrdi svojstvoto na osigurenik.
Ako obvrznikot za podnesuvawe na prijava od ~len 25 na ovoj zakon
ne podnese prijava za zadolìtelno zdravstveno osiguruvawe, Fondot po
slu`bena dol`nost so re{enie go utvrduva svojstvoto na osigurenik.
Dokaùvawe na svojstvoto na osigurenik
^len 27
Pravata od zadolìtelnoto zdravstveno osiguruvawe vo ramkite
na obemot na pravata utvrdeni so ovoj zakon osigurenite lica gi ostvaruva-
163
at vrz osnova na zdravstvena legitimacija ili karti~ka za zdravstveno

osiguruvawe i dokaz deka pridonesot za zadolìtelnoto zdravstveno
osiguruvawe e platen.
Formata i sodrìnata na zdravstvenata legitimacija, odnosno na
karti~kata za zdravstveno osiguruvawe, na~inot na izdavawe i koristewe,
kako i dokazot od stavot 1 na ovoj ~len gi utvrduva Fondot so op{t akt.
Izbor na lekar
^len 28
Osigurenoto lice ima pravo i dol`nost da izbere lekar vo primar-
nata zdravstvena za{tita.
Izbraniot lekar e dolèn na osigurenoto lice da mu ukaùva zdravs-
tveni uslugi od primarnata zdravstveia za{tita i da go sledi negovoto
zdravje.
Sekoj izbran lekar e dolèn, vo slu~aj na negovo otsustvo ili privre-
mena spre~enost za rabota, na svoite pacienti da im obezbedi zamena so
soodveten lekar od primarnata zdravstvena za{tita.
Lekarot moè da go odbie izborot na osigurenoto lice ako pokaùva
nedoverba ili ne postapuva spored negovite soveti.
Na~inot na ostvaruvawe na pravoto za izbor i promena na lekar go
utvrduva Fondot so o{pt akt.
Upatuvawe
^len 29
Osigurenoto lice moè da koristi zdravstveni uslugi vo specijalis-
ti~ko-konsultativnata i vo bolni~kata zdravstvena za{tita, so upat od
izbraniot lekar, soglasno so ~len 9 stav 2 na ovoj zakon.
Po isklu~ok od stav 1 na ovoj ~len, vo itni slu~ai, osigurenikot
moè da koristi zdravstveni uslugi bez upat.
Lekuvawe vo stranstvo
^len 30
Osigurenoto lice moè da koristi bolni~ko lekuvawe vo stranstvo
so odobrenie na Fondot, ako e vo pra{awe zaboluvawe koe ne moè da se
lekuva vo Republikata, a vo zemjata vo koja osigurenikot se upatuva postoi
mo`nost za uspe{no lekuvawe na toa zaboluvawe.
Osigurenikot koj e upaten na privremena rabota vo stranstvo moè
da koristi zdravstveni uslugi vo stranstvo vo obem utvrden so ovoj zakon.
Osigurenite lica koi privremeno prestojuvaat vo stranstvo moàt
da koristat samo itna medicinska pomo{.
Na~inot na koristewe na zdravstveni uslugi spored stavovite 1, 2 i
3 na ovoj ~len i najpovolnite ceni na zdravstvenite uslugi vo stranstvo gi
utvrduva Fondot so op{t akt na koj ministerot za zdravstvo dava soglasnost.
164
Postapka za ostvaruvawe na pravata od zadolìtelnoto zdravstveno

osiguruvawe
^len 31
Vo postapkata za ostvaruvawe na pravata i obvrskite uterdeni so
ovoj zakon se primenuvaat odredbite od Zakonot za op{tata upravna postap-
ka, ako so ovoj zakon poinaku ne e opredeleno.
Za pravata utvrdeni so ovoj zakon vo prv stepen re{ava Fondot, a vo
vtor stepen ministerot za zdravstvo.
Protiv kone~noto re{enie na ministerot za zdravstvo moè da se
vodi upraven spor.
V. UÊSTVO NA OSIGURENITE LICA
Pla}awe na u~estvo
^len 32
Osigurenite lica u~estvuvaat so li~ni sredstva pri koristeweto
na zdravstveni uslugi i lekovi, no najmnogu do 20% od prose~niot iznos na
vkupnite tro{oci na zdravstve-nata usluga, odnosno lekovite.
Za zdravstvenite uslugi za odobreno lekuvawe vo stranstvo, osigure-
noto lice u~estvuva so 20% od vkupnite tro{oci.
Visinata na u~estvoto od stav 1 na ovoj ~len vo fiksen iznos, obratno
proporcionalno od cenite na uslugite, ja utvrduva Fondot so op{t akt na
koj ministerot za zdravstvo dava soglasnost.
^len 33
Osigurenite lica u~estvuvaat do 50% od utvrdenata cena na
protezite, ortopedskite i drugi pomagala i sanitetski sredstva, izrabote-
ni od standarden materijal, soglasno so ~len 9 stav 1 to~ka 3 pod 5 ia ovoj
zakon.
Visinata na u~estvoto od stav 1 na ovoj ~len ja utvrduva Fondot so
op{t akt na koj ministerot za zdravstvo dava soglasnost.
Osloboduvawe od u~estvo
^len 34
Od u~estvoto utvrdeno vo ~len 32 na ovoj zakon se osloboduvaat:
-osigurenite lica za lekarski pregled kaj izbraniot lekar i itna
medicinska pomo{ na povik;
- decata so posebni potrebi, spored propisiste za socijalna za{tita;
-korisnici na postojana pari~na pomo{, licata smesteni vo ustanovi
za socijalna za{tita i vo drugo semejstvo, spored propisite za socijalna
165
za{tita, osven za lekovite od listata na lekovi izdadeni na recept vo

primarnata zdravstvena za{tita i za lekuvaweto vo stranstvo;
-du{evno bolni lica smesteni vo psihijatriski bolnici i mentalno
retardirani lica bez roditelska grià i
-osigurenite lica koi vo tekot na edna kalendarska godina platile
u~estvo vo specijalisti~ko konsultativnata i bolni~kata zdravstvena
za{tita, osven za lekovite od listata na lekovi izdadeni na recept vo
primarnata zdravstvena za{tita i za lekuvawsto vo stranstvo vo iznos
povisok od 70% od prose~nata ostvarena mese~na neto plata vo Republikata
vo prethodnata godina.
Za osigurenite lica koi ostvaruvaat mese~en neto prihod vo semejs-
tvoto pomal od prose~nata neto plata vo Republikata vo prethodnata godi-
na, kako i za odredeni vozrasni grupi, Fondot so op{t akt, na koj ministerot
za zdravstvo dava soglasnost, }e opredeli ponizok iznos za osloboduvawe
od pla}awe na participacija od iznosot utvrden vo stav 1 alineja 4 na ovoj
~len.
^len 35
Od u~estvoto utvrdeno vo ~len 33 na ovoj zakon se osloboduvaat
decata do 18-godi{na vozrast i osigurenite lica koi imaat potreba od
protezi za dolni i gorni ekstremiteti, slu{ni protezi, ortoopti~ki
pomagala i invalidska koli~ka i od medicinski pomagala za funkcija na
fiziolo{kite praznewa.
^len 36
U~estvoto na osigurenoto lice so li~ni sredstva vo cenata na zdrav-
stvenite uslugi i na lekovite e prihod na Fondot, se pla}a vo zdravstvenata
ustanova, a Fondot vr{i kontrola na naplatenite sredstva.
VI.OBEZBEDUVAWE NA SREDSTVA
Izvori na sredstva
^len 37
Sredstva za zadolìtelnoto zdravstveno osiguruvawe se obezbedu-
vaat od:
1) pridonesi od:
-bruto platite i nadomestocite na platite na vrabotenite,
-penziite i nadomestocite od penznskoto i invalidskoto osiguru-
vawe,
-prihodite na licata koi samostojno vr{at dejnost;
-sredstva za nevrabotenite lica i
-sredstvata na drugite obvrznici na pridones;
2) dopolnitelen pridones za slu~aj na povreda na rabota i profesi-
onalno zaboluvawe;
166
3) u~estvo na osigurenicite;
4) buxetot na Republikata;
5) kamati i dividenda;
6) podaroci, legati i
7) drugi prihodi.
Obvrska za pla}awe na pridonesot
^len 38
Osigurenicite od ~len 5 na ovoj zakon pla}aat pridones za zadolì-
telno zdravstveno osiguruvawe.
Pridonesot za zadolìtelnoto zdravstveno osiguruvawe go presme-
tuvaat, zadrùvaat i uplatuvaat:
1) pravnite, fizi~kite lica i dràvnite organi (vo natamo{niot
tekst:rabotodavci) za osigurenicite od ~len 5 stav 1 to~ki 1 i 2 na ovoj zakon;
2) Fondot na penzisko i invalidsko osiguruvawe na Makedonija za
osigurenicite od ~len 5 stav 1 to~ka 6 na ovoj zakon;
3) Zavodot za vrabotuvawe za osigurenicite od ~len 5 stav 1 to~ka 7
na ovoj zakon;
4) nadle`niot organ na upravata za osigurenicite od ~len 5 stav 1
to~ki 8, 9, 12 i 13 na ovoj zakon i
6) sami za sebe osigurenicite od ~len 5 stav 1 to~ki 3,4,5,10,11, 14 i
stav 2 na ovoj zakon.
^len 39
Osigurenicite od ~len 5 stav 1 to~ki 1, 2 3 i 4 na ovoj zakon pla}aat
dopolnitelen pridones za zadolìtelno zdravstveno osiguruvawe za slu~aj
na povreda na rabota i profesionalno zaboluvawe.
Osnovica za presmetuvawe na pridonesot
^len 40
Osnovica za presmetuvawe i pla}awe na pridonesot za zadolìtelno
zdravstveno osiguruvawe od ~lenovite 38 i 39 na ovoj zakon, za osigureni-
cite na koi se utvrduva plata e bruto platata i nadomestokot na platata.
Bruto plata, vo smisla na ovoj zakon, pretstavuva platata vo koja se
sodràni i pridonesite i danocite {to se pla}aat od platata, odnosno
nadomestokot na plata.
Za osigurenicite na koi ne se utvrduva plata kako osnovica za pres-
metuvawe na pridonesot za zadolìtelnoto zdravstveno osiguruvawe se
zema osnovicata od koja se presmetuva i pla}a personalniot danok od plata,
zgolemena so pridonesite i danocite od plata (bruto osnovica).
Osnovicata za presmetuvawe na pridonesot od stavovite 1 i 3 na
ovoj ~len, ne moè da bide pomala od najniskata plata po rabotnik utvrdena
167
so kolektiven dogovor pomnoèna so prose~niot koeficient na sloènost

na trudot kaj rabotodavecot.
Na rabotnicite koi pokraj platata primaat i pari~en nadomestok
za skrateno rabotno vreme, odnosno za pomala plata spored propisite za
penzisko i invalidsko osiguruvawe, vo osnovicata za presmetuvawe na pri-
donesot za zadolìtelno zdravstveno osiguruvawe se zema i nadomestokot
ostvaren spored tie propisi.
^len 41
Osnovica za presmetuvawe na pridonesot za zadolì-gelnoto
zdravstveno osiguruvawe na osigurenicite od ~len 5 stav 1 to~ka 5 na ovoj
zakon e platata od vr{eweto na dejnosta, odnosno utvrdeniot katastarski
prihod.
Osnovicata od stav 1 na ovoj ~len ne moè da bide pomala od najnis-
kata plata utvrdena so kolektiven dogovor za soodvetnata dejnost.
^len 42
Osnovica za presmetuvawe i pla}awe na pridonesot za zadolìtel-
noto zdravstveno osiguruvawe na korisnicite na penzii, odnosno nadomes-
toci spored propisite na penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, kako i
korisnici na stranski penzii e visinata na penzijata, odnosno visinata na
nadomestokot.
^len 43
Za gra|anite od ~len 5 stav 2 na ovoj zakon koi pristapuvaat kon
zadolìtelnoto zdravstveno osiguruvawe, osnovica za presmetuvawe na
pridonesot za zadolìtelno zdravstveno osiguruvawe e prose~no isplate-
nata mese~na neto plata po rabotnik vo stopanstvoto.
^len 44
Za osigurenicite od ~len 5 stav 1 to~ki 7, 8, 9, 12, 13 i 14 na ovoj
zakon, osnovica za presmetuvawe i pla}awe na pridonesot za zadolìtelno
zdravstveno osiguruvawe e iznosot od 65% od prose~no isplatenata mese~-
na neto plata po rabotnik vo stopanstvoto.
^len 45
Osnovica za presmetuvawe na pridonesot za zadolìtelno zdravs-
tveno osiguruvawe zaradi koristewe na zdravstveni uslugi vo stranstvo,
za osigurenicite upateni za izvr{uvawe na rabota vo stranstvo od nadle-
èn dràven organ, odnosno pravni i fizi~ki lica, koi ne se osigureni kaj
stranskiot nositel na osiguruvawe, e platata {to ja primaat vo zemjata i
vo stranstvo.
168
Stapki na pridonesite
^len 46
Stapkite na pridonesite za zadolìtelno zdravstveno osiguruvawe
se utvrduvaat kako edinstveni stapki koi po predlog na Vladata, gi utvrdu-
va Sobranisto na Republika Makedonija.
So aktot od stav 1 na ovoj ~len Sobranisto na Republika Makedonija
gi utvrduva i osnovicite i visinata na pridonesot za oddelni kategorii
na osigurenici koi ne se opredeleni so ovoj zakon.
Presmetuvawe i uplatuvawe na pridonesot
^len 47
Pridonesot za zalolìtelnoto zdravstveno osiguruvawe go presme-
tuvaat, zadrùvaat i uplatuvaat obvrznicite od ~len 38 na ovoj zakon pri
sekoja isplata na plata, nadomestok na plata, penzija, odnosno drug pari~en
nadomestok.
Nositelot na platniot promet kaj koj obvrznikot ima ìro-smetka
vr{i prethodna kontrola na presmetuvaweto i uplatuvaweto na pridone-
sot za zadolìtelnoto zdravstveno osiguruvawe.
Presmetuvaweto i naplatuvaweto na pridonesot od osigurenici koi
sami se obvrznici za pla}awe na pridones za zadolìtelno zdravstveno
osiguruvawe go vr{i fondot.
^len 48
Za presmetuvaweto, uplatuvaweto, stasanosta, zastarenosta i otpi-
{uvaweto na pridonesot za zadolìtelnoto zdravstveno osiguruvawe, kako
i za kaznenite kamati se prime-nuvaat propisite za presmetuvawe i naplata
na personalniot danok od dohod.
Kontrola na presmetuvaweto i uplatuvaweto na pridonesot
^len 49
Fondot vr{i kontrola na presmetuvaweto i uplatuvaweto na prido-
nesot za zadolìtelno zdravstveno osiguruvawe za site obvrznici na
pridones.
Ako pri kontrolata od stav 1 na ovoj ~len se utvrdi deka pridonesot
za zadolìtelno zdravstveno osiguruvawe ne e pravilno presmetan i upla-
ten soglasno so ovoj zakon, Fondot }e pokrene postapka za naplatata na
osnovniot dolg zaedno so zakonskata kamata spored propisite za izvr{nata
odnosno pari~nata postapka.
169
^len 50
Pravnite i fizi~kite lica obvrznici za presmetuvawe i uplata na
pridones za zadolìtelnoto zdravstveno osiguruvawe se dol`ni da gi dos-
tavat podatocite i da gi stavat na raspolagawe site dokumenti od zna~ewe
za utvrduvawe na visi-nata na presmetaniot i uplateniot pridones, kako i
za ostvaruvawe na pravoto na nadomestok na plata.
^len 51
Fondot moè da bara od Upravata za javni prihodi ili druga nadle`-
na institucija da vr{i kontrola na presmetuvaweto i uplatuvaweto na
pridonesot za zadolìtelno zdravstveno osiguruvawe.
Odnosite me|u Fondot i institucijata od stav 1 na ovoj ~len se uredu-
vaat so dogovor.
^len 52
Za osigurenicite za koi Fondot }e utvrdi deka pridonesot ne e
redovno uplatuvan ili uplatata zadocnila pove}e od 60 dena, pravata od
zadolìtelnoto zdravstveno osi-guruvawe na osigurenite lica se uskratu-
vaat, osven pravoto na itna medicinska pomo{.
Uskratenite prava od stav 1 na ovoj ~len povtorno se vospostavuvaat
so denot na namiruvaweto na site pristignati, a ne uplateni obvrski.
VII. FOND ZA ZDRAVSTVENO OSIGURUVAWE
Status na Fondot
^len 53
Se osnova Fond za zdravstveno osiguruvawe na Makedonija za sprove-
duvawe na pravata i obvrskite od zadolìtelnoto zdravstveno osiguruvawe.
Fondot vr{i dejnost od javen interes i vr{i javni ovlastuvawa
utvrdeni so ovoj zakon.
Fondot ima svojstvo na pravno lice;
Fondot e samostoen vo svojata rabota;
Sedi{teto na Fondot e vo Skopje;
Fondot ima statut i
Fondot ima edinstvena ìro-smetka.
Delokrug na rabota
^len 54
Fondot gi vr{i slednive raboti:
1) gi sproveduva propisite i politikata na razvojot i unapreduva-
weto na zdravstvenata za{tita vo vrska so zadolìtelnoto zdravstveno
osiguruvawe;
170
2) so op{ti akti gi ureduva pra{awata za koi e ovlasten so ovoj zakon;

3) planira i pribira sredstva od zadolìtelnoto zdravstveno
osiguruvawe;
4) obezbeduva ostvaruvawe na prava od zadolìtelnoto zdravstveno
osiguruvawe na osigurenite lica, se griì za zakonito ostvaruvawe na
nivnite prava i im pruà stru~na pomo{ pri ostvaruvawata na nivnite
prava i interesi;
5) gi pla}a zdravstvenite uslugi za osigurenite lica na zdravstve-
nite ustanovi koi gi obezbeduvaat zdravstvenite uslugi;
6) gi pla}a nadomestocite na plati i drugi pari~ni nadomestoci;
7) so op{t akt gi utvrduva cenite na zdravstvenite uslugi od zadolì-
telnoto zdravstveno osiguruvawe, na koi ministerot za zdravstvo dava
soglasnost;
8) gi utvrduva referentnite ceni za lekovite, medicinskite pomagala,
opremata, protezite, ortopedskite i drugi pomagala i potro{nite materijali
koi se koristat vo zdravstvenata za{tita na osigurenite lica {to Fondot gi
nadomestuva, na koj ministerot za zdravstvo dava soglasnost;
9) dogovara obezbeduvawe na zdravstveni uslugi na osigurenite lica
so zdravstvenite ustanovi spored normativi i standardi bazirani vrz
usvoena medicinska doktrina za efikasna i racionalna zdravstvena
za{tita;
10) razviva sopstven informativen sistem so potrebni podatoci za
zadolìtelnoto zdravstveno osiguruvawe;
11) gi sproveduva me|unarodnite dogovori vo delot na zadolìtel-
noto zdravstveno osiguruvawe;
12) vr{i uvid i kontrola na dogovoreniot obem i vid na obezbedeni
zdravstveni uslugi na osigurenite lica vo zdravstvenite ustanovi;
13) prezema merki za efikasno, efektivno i ekonomi~no koristewe
na sredstvata od zadolètelnoto zdravstveno osiguruvawe;
14) odlu~uva za pravata od zadolìtelnoto zdravstveno osiguruvawe
vo prv stepen i
15) vr{i i drugi raboti vo vrska so pravata i obvrskite od zadolì-
telnoto zdravstveno osiguruvawe.
Upraven odbor
^len 55
So Fondot upravuva Upraven odbor.
Upravniot odbor se sostoi od 13 ~lena koi gi imenuva Sobranieto na
Republika Makedonija za vreme od dve godini i toa:
-{est pretstavnici na osigurenicite,
-dvajca pretstavnici od rabotodavcite,
-trojca pretstavnici od zdravstvenite ustanovi, na predlog na
komorite od oblasta na zdravstvoto,
171
-eden pretstavnik od Ministerstvoto za zdravstvo i

-eden pretstavnik od Ministerstvoto za finansii.
Upravniot odbor od svoite ~lenovi izbira pretsedatel i zamenik na
pretsedatelot.
Delokrug na rabota na Upravniot odbor
^len 56
Upravniot odbor na Fondot gi vr{i slednive raboti:
1) u~estvuva vo utvrduvawe na razvojot na zadolìtelnoto zdrav-
stveno osiguruvawe;
2) donesuva statut na Fondot;
3) gi donesuva op{tite akti predvideni so ovoj zakon;
4) donesuva programa i plan za rabota;
5) donesuva akti za organizacija i sistematizacija na Fondot;
6) utvrduva Buxet i zavr{na smetka na Fondot
7) donesuva programa za investicioni vloùvawa vo zdravstvoto
vrz osnova na utvrdeni zdravstveni prioriteti;
8) usvojuva godi{en izve{taj za raboteweto na Fondot;
9) se griì za ostvaruvawe na zadolìtelnoto zdravstveno
osiguruvawe;
10) go sledi ostvaruvaweto na me|unarodnite dogovori i me|udràv-
nite spogodbi od oblasta na zdravstvenoto osiguruvawe;
11) razgleduva pra{awa, izve{tai, informacii i drugi materijali
vo vrska so sostojbata i problemite od zadolìtelnoto zdravstveno
osiguruvawe i drugi raboti od nadle`nost na Fondot;
12) imenuva i razre{uva direktor na Fondot;
13) osnova komisii i drugi rabotni tela i
14) odlu~uva i za drugi raboti utvrdeni so zakon i statut na Fondot.
Upravniot odbor gi donesuva odlukite so mnozinstvo na glasovi od
vkupniot broj na ~lenovi.
Pred donesuvaweto na op{tite akti predvideni so ovoj zakon Uprav-
niot odbor mora da pobara mislewe od komorite od oblasta na zdravstvoto,
zdravstvenite organizacii i drugite asocijacii.
Na aktite od stav 1 to~ki 5, 6 i 7 na ovoj ~len ministerot za zdravstvo
dava soglasnost.
Direktor
^len 57
Rabotovoden organ na fondot e direktorot.
Direktorot na Fondot ima zamenik
Za direktor na Fondot i negov zamenik se imenuvaat lica so visoko
obrazovanie.
172
Direktorot na Fondot i negoviot zamenik gi imenuva Upravniot odbor po

pat na javen konkurs, za vreme od ~etiri godini, so mo`nost za u{te eden izbor.
Soglasnost na odlukata za imenuvawe na direktorot na fondot i
negoviot zamenik dava Vladata na Republika Makedonija.
^len 58
Direktorot na Fondot:
- rakovodi so rabotata na Fondot;
- go zastapuva i pretstavuva Fondot;
- predlaga op{ti akti;
- se griì za sproveduvawe na propisite i op{tite akti na Fondot i
- vr{i i drugi raboti opredeleni so propisite, statutot i op{tite
akti na Fondot.
^len 59
Upravniot odbor gi razre{uva direktorot na Fondot i negoviot
zamenik i pred rokot za koi bile imenuvani:
- na negovo barawe;
-ako nastane nekoja od pri~inite, poradi koi spored propisite za ra-
botni odnosi mu prestanuva rabotniot odnos po sila na zakonot;
-ako ne postapuva spored zakonot, statutot i op{tite akti na Fondot
ili neopravdano ne gi sproveduva odlukite na Upravniot odbor ili postapu-
va vo sprotivnost so niv;
-ako so svojata nesovesna i nepravilna rabota mu predizvika na Fon-
dot zna~itelna {teta ili ako gi zanemaruva, ili ne gi izvr{uva svoite
obvrski i poradi toa nastanat, ili bi moèle da nastanat pote{ki naru{u-
vawa vo dejnosta na Fondot;
-ako go popre~uva ili na drug na~in go onevozmoùva ostvaruvaweto
na pravata i obvrskite od zdravstvenoto osiguruvawe i
-ako raboti sprotivno na zakonot.
Soglasnost na odlukata za razre{uvawe na direktorot na Fondot i
negoviot zamenik dava Vladata na Republika Makedonija.
Stru~na slu`ba na Fondot
^len 60
Zaradi izvr{uvawe na stru~nite, administrativnite i drugi raboti
Fondot osnova edinstvena stru~na slu`ba.
Stru~nata slu`ba na Fondot se organizira zaradi obezbeduvawe na
nepre~eno, racionalno i uspe{no vr{ewe na rabotite na Fondot, kako i
dostapno ostvaruvawe na pravata od zadolìtelnoto zdravstveno osiguru-
vawe na site osigureni lica na teritorijata na Republikata.
Stru~nata slu`ba na Fondot se organizira vo centralna slu`ba i
podra~ni slu`bi.
173
Statut
^len 61
So statutot na Fondot osobeno se ureduvaat:
-organizacijata i na~inot na raboteweto na Fondot;
-pravata, obvrskite i odgovornostite na organite na Fondot;
-pretstavuvaweto i zastapuvaweto na fondot;
-javnosta vo raboteweto na Fondot i negovite organi;
-postapkata za izbor i razre{uvawe na direktor na Fondot;
-na~inot na predlagawe na ~lenovite na Upravniot odbor i
-drugi pra{awa od zna~ewe za raboteweto na Fondot.
Soglasnost na statutot na Fondot dava Sobranieto na Republika
Makedonija.
Sredstva za rabota
^len 62
Sredstvata za rabota na Fondot se obezbeduvaat od pridonesot za
zadolìtelno zdravstveno osiguruvawe i drugi izvori na sredstva od ~len
37 na ovoj zakon.
Sredstvata od stav 1 na ovoj ~len se uplatuvaat na smetkata na Fondot.
Fondot ne moè da se zadolùva so kredit kaj delovnite banki, nitu
da prifa}a dolgovi na zdravstvenite ustanovi kaj delovnite banki.
Namena na sredstvata
^len 63
Fondot, vrz osnova na na~elata na efikasno, efektivno i ekonomi~no
koristewe na sredstvata gi pokriva tro{ocite za:
1)zdravstvenite uslugi opfateni vo osnovniot paket na zdravstve-
nite uslugi {to zdravstvenite ustanovi gi pruàat na osigurenite lica;
2)lekovi, pomo{ni medicinski materijali koi sluàt za primena na
lekovite i sanitetski materijal potreben za lekuvawe, utvrdeni so op{t
akt;
3)protezi, ortopedski i drugi pomagala, pomo{ni i sanitetski spra-
vi i materijali i zabotehni~ki sredstva, utvrdeni so op{t akt;
4)pari~ni nadomestoci;
5)investicioni vloùvawa za sozdavawe i podobruvawe na uslovite
za ukaùvawe na zdravstveni uslugi na osigurenite lica;
6) vr{eweto na funkcijata na Fondot;
7) del od merkite i aktivnostite za sproveduvawe na preventivnite
i drugi programi za lekuvawe odredeni bolesti, kako i za hendikepiranite
lica, soglasno so Zakonot za zdravstvenata za{tita i
8)drugi potrebi za sproveduvawe na zadolìtelnoto zdravstveno
osiguruvawe.
174
Rezerva va Fondot
^len 64
Fondot formira rezerva na sredstva so izdvojuvawe od vi{okot na
prihodite nad tro{ocite ostvareni vo prethodnata godina.
Izdvojuvaweto vo rezerva na Fondot se vr{i dodeka rezervata ne
dostigne visina od 8% od tro{ocite na Fondot ostvareni vo prethodnata
godina.
Sredstvata na rezervata se koristat za obezbeduvawe na stabilno i
likvidno rabotewe na Fondot.
Nadzor na rabotata va Fondot
^len 65
Nadzor nad zakonitosta na rabotata na Fondot vr{i Ministerstvoto
za zdravstvo.
Ministerot za zdravstvo moè da zapre od izvr{uvawe op{t akt na
Fondot, ako ne e vo soglasnost so zakonot ili so Ustavot, do donesuvawe na
odluka na Ustavniot sud na Republika Makedonija.
Ako ministerot za zdravstvo, vo rok od 30 dena od denot na donesuva-
we na re{enieto za zapirawe ia aktot ne povede postapka pred Ustavniot
sud, re{enieto za zapirawe na izvr{uvaweto prestanuva da vaì.
^len 66
Revizija na materijalnoto i finansiskoto rabotewe na Fondot se
vr{i soglasno so Zakonot za dràvnata revizija.
Izve{taj za rabotata
^len 67
Fondot e dolèn najmalku edna{ godi{no da dostavuva izve{taj za
svojata rabota na Ministerstvoto za zdravstvo, Vladata i Sobranieto na
Godi{niot izve{taj se dostavuva vo rok od 60 dena od istekot na
rokot za dostavuvaws na godi{nata smetka na Fondot.
175
VIII. ODNOSI NA FONDOT SO ZDRAVSTVENITE

USTANOVI
Planirawe i finansirawe na zdravstvenite uslugi
^len 68
Zdravstvenite ustanovi se dol`ni da gi planiraat sredstvata pot-
rebni za obezbeduvawe na odreden obem na zdravstveni uslugi.
Zdravstvenite ustanovi se dol`ni na Fondot da mu dostavuvaat fi-
nansiski i drugi podatoci na na~in i vo rokovi utvrdeni so op{t akt na
Fondot.
Fondot vo ramkite na planiranite sredstva, za sekoja godina utvrduva
plan i programa za zdravstvenite uslugi koi se finansiraat od sredstvata
na zadolìtelnoto zdravstveno osiguruvawe.
Planot i programata od stav 3 na ovoj ~len se dostavuvaat do Mini-
sterstvoto za zdravstvo i Ministerstvoto za finansii najdocna do 30 sep-
temvri vo tekovnata godina za narednata godina.
Dogovori so zdravstvenite ustanovi
^len 69
Fondot so op{t akt, utvrduva kriteriumi za sklu~uvawe na dogovori
so zdravstvenite ustanovi i za na~inot na pla}aweto na zdravstvenite
uslugi spored:
-brojot na osigurenite lica vo primarnata zdravstvena za{tita;
- utvrdenite ceni na zdravstvenite uslugi;
-programite za oddelni vidovi zdravstvena za{tita, odnosno uslugi i
-drugi kriteriumi.
Ministerot za zdravstvo dava soglasnost na op{tiot akt od stav 1
na ovoj ~len.
^len 70
Za izvr{uvawe na zdravstvenite uslugi Fondot sklu~uva dogovori
so zdravstvenite ustanovi.
Vo dogovorot od stav 1 na ovoj ~len se ureduva vidot, obemot, kvalite-
tot i rokovite za ostvaruvawe ia zdravstvenata za{tita, odnosno zdravs-
tvenite uslugi, na~inot na presmetuvaweto i pla}aweto na zdravstvenite
uslugi, pri~inite i uslovite pod koi moè da se raskine dogovorot.
Kontrola na tro{ewe na sredstvata
^len 71
Fondot vr{i kontrola na sredstvata na zdravstvenite ustanovi
ostvareni od Fondot, kako i ia namenskoto i ekonomi~noto koristewe na
tie sredstva.
Kontrolata od stav 1 na ovoj ~len ja vr{at stru~ni lica ovlasteni
od direktorot na Fondot.
176
Re{avawe va sporovi
^len 72
Sporovite {to }e nastanat me|u zdravstvenata ustanova i Fondot
gi re{ava izbran, odnosno nadleèn sud, spored propisite za parni~nata
postapka.
DEL II
DOBROVOLNO ZDRAVSTVENO OSIGURUVAWE
^len 73
Gra|anite za sebe i za ~lenovite na svoite semejstva, odnosno raboto-
davcite za svoite rabotnici, moàt dopolnitelno da se osiguraat so dobro-
volno zdravstveno osiguruvawe soglasno so ovoj zakon i propisite za osigu-
ruvawe, zaradi pokrivawe na tro{ocite za zdravstveni uslugi koi ne se
opfateni so zadolìtelnoto zdravstveno osiguruvawe.
Dru{tvoto za osiguruvawe so op{t akt poblisku gi utvrduva uslovi-
te i na~niot na sproveduvaweto na dobrovolnoto zdravstveno osiguruvawe.
^len 74
Dobrovolnoto zdravstveno osiguruvawe moè da se vospostavi,
dopolnitelno za lica za koi prethodno e vospostaveno zadolìtelno zdravs-
tveno osiguruvawe.
Sredstvata od dobrovolnoto zdravstveno osiguruvawe ne moàt da
se koristat za pla}awe na zdravstveni uslugi opfateni so zadolìtelno
zdravstveno osiguruvawe.
^len 75
Dobrovolnoto zdravstveno osiguruvawe se vospostavuva so dogovor
me|u osigurenikot i dru{tvoto za osiguruvawe.
DEL III
NADOMESTOK NA [TETA
^len 76
Osigurenoto lice na koe mu e izvr{ena isplata od sredstvata na
Fondot e dol`no da go vrati primeniot iznos i da ja nadomesti {tetata ako:
-vrz osnova na nevistiniti podatoci za koi znael ili bil dolèn da
znae deka se nevistiniti, ili na drug pritiv praven na~in ostvaril primawa
na koi nemal pravo ili gi ostvaril vo pogolem iznos otkolku {to mu pripa-
|aat;
-ostvaril primawa poradi toa {to ne prijavil promeni koi vlijaat
vrz gubeweto ili obemot na pravito, a znael ili bil dolèn da znae za tie
promeni i
-ostvaril pari~ni primawa pogolemi od iznosot {ti mu bil utvrden
so re{enie na Fondot.
177
^len 77
Fondot ima pravo da bara nadomestok na {teta {to mu e pri~ineta
od organizaciite ili rabotodavcite ako {tetata nastanala poradi toa
{to ne dale podatoci, ili {to dale nevistiniti podatoci za faktite od
koi zavisi steknuvaweto ili opredeluvaweto na obemot na pravata od
zadolìtelnoto zdravstveno osiguruvawe.
Fondot ima pravo da bara nadomestok na {teta od korisnikot za
zadolìtelnoto zdravstveno osiguruvawe koj, spored ovoj zakon, e dolèn
sam da dava podatoci vo vrska so ostvaruvaweto na negovite prava i obvrs-
ki vo slu~aite predvideni vo stav 1 na ovoj ~len..
^len 78
Fondot ima pravo da bara nadomestok za pri~inetata {teta od lice
koe predizvikalo bolest, povreda ili smrt na korisnik na prava od zadolì-
telnoto zdravstveno osiguruvawe.
Za {tetata koja vo slu~aite od stav 1 na ovoj ~len ja pri~inil
rabotnik na rabota ili vo vrska so rabotata na treti lica odgovara organi-
zacijata, odnosno rabotodavecot vo soglasnost so propisite za rabotnite,
odnosno obligacionite odnosi.
Fondot za slu~aite od stav 2,na ovoj ~len, ima pravo da bara nadomes-
tok na {teta i neposredno od rabotnikot, ako {tetata e pri~ineta namerno.
^len 79
Fondot ima pravo da bara nadomestok na {teta od organizacijata,
odnosno od rabotodavecot ako bolesta, povredata i smrtta na korisnikot
na pravata od zadolìtelnoto zdravstveno osiguruvawe nastanale poradi
toa {to ne bile prezemeni merki za za{tita pri rabota ili drugi merki za
za{tita na gra|anite.
Fondot ima pravo da bara nadomestok na {teta od organizacijata,
odnosno rabotodavecot i koga {tetata e nastanata poradi toa {to rabot-
nikot stapil na rabota bez prethodno izvr{en zdravstven pregled.
^len 80
Fondot ima pravo da bara nadomestok na {teta vo slu~aite od ~len
78 na ovoj zakon i neposredno od dru{tvoto za osiguruvawe na imoti i lica
kaj koe ova lice e osigureno od odgovornosta za {teta na treti lica, spored
propisite za zadolìtelno osiguruvawe na imoti i lica.
^len 81
Fondot ima pravo da bara nadomestok na {teta vo slu~aite predvi-
deni so ovoj zakon, bez ogled na toa {to {tetata nastanala so isplata na
davawa koi kako pravo pripa|aat od sredstvata za zadolìtelnoto zdrav-
stveno osiguruvawe.
178
[tetata za koja Fondot ima pravo da bara nadomestok vo slu~aite

predvideni so ovoj zakon gi opfa}a tro{ocite za zdravstvena za{tita,
nadomestokot na platata i drugi pari~ni nadomestoci koi se isplatuvaat
na tovar na sredstvata na Fondot.
^len 82
Pri utvrduvawe na pravata na nadomestok na {teta vo slu~aite
predvideni so ovoj zakon se primenuvaat odredbite na Zakonot za obligaci-
onite odnosi.
^len 83
Koga Fondot }e utvrdi deka nastanala {teta na sred-stvata so koi
toj upravuva, }e gi povika organizacijata, rabotodavecot, dru{tvoto za
osiguruvawe na imoti i lica i drugi lica koi spored ovoj zakon se dol`ni
vo opredelen rok da ja nadomestat {tetata.
Ako {tetata ne bide nadomestena vo opredeleniot rok, Fondot moè
da podnese tu`ba do nadle`niot sud.
.
DEL IV
KAZNENI ODREDBI
^len 84
zdravstvena ustanova, ako:
1) ne ovozmoì sloboden izbor na lekar (~len 28),
2) vo slu~aj na podolgo traewe na privremenata spre~enost za rabota
ne go upati osigurenikot do nadle`niot organ za ocenuvawe na rabotnata
sposobnost spored propisite za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe
(~len 22);
3) sprotivno na odredbite na ovoj zakon ili na op{t akt na Fondot gi
skusi ili gi ograni~i pravata {to mu pripagaat na osigurenikot;
4) go pro{iri pravoto na zdravstvenata za{tita, mu ovozmoì koris-
tewe na pravo na lice na koe ne mu pripa|a takvo pravo sporsd ovoj zakon,
ili mu pripa|a vo pomal obem i
5) sprotivno na odredbite na ovoj zakon ili na op{t akt na Fondot
naplati usluga, materijalni tro{oci ili lekovi, odnosno u~estvo koga
toa ne e predvideno, naplati povisoko u~estvo od utvrdenoto ili ne naplati
u~estvo koga toa e predvideno.
Za prekr{okot od stav 1 na ovoj ~len so pari~na kazna od 40.000 do
50.000 denari }e se kazni i odgovornoto lice vo zdravstvenata ustanova.
Za prekr{okot od stav 1 na ovoj ~len }e se kazni so pari~na kazna od
40.000 do 50.000 denari i zdravstveniot rabotnik vo zdravstvena ustanova
koj go storil prekr{okot.
179
^len 85
rabotodavecot ako vospostavi dobrovolno zdravstveno osiguruvawe za
pravata predvideni so zadolìtelnoto zdravstveno osiguruvawe.Za
prekr{okot od stav 1 na ovoj ~len }e se kazni so pari~na kazna od 40.000. do
50.000 denari i odgovornoto lice kaj rabotodavecot.
^len 86
rabotodavecot, ako:
1) vo opredelen rok ne podnese prijava za utvrduvawe, odnosno odjava
za prestanuvawe na svojstvoto na osigureno lice (~len 25);
2) izvr{i isplata na plata, nadomestok na plata, penzija i drugo
pari~no primawe, a ne uplati pridones za zadoìtelnoto zdravstveno
osiguruvawe ili pridonesot za zadolìtelnoto zdravstveno osiguruvawe
go uplati vo pomal iznos (~lenovi 40 do 47) i
3) ne mu ovozmoì na Fondot da izvr{i uvid na presmetuvaweto i
naplatata na pridonesot (^len 50).
Za prekr{ok od stav 1 na ovoj ~len }e se kazni so pari~na kazna od
40.000 do 50.000 denari i odgovornoto lice kaj rabotodavecot.
^len 86-a
Rabotodavecot i liceto koe vo svojstvo na odgovorno lice kaj rabotoda-
vecot, zaradi steknuvawe na pogolema imotna korist ili vrednost, pri
isplata na plata, nadomestok na plata, premija ili drugo pari~no primawe
ne uplati ili uplati pridones za zadolìtelno zdravstveno osuguruvawe vo
pomal iznos, }e se kazni za krivi~no delo so kazna zatvor od edna do pet
godini.
DEL V
PREODNI I ZAVR[NI ODREDBI
^len 87
Fondot za zdravstveno osiguruvawe na Makedonija }e zapo~ne so
rabota so denot na imenuvaweto na ~lenovite na Upravniot odbor i na
vr{itel na dol`nosta direktor na Fondot.
^lenovite na Upravniot odbor na Fondot }e gi imenuva Sobranieto
na Republika Makedonija vo rok od {est meseci od denot na vleguvaweto
vo sila na ovoj zakon.
Vladata na Republika Makedonija vo rok od {est meseci od denot na
vleguvaweto vo sila na ovoj zakon }e imenuva vr{itel na dol`nosta
direktor na Fondot.
180
^len 88
So denot na zapo~nuvawe so rabota na Fondot, prestanuva so rabota
Fondot za zdravstveno osiguruvawe vo sostav na Ministerstvoto za zdrav-
stvo, koj do toj den }e gi vr{i rabotite soglasno so ovoj zakon.
So denot na zapo~nuvaweto so rabota Fondot gi prezema pravata,
obvrskite, pari~nite sredstva, sredstvata za rabota i rabotnicite na Fon-
dot za zdravstveno osiguruvawe vo sostav na Ministerstvoto za zdravstvo.
^len 89
Upravniot odbor na Fondot }e dovese statut, op{t akt za organiza-
cija i sistematizacija na rabotnite mesga i drugi akti za rabota na Fondot
najdocna vo rok od {est meseci od denot na konstituiraweto na Upravniot
odbor na Fondot.
^len 90
Osigurenite lica koi na denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon
koristat prava od zadolìtelnoto zdravstveno osiguruvawe steknati po
propisite i op{tite akti koi vaèle do toj den, prodolùvaat da gi
koristat tie prava po odredbite na toj zakon, osven ako ovoj zakon e popo-
volen za niv.
^len 91
Postapkite za ostvaruvawe na pravata od zadolìtelnoto zdravs-
tveno osiguruvawe koi se vo tek na denot na vleguvaweto vo sila na ovoj
zakon }e prodolàt po odredbite na Zakonot za zdravstvenata za{tita,
osven ako ovoj zakon ne e popovolen za niv.
^len 92
Fondot }e gi donese op{tite akti predvideni so ovoj zakon najdocna
vo rok od {est meseci od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.
Do donesuvaweto na op{tite akti od stav 1 na ovoj ~len }e se primenu-
vaat postojnite propisi, ako ne se vo sprotivnost so odredbite na ovoj zakon.
^len 93
Do utvrduvaweto na najniskata plata spored kolektiven dogovor,
kako najniska plata vo smisla na ovoj zakon, }e se zema iznosot od 65% od
prose~nata mese~na neto plata po rabotnik vo soodvetnata granka ostvare-
na vo prethodniot mesec.
^len 94
So denot na vleguvaqeto vo sila na ovoj zakon prestanuvaat da vaàt
odredbite na ~len 1 zborovite:"odnosite i pravata od zdravstvenoto
osiguruvawe, postapkata na koriste-weto na zdravstvenata za{tita",
~lenovite 3, 4, 5,11 do 31, 33, 34 do 45,58 do 75, 76b, 76v, 77, 78, 82 do 89,182
181
stav 1 to~ka 1,183 stav 1 to~ka 1, 184, 185 i 189 od Zakonot za zdravstvenata
za{tita ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" broj 38/ 91,46/93 i
55/95).
Odredbite na ~lenovite 76 i 76a od Zakonot za zdravstvenata za{-
tita prestanuvaat da vaàt po istekot na {est meseci od denot na vleguva-
weto vo sila na ovoj zakon.
^len 95
Odredbite na ~lenovite 32 i 34 va ovoj zakon vleguvaat vo sila po
istekot na {est meseci od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.
^len 96
182
Pravilnik za indikaciite za ostvaruvawe na pravo na ortopedski i drugi pomagala
2. Pravilnik za indikaciite za ostvaruvawe na pravo na

ortopedski i drugi pomagala
Vrz osnova na ~len 9 stav 1 b) to~ka 3, ~len 33 i ~len 56 stav 1 to~ka

3 od Zakonot za zdravstvenoto osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na RM" br. 25/
2000 i 34/2000), Upravniot odbor na Fondot za zdravstveno osiguruvawe na
Makedonija, na sednicata odràna na 27.11.2000 godina, donese
PRAVILNIK
ZA INDIKACIITE ZA OSTVARUVAWE NA PRAVO NA
ORTOPEDSKI I DRUGI POMAGALA
("Slu`ben vesnik na RM", br. 111/2000,71/2001 i 41/2003)
Pre~isten tekst-Polio Plus
I. OP[TI ODREDBI
^len 1
So ovoj pravilnik se utvrduvaat indikaciite vrz osnova na koi se
ostvaruva pravo na protezi, ortopedski i drugi pomagala, pomo{ni i
sanitetski spravi i materijali i zabotehni~ki sredstva (vo natamo{niot
tekst: ortopedski i drugi pomagala) izraboteni od standarden materijal,
na~inot na ostvaruvawe, kako i visinata na u~estvoto na osigurenite lica
vo cenata na tie pomagala.
^len 2
Osigurenoto lice moè da ostvari pravo na ortopedsko i drugo
pomagalo na tovar na sredstvata na Fondot za zdravstveno osiguruvawe na
Makedonija (vo natamo{niot tekst: Fondot) spored indikaciite utvrdeni
so ovoj pravilnik i spisokot na ortopedskite i drugi pomagala izrabo-
teni od standarden materijal (vo natamo{niot tekst: spisokot na ortoped-
ski i drugi pomagala), koj e sostaven del na ovoj pravilnik.
183
II. INDIKACII I VIDOVI NA POMAGALA
A. ORTOPEDSKI POMAGALA
1. Protezi za race i noze
^len 3
Osigurenoto lice ostvaruva pravo na proteza za raka ili za noga, vo
slu~aj koga mu nedostasuva del ili cela raka ili noga, so site sostavni
delovi koi ovozmoùvaat celosna funkcija na protezata, spored spisokot
na ortopedski i drugi pomagala.
So protezata osigurenoto lice ostvaruva pravo na estetska rakavica
za raka, odnosno na navlaki (~orapi) za ~unkata za nogata, kako sostaven
del na protezata.
Osiguranoto lice koe koristi navlaki (~orapi) za ~unka na nogata,
moè da koristi do 6 navlaki (~orapi), godi{no.
^len 4
Protezite za race i noze se izrabotuvaat od standardni materijali:
plasti~na masa, drvo, koà, filc, metal i guma, zavisno od vidot na prote-
zite i nivnata funkcija.
^len 5
Osigurenoto lice na koe mu nedostasuvaat dvete race i koe spored
indikaciite nemoè da koristi protezi od ~len 3 i 4 na ovoj pravilnik
moè da ostvari pravo na mioelektronska proteza.
Po isklu~ok od stav 1 na ovoj ~len, osigurenoto lice na koe mu nedos-
tasuva edna raka, a drugata raka e potpolno odzemena ili deformirana i zaradi
toa ne e vo funkcija, moè da ostvari pravo na mioelektronska proteza.
Mioelektronskata proteza, moè da se odobri na osigurenoto lice
po navr{eni {est godini vozrast.
Pravoto na mioelektronska proteza se ostvaruva vrz osnova na
ocenka i naod na Lekarskata komisija na Fondot po prethodno nabaveno
konzilijarno mislewe za mo`nosta od nejzinata primena i funkcija.
^len 6
Osiguranoto lice koj prv pat ostvaruva pravo na trajna proteza, ima
pravo i na imedijantno leì{te na protezata, zaradi prilagoduvawe na
~unkata na protezata.
^len 7
Rokot na traeweto na protezite od ~len 3 i 5 od ovoj pravilnik
iznesuva:
184
Za protezite za race:
- za osigureni lica, deca do 7 godi{na vozrast - 7 meseci;
- za osigureni lica, deca nad 7 do 18 godi{na vozrast - 18 meseci;
- za osigureni lica nad 18 do 65 godi{na vozrast - 36 meseci;
- za osigureni lica nad 65 godi{na vozrast - 36 meseci.
Za protezite za noze:
2. Ortopedski sredstva - ortozi
^len 8
Pravo na ortopedski sredstva-ortozi osigurenoto lice ima vo slu~aj
koga tie pomagala mu se potrebni za ovozmoùvawe na potpirawe, rastova-
ruvawe, spre~uvawe na deformacii, ispravawe na postojnite deformacii
i kontrolirawe na nesakani dvièwa.
Kako ortopedski sredstva-ortozi vo smisla na stav 1 na ovoj ~len se
smetaat: nadkoleni ortozi, kolenski ortozi, podkoleni ortozi, ortozi za
gornite ekstremiteti, ortozi za 'rbeten stolb i korektivni ortozi spored
spisokot na ortopedski i drugi pomagala.
^len 9
Ortopedskite sredstva -ortozi se izrabotuvaat od standarden mate-
rijal i toa od metal, koà, plasti~na masa, guma i tekstil.
^len 10
Rokot na traeweto na ortopedskite sredstva (ortozi) od ~len 8 od
ovoj pravilnik iznesuva:
3. Invalidski koli~ki
^len 11
Pravo na invalidska koli~ka na ra~en pogon (od soben tip), osigu-
renoto lice moè da ostvari koga:
1) se amputirani dvete noze nad kolenata;
2) se amputirani dvete noze pod kolenata koga protezata e medicin-
ski kontra indicirana;
3) amputirana e ednata noga kade {to poradi progresivnoto zabolu-
185
vawe i predviduvaweto deka moè da dojde do vlo{uvawe na drugata noga

i nemoè da se ovozmoì odewe i so upotrebata na protezata;
4) poradi odzemenost na dolnite ekstremiteti, ako i pokraj potreba-
ta na drugo pomagalo pogolemiot del od vremeto go pominuva vo koli~ka;
5) poradi degenerativni i vospalitelni procesi na golemite zglobo-
vi na dolnite ekstremiteti, dvièweto e namaleno odnosno onevozmoèno;
6) celosno mu se odzemeni rakata i nogata od ednata strana, a osposo-
buvaweto da moè da stoi e kontraindicirano od drugi medicinski pri~ini
(bolno srce i dr.);
7) e amputirana edna noga, ako poradi op{tata slabost na organizmot
ne e vo sostojba da se dviì.
Na osigurenoto lice koe zaradi indikaciite od stav 1 na ovoj ~len,
pogolemiot del od vremeto go minuva vo krevet, moè da mu se odobri
invalidska koli~ka so toaleten dodatok.
^len 12
Na osigurenoto lice mu se odobruva standardna invalidska koli~ka
koja e navedena vo spisokot na ortopedski i drugi pomagala so potrebnite
dodatoci, vo zavisnost od funkcionalniot status.
Spored anatomskite i fiziolo{kite osobini na osigurenoto lice,
na koe ne mu odgovara standardna koli~ka od soben tip, ima pravo na inva-
lidska koli~ka po specijalna nara~ka.
Kako standardna invalidska koli~ka vo smisla na stav 1 i 2 na ovoj
~len se smeta koli~ka izrabotena od metal, koà, plasti~na masa, guma i
tekstil i koja ima nasloni za racete na rasklopuvawe, odmorali{te za
nozete na rasklopuvawe i mo`nost za sklopuvawe na koli~kata so ko~nici.
^len 13
Osigurenoto lice ima pravo samo na edna sobna invalidska koli~ka
na ra~en pogon.
Po isklu~ok od stav 1 na ovoj ~len osigurenoto lice koe e vo raboten
odnos, ili vr{i dejnost vrz osnova na koja e osigureno, kako i na decata koi
se na redovno {koluvawe do 18, odnosno 26 godi{na vozrast, pokraj sobna
invalidska koli~ka ima pravo i na terenska invalidska koli~ka na ra~en
pogon.
Po isklu~ok od stav 2 na ovoj ~len, na osigurenoto lice namesto
terenska invalidska koli~ka na ra~en pogon moè da mu se odobri invalid-
ska koli~ka na elektromotoren pogon ako poradi funkcionalniot status
na racete i nozete nemoè aktivno da pokrenuva koli~ka na ra~en pogon,
ako Lekarskata komisija na Fondot oceni deka e sposobno sigurno i samos-
tojno da ja upravuva.
^len 14
Osigurenoto lice na koe mu e odobrena invalidska koli~ka od bilo
koj vid ima pravo samo na edno antidekubitalno perni~e.
186
^len 15
Rokot na traeweto na invalidskite koli~ki iznesuva najmalku 60
meseci, a za deca do 18 godini 36 meseci, a na anti-dekubitalnoto perni~e
najmalku 36 meseci.
^len 16
Po prestanokot na upotrebata od koristeweto na invalidskata
koli~ka, osigurenoto lice odnosno ~len na negovoto semejstvo se dol`ni
koli~kata da ja vratat na Fondot.
4. Ortopedski ~evli
^len 17
Osigurenoto lice koe nemoè da upotrebuva konfekciski ~evli
moè da ostvaruva pravo na ortopedski ~evli, izraboteni po merka vo slu~aj
na slednite indikacii:
1) pokratka noga pove}e od 2,5 sm;
2) deformacii na sko~niot zglob ili stopaloto poradi is~a{uvawe,
skr{enici ili koskeni izrastoci od pogolemi razmeri, osven deformaci-
jata kako posledica na Halus valgus;
3)elefantazija na dolnite ekstremiteti;
4) paralizirano ili pareti~no stopalo;
5) degenerativni promeni na koskite i zglobovite od stopalata koi
se posledica od:
a) vrodeni anomalii;
b) povredi na stopaloto i
v) deformirani stopala pri Rheumatoid arthritis;
6) sostojba posle amputacija na najmalku tri prsti ili palecot na
ednoto ili na dvete stopala, kako posledica na povreda;
7) deformacii na stopalo pri muskulni distrofii i miopatii;
8) sostojba posle delumna amputacija na stopaloto ili amputacija
na dolen ekstremitet vo sostav na adekvatna proteza.
^len 18
Na decata do navr{ena 18 godi{na vozrast, koi nemoàt da upotrebu-
vaat konfekciski ~evli moàt da ostvarat pravo na ortopedski ~evli
izraboteni po merka, vo slu~aj na slednite indikacii:
1) pokratka noga za 1,5 sm ili pove}e;
2) deformirano stopalo od tipot na ekvinovalgus poradi vroden
nedostatok na fibula;
3) deformirano stopalo od tipot na ekvinovarus poradi vroden
nedostatok na tibija;
4) vrodeno krivo stopalo od tipot na pes equinovarus kongenitus i
pes varoaduktus;
187
5) vrodeno krivo stopalo od tipot pes planovalgus kongenitus poradi:

a) tallus vertikalis;
b) rskavi~na ili koskena koalicija na koskite i zglobovite na stopa-
loto
6)vrodeno krivo stapalo od tipot na pes excavatus, pes varoexca-
vatus i Fridrajhovo stopalo;
7) vrodeno rascepeno stopalo - pes fissus;
8) vrodeno nerazvieno stopalo - hypoplasio pedis so golema raz-
lika komparirana so drugo stopalo;
9) vrodeni anomalii na prstite:
a) digitus superduktus;
b) digitus malleus ili kontractus;
v) golem mnogurazvien palec(mega hallux).
^len 19
Kako ortopedski ~evli vo smisla na ~len 17 i 18 od ovoj pravilnik ne
se smetaat ~evlite proizvedeni vo serisko proizvodstvo, na koi im e doda-
dena samo ortopedska vlo{ka.
^len 20
Ortopedski ~evli moàt da se odobrat na osigureno lice kako sosta-
ven del na drugo pomagalo pri:
1) potreba od ortopedski aparat (ortoza) kade ~evlite se sostaven
del na aparatot;
2) potreba od metalna sandala ili ortopedski aparat so metalna
sandala;
3) potreba od ve{ta~ko stopalo;
4) amputiran del od noga ili dono`jeto, a osigurenoto lice ne koristi
ortopedski aparati;
5) amputacija na dolen ekstremitet vo sostav na adekvatna proteza.
^len 21
Ortopedskite ~evli se izrabotuvaat od koà, so soodvetni dodatoci
koi se vgradeni vo ortopedskite ~evli.
^len 22
Rokovite na traeweto na ortopedskite ~evli od ~len 17, 18 i 20 od
ovoj pravilnik iznesuvaat:
188
5. Ortopedski vlo{ki
^len 23
Osigurenoto lice do navr{ena 18 godi{na vozrast, koe koristi seriski
proizvedeni ~evli, ima pravo na ortopedski vlo{ki vo slu~aj na:Pes planus,
Pes planovlgi, Calcar calcanei, Morbus Server, Morbus Kohler, Metatarzalgia Morton
i skratuvawe na nogata do 1,5 sm.
Rokot na traeweto na ortopedskite vlo{ki iznesuva 6 meseci.
6. Elasti~ni ~orapi
^len 24
Osigurenoto lice moè da ostvari pravo na elasti~ni ~orapi (nadkole-
nici ili dokolenici), vo slu~aj na postoperativno lekuvawe na dolnite ekstre-
miteti za prevencija na trombembolizmot.
Osigurenoto lice pravoto od stav 1 na ovoj ~len go ostvaruva samo edna{,
za eden operativen tretman.
7. Pomo{ni pomagala (bandaèrski sredstva)
^len 25
Osigurenoto lice moè da ostvari pravo na pomo{ni pomagala spored
spisokot na ortopedski i drugi pomagala, ako tie mu se potrebni od medicinski
pri~ini i toa:
1) tronoèn odnosno ~etvoronoèn bastun;
2) paterici odnosno odalka ako so tie pomagala se ovozmoùva ili se
podobruva dvièweto;
3) pojasi i utegi za razli~ni tipovi na hernija;
4) ve{ta~ka dojka, vo slu~aj na amputacija na dojka na osigurenoto lice - èna;
^len 26
Rokot na traeweto na pomo{nite pomagala od ~len 25 stav 1 to~kite 1, 2
od ovoj pravilnik iznesuva najmalku 60 meseci za pomagalata od ~len 25 to~ka
3 namnogu 12 meseci, a za pomagaloto od stav 1 to~ka 4 na istiot ~len iznesuva
24 meseci.
8. Ostanati pomagala i sanitarni spravi
^len 27
Osigurenoto lice moè da ostvari pravo na drugi pomagala i sani-
tarni spravi i toa:
1) dvodelen sistem za urostema-10 plo~ki i 30 kesi, ili ednodelen
sistem za urostoma-60 samoleplivi kesi mese~no, koga po sovremenite
189
metodi na lekuvawe ne moè da se regulira so svoevolno praznewe na mo~-

niot meur, pasta za nivelirawe na podlogata, a po potreba i pojas za fiksi-
rawe na dvodelniot sistem;
2) dvodelen sistem za kolostomi i ileostomi-10 plo~ki i 60 kesi za
izmet ili ednodelen sistem za kolostomi ili ileostomi-60 samoleplivi
kesi mese~no, koga crevoto se prazni preku ve{ta~ki otvor na stoma~niot
zid, pasta za nivelirawe na podlogata, a po potreba i pojas za fiksirawe
na dvodelniot sistem;
3) endotrahijalna kanila za osigureno lice za koe e izvr{ena trahetomija;
4) postojan katetar (4 par~iwa godi{no) za lice kaj koe ne postoi
mo`nost za praznewe na mo~niot meur po pat na slobodna drenaà;
5)Nelaton kateter (120 mese~no) za lice kaj koe ne postoi mo`nost
za svoevolno praznewe na mo~niot meur;
6) rasprskuva~ i inhalator za lice koe boleduva od dolgotrajno
respiratorno zaboluvawe so postojani di{ni tegobi, samo za deca do 18 go-
di{na vozrast i samo edna{;
7) gumeno crevo za ve{ta~ko hranewe za osigureno lice koe se hrani
po ve{ta~ki pat preku otvor na yidot od èludnikot.
^len 28
Rokot na traeweto na pomagalata i sanitarnite spravi od ~lenot 27
na ovoj pravilnik iznesuva:
Pojas za fiksirawe na dvodelen sistem za urostoma - 6 meseci;
Pojas za fiksirawe na dvodelen sistem za kolostomi i ileostomi- 6
meseci;
Ednotrahijalna kanila;
a) metalna - 12 meseci;
b) gumena (plasti~na) - 6 meseci;
Postojan katetar - 3 meseci;
Rasprskuva~ i inhalator - trajno;
Gumeno crevo za ve{ta~ka ishrana - 3 meseci.
B. O^NI POMAGALA
^len 29
Osigurenoto lice moè da ostvari pravo na slednite o~ni pomagala:
1) o~ila;
2) kontaktni le}i;
3) o~ni prizmi;
4) intraokularni lentikuli;
5) o~ni protezi;
6) drugi o~ni pomagala.
190
1. O~ila
^len 30
Pravo na o~ila (stakla bez ramki), so obi~ni monofokalni stakla so
dioptrija, moè da ostvari osigureno lice koga e potrebno za korekcija na
vidnata funkcija vo slu~aj na kratkovidost, dalekovidost i astigmatizam,
so pogolema ja~ina od 1 diopter.
Kako o~ila vo smisla na stav 1 na ovoj ~len, ne se smetaat o~ilata za
koi na osigurenoto lice mu e indicirana potreba po napolneti 40 godini
ìvot poradi fiziolo{ko slabeewe na vidnata funkcija - presbiopia.
Pravo na o~ila od slu~aite na stav 1 na ovoj ~len, so bifokalni
stakla moè da ostvari osigureno lice - dete do navr{ena 18 godi{na
vozrast so strabizam koi se neophodni od terapiski pri~ini.
Po isklu~ok od stav 1 na ovoj ~len osigureno lice moè da ostvari
pravo na o~ila so specijalen sistem na stakla (telekskopski) vo slu~aj na
visok stepen na slabovidnost, koga ostrinata odnosno ja~inata na vidot na
dvete o~i nemoè da se podobri so staklata od stav 1 na ovoj ~len.
Osigurenoto lice vo slu~aite od stav 1 na ovoj ~len moè da ostvari
pravo na o~ila so mle~ni stakla samo vo slu~aj na monookularna afakija.
Osigurenoto lice vo slu~aite od stav 1 na ovoj ~len moè da ostvari
pravo na o~ila so temni stakla so dioptrija vo slu~aj na:
1) zaboluvawe na predniot segment na okoto poradi skleritits, karatitis,
iritis i iridociklitis;
2) zaboluvawe na o~noto dno ili na o~niot nerv poradi chorioditis,
horioretinitis, retinitis, nevritis, nevroretinitis atrofija na o~niot nerv i ablatio
retinae.
2. Kontaktni le}i
^len 31
Osigurenoto lice moè da ostvari pravo na kontaktni le}i (meki,
tvrdi i polutvrdi) vo slu~aj na:
1) keratokonus i keratoglobus;
2) anizometropija pogolema od 3,5 dioptri;
3) anizoastigmatizam pogolem od 3,5 dioptri, kaj koi so korekturno
staklo nemoè da se postigne ostrina na vidot pogolema od 0,5 dioptri, a
isklu~ena e funkcionalna ambliopija, odnosno so kontaktni le}i se postig-
nuva podobra vidna funkcija;
4) progresivna miopija koja se koregira so korektivno staklo pojako od
6 dioptri kaj deca do 18 godi{na vozrast vo terapiski celi (tvrdi i polutvrdi
le}i);
5) vo slu~aj na izgorenici i pote{ki povredi na ro`nicata, za{titno i
terapiski (meki kontaktni le}i).
191
3. O~ni prizmi
^len 32
Osigurenoto lice moè da ostvari pravo na o~ni prizmi samo vo slu~aj na:
1) po operativen tretman na strabizam;
2) lekuvawe na slabovidni deca so ekscentri~na fiksacija;
3) lekuvawe na paraliti~en strabizam.
^len 33 ( bri{an)
5. O~ni protezi
^len 34
Osigurenoto lice ostvaruva pravo na o~ni protezi:
1) polna - vo slu~aj na anoftalmus;
2) lu{pesta - vo slu~aj na delumno otstranuvawe na atrofija na o~-
noto jabolko; i
3) orbitalna - vo slu~aj koga poradi nedostatok na sinoto jabol~e
postoi nadgraduvawe na nadvore{nite delovi na okoto.
^len 35
Standarden materijal od koj se izrabotuvaat o~nite protezi se: plas-
ti~na masa, staklo, porcelan ili nekoja druga materija pogodna za ovoj vid
pomagala.
Ako standardnata forma i golemina na o~nata proteza ne odgovara
na formata i goleminata na kowuktivnata vre}i~ka se izrabotuva o~na
proteza po merka.
6. Drugi o~ni pomagala
^len 36
Osigurenoto lice kaj koe ostrinata na vidot na dvete o~i e pomala
od 0,05 dioptri (prakti~no slepo lice) moè da ostvari pravo na dolg bel
stap slepo lice i toa samo.
7. Ortoopti~ki pomagala
^len 37
Kako ortoopti~ko pomagalo vo smisla na ~len 35 od Zakonot za zdrav-
stvenoto osiguruvawe se smetaat o~nite pomagala koi se neophodni za
razvivawe na vidnata funkcija do pubertetot, spre~uvawe na recidiv na
slabovidnost i progresija na refrakciska anomalija na osigurenite lica
do 18 godi{na vozrast.
192
8. Rokovi na traewe na o~nite pomagala
^len 38
Rokovite na traewe na o~nite pomagala iznesuvaat:
- za deca do 10 godi{na vozrast - 12 meseci;
- za deca nad 10 do 18 godi{na vozrast - 24 meseci;
- za ostanatite osigureni lica - 36 meseci;
- za stap~eto za slepo lice - 60 meseci.
V. SLU[NI POMAGALA
^len 39
Osigurenoto lice moè da ostvari pravo na slu{en aparat (ampli-
fikator) kaj koe postoi obostrana trajna zaguba na sluhot nad 40 decibeli vo
govornata frekfencija od 500, 1000 i 2000 Hz, a so pomo{ na slu{noto pomagalo
moè da se postigne zadovolitelna govorna i slu{na komunikacija.
Po isklu~ok od stav 1 na ovoj ~len, slu{en aparat moè da se odobri
i na osigureno lice koe ima obostrana zaguba na sluhot pod 40 decibeli vo
slednite slu~ai.
1) deca od predu~ili{na vozrast nad 1 godina ako so ogled na mental-
nata sostojba i stepenot na o{tetuvaweto na sluhot, moè da se o~ekuva
razvoj na govorot pri sproveduvawe na stru~na rehabilitaciona postapka
so slu{no pomagalo;
2) deca na {koluvawe ako so slu{niot aparat im se ovozmoùva sle-
dewe na nastava;
3) te{ko nagluvi deca vo slu~aite koga moè da se olesni sledeweto
na nastavata vo specijalni oddelenija za nagluvi deca ili vo zavodi - domovi
za takvi deca.
Po isklu~ok od stav 1 i 2 na ovoj ~len, na decata od stav 2 na ovoj ~len
ako imaat o{tetuvawe na sluhot na dvete u{i, ako toa e neophodno moè
da im se odobri slu{en aparat za dvete u{i.
^len 40
Slu{en aparat ne se dodeluva na napolno gluvi lica.
^len 41
Slu{en aparat se dodeluva vrz osnova na naod i mislewe od zdrav-
stvena organizacija koja vr{i dejnost za uvo, nos i grlo i koja ima uslovi
za vr{ewe na audiometriski ispituvawa kako i uslovi za stru~na prover-
ka za razbirlivost na govorot so pomo{ na slu{en aparat.
^len 42
Pod uslovite utvrdeni vo ~len 39 na ovoj pravilnik, osigurenoto
lice ima pravo na edna od standardnite formi na slu{en aparat i toa:
193
1) xepen slu{en aparat so gajtan, za lica so izrazito te{ka redukcija

na sluhot poradi vozrast, o{teten vid ili nevrolo{ki zaboluvawa;
2)slu{en aparat vgraden vo o~ila za vozdu{na ili koskena sprovod-
livost kaj lica so odredeni zaboluvawa na nadvore{noto i srednoto uvo
(atrezija) na nadvore{en slu{en kanal, hroni~ni vospalitelni procesi na
srednoto uvo i posle radikalna trepanacija na temporalnata koska;
3) zadu{en slu{en aparat kaj site vidovi naru{uvawe na sluh.;
4) kanalen slu{en aparat kaj site vidovi na o{tetuvawe na sluhot
na deca do navr{ena 18 godi{na vozrast.
Kako standarden slu{en aparat vo smisla na stav 1 na ovoj ~len se
podrazbira slu{en aparat koj e sostaven od slu{no pomagalo, vlo{ka za
sprovodlivost adaptirana na u{niot kanal, plasti~na cevka za povrzuvawe
na vlo{kata i slu{noto pomagalo, akumulatorski ili obi~ni baterii, pol-
na~ na akumulatorski baterii, pribor za odrùvawe na slu{noto pomagalo
i elektri~en kabel kaj xepnite slu{ni pomagala.
Rokot na traewe na slu{en aparat iznesuva za deca do 7 godi{na
vozrast 24 meseci, za lica nad 7 godi{na vozrast do 18 godini 36 meseci, a
za ostanatite rokot na traewe e 60 meseci.
^len 43
Koga osigurenoto lice bara da mu se priznae slu{en aparat poinakov
od standardnite aparati utvrdeni vo ~len 42 od ovoj pravilnik. Fondot gi
podnesuva tro{ocite do visinata na cenata na standardniot slu{en aparat.
G. POMAGALA ZA OVOZMO@UVAWE NA GLASEN GOVOR
^len 44
Osigurenoto lice moè da ostvari pravo na aparat za ovozmoùvawe
na glasen govor (ve{ta~ki grklan) vrz osnova na ve{ta~ki vibrator (mikro-
fon) dokolku trajno ja zagubilo sposobnosta za govor ako so testirawe se
utvrdi deka so pomo{ na takov aparat moè da se postigne zadovolitelen
rehabilitacionen efekt, a u~eweto na ezofaringialen govor ne dalo zado-
volitelen rezultat.
Aparatot na osigurenoto lice se dodeluva vrz osnova na naod i misle-
we na klinikata za bolesti na uvo, nos i grlo, koja go prepi{uva ova pomagalo.
^len 45
Aparatot za ovozmoùvawe na glas i govor mu se odobruva na osigu-
renoto lice samo edna{.
194
D. ZABOTEHNI^KI I ZABNO PROTETI^KI SREDSTVA
^len 46
Osigurenoto lice moè da ostvari pravo na slednive zabotehni~ki
i zabno proteti~ki sredstva:
1) podvi`ni akrilatni parcijalni i totalni protezi;
2) ortodonski akrilatni aparati (podvi`ni);
3) opturatori;
4) {ini za imobilizacija pri trauma;
5) ednodelni leani fasetirani kruni~ki.
^len 47
Podvi`ni akrilatni totalni i parcijalni protezi se odobruvaat vo
slu~aj koga nedostigaat krajnite dva molara (ednostrano ili dvostrano)
vo edna ili vo obete vilici.
^len 48
Ako na osigurenoto lice mu nedostigaat pove}e od tri zaba eden do
drug po pravilo se izrabotuva podvi`na akrilatna proteza.
^len 49
Ortodonski aparati (podvi`ni) moè da se odobrat na osigureni lica
- deca do 18 godi{na vozrast vo slu~aj na poremetena okluzija, artikulacija
i estetika.
^len 50
Opturator moè da se odobri na osigureno lice vo slu~aj na vrodeni
i steknati anomalii na koskenoto i mekoto tkivo.
^len 51
[ini za imobilizacija moè da se odobri na osigureno lice vo slu~aj
na imobilizacija po trauma.
^len 52
Ednodelni leani fasetirani kruni~ki moàt da se odobrat na osigu-
reno lice - dete do 18 godi{na vozrast, vo slu~aj na trauma.
^len 53
Kako standarden materijal za izrabotka na zabotehni~ki i zabnopro-
teti~ki sredstva, vo smisla na ovoj pravilnik se smeta akrilatot.
^len 54
Rokot na traewe na site zabotehni~ki i zabno proteti~ki sredstva
iznesuva najmalku 60 meseci, osven za ortodonski aparati od ~lenot 49 na
ovoj pravilnik.
195
Ortodonskite pomagala od ~lenot 49 na ovoj pravilnik se izdavaat

vo zavisnost od potrebata koja ja utvrduva lekar stomatolog - ortodont, no
najmnogu do 3 aparati do navr{ena 18 godi{na vozrast.
Po istekot na rokot na traewe utvrden vo stav 1 na ovoj ~len, na osi-
gurenoto lice moè da mu se odobri novo zabo-tehni~ko ili zabno proteti~ko
sredstvo, samo ako lekarot utvrdi deka dotoga{noto sredstvo stanalo neu-
potreblivo.
Opravdanosta na izrabotuvaweto na novo protetsko sredstva pred
istekot na rokot ja ceni Lekarskata komisija na Fondot.
III.NAÎN NA OSTVARUVAWE NA
ORTOPEDSKI I DRUGI POMAGALA
^len 55
Osigurenoto lice pravoto na ortopedsko i drugo pomagalo go ostvaru-
va vrz osnova na potvrda za potreba od ortopedsko pomagalo, {to ja izdava
lekar specijalist od soodvetna specijalnost.
Po isklu~ok od stav 1 na ovoj ~len za pomagalata utvrdeni vo ~len 27
i za zabnotehni~kite pomagala utvrdeni vo ~len 47, 48 i 52 od ovoj pravil-
nik, osigurenoto lice pravoto go ostvaruva vrz osnova na potvrda izdadena
od izbraniot lekar, odnosno izbraniot stomatolog na predlog na lekar
specijalist od soodvetna specijalnost.
Obrascite na potvrdite za potrebata od ortopedsko pomagalo se
sostaven del na ovoj pravilnik.
Potvrdata od stav 1 na ovoj ~len gi sodrì site potrebni medicinski
i tehni~ki elementi na pomagaloto spored medicinskite indikacii i vidot
na pomagaloto {to se izdava.
Osigurenoto lice ima pravo na edno pomagalo od ist vid za odre-
dena indikacija.
Na edna potvrda za potrebata od ortopedskoto pomagalo na osigurenoto
lice moè da mu se prepi{e samo eden vid pomagalo za odredena indikacija, vo
potrebnite koli~ini utvrdeni vo spisokot na ortopedskite pomagala.
^len 56
Potvrdite za ortopedskoto pomagalo gi zaveruva podra~nata slu`ba
na Fondot spored mestoto na osiguruvawe ìveewe na osigurenoto lice.
^len 57
Za ortopedskite i drugite pomagala od ~lenovite 5, 13 stav 3 i 54
stav 4 od ovoj pravilnik, potvrdata za potrebata od ortopedskoto pomagalo
se zaveruva po prethodno pribaveno mislewe od prvostepenata Lekarska
komisija na Fondot.
^len 58
Fondot vodi evidencija na izdadenite ortopedski i drugi pomagala
i za rokovite na nivnoto traewe.
196
^len 59
Osigurenoto lice, vrz osnova na zaverenata potvrda za potrebata od
ortopedsko pomagalo, odobrenoto pomagalo go prezema od pravnoto lice
koe izrabotuva ili nabavuva ortopedski pomagala, so koe Fondot ima sklu-
~eno dogovor.
So dogovorot od stav 1 na ovoj ~len poblisku se ureduvaat uslovite
za izrabotka, rokovite, minimalniot kvalitet za izrabotka na pomagaloto,
standardniot materijal od koj se izrabotuva, garantnite rokovi, odrùva-
weto na pomagaloto vo i nadvor od garantniot rok i drugo.
^len 60
Dogovorite od ~len 59 na ovoj pravilnik, Fondot gi sklu~uva so pravni
lica koi na javen oglas ponudile najniski ceni na pomagala spored spisokot
na ortopedskite pomagala.
^len 61
Osigurenoto lice ostvaruva pravo na ortopedsko i drugo pomagalo
vo rokovi na traewe utvrdeni so ovoj pravilnik spored vozrasni grupi na
osigurenite lica.
Rokot na traeweto po~nuva da te~e od denot na isporakata na orto-
pedskoto i drugo pomagalo.
^len 62
Za ortopedskite i drugi pomagala pomagala - na osigurenoto lice
moè da mu se odobri popravka na pomagalata, zamena na delovi i novo
pomagalo od ist vid i pred istekot na utvrdeniot rok na traeweto na pomaga-
loto, ako pomagaloto stane neupotreblivo poradi anatomski, fiziolo{ki
ili funkcionalni promeni kaj osigurenoto lice.
Osigurenoto lice ne moè da ostvari pravo na novo pomagalo vo
propi{aniot rok na traewe, ako poradi namerno o{tetuvawe ili grubo
nevnimanie go o{teti ili uni{ti pomagaloto.
IV. UÊSTVO NA OSIGURENITE LICA VO CENATA

NAORTOPEDSKITE I DRUGI POMAGALA
^len 63
Visinata na u~estvoto na osigurenite lica vo cenata na ortopedskite i
drugi pomagala se utvrduva na 10% od cenata na ortopedskite i drugi pomagala.
Od u~estvoto vo stav 1 na ovoj ~len se oslobodeni osigurenite lica od
~len 35 od Zakonot za zdravstvenoto osiguruvawe i ~len 37 od ovoj pravilnik.
^len 64
Za naplatenoto u~estvo organizacijata koja vr{i izrabotka odnosno
nabavka na ortopedskoto i drugo pomagalo, na osigurenoto lice mu izdava
potvrda.
197
Potvrdata od stav 1 na ovoj ~len sodrì: broj na potvrdata, prezime

i ime na osigurenoto lice, mati~en broj, broj na zdravstvenata legitima-
cija, broj na dnevnikot na izdadeni ortopedski i drugi pomagala, iznos na
naplateno u~estvo, data, potpis na ovlasteno lice i pe~at na organizacijata
{to go izdala ortopedskoto pomagalo.
^len 65
Kontrola na sproveduvaweto na ~len 63 i 64 od ovoj pravilnik obez-
beduvaat direktorot na organizacijata koja go izdava ortopedskoto i drugo
pomagalo i Fondot za zdravstveno osiguruvawe na Makedonija.
V. PREODNI I ZAVR[NI ODREDBI
^len 66
So denot na vleguvaweto vo sila na ovoj pravilnik, prestanuva da
vaì Pravilnikot za utvrduvawe na listata na protezi, ortopedski i drugi
pomagala i sanitetski sredstva, zabotehni~ki i zabnoproteti~ki sredstva,
standardi za mate-rijalot od koj tie se izrabotuvaat, rokovite i traeweto
na tie sredstva i izrabotka na novi sredstva pred istekot na ro-kovite
("Sl. vesnik na RM" br. 37/92, 67/93, 16/96 i 25/98).
vo"Slu`ben vesnik na Republika Makedonija", a }e se objavi po dobivawe
na soglasnost od ministerot za zdravstvo.
Fond
za zdravstveno osiguruvawe
na Makedonija
Br. 01/3-4 Upraven odbor,
27 noemvri 2000 godina Pretsedatel,
Skopje Del~e Ickov, s.r.
^len 4
(izmeni 71/2001)
Vo spisikot na ortopedski i drugi pomagala, vo reden broj 164 zboro-
vite: "Kesi za urina", se zamenuvaat so zborovite;"pojas za fiksirawe na
dvodelen sistem za urostoma", a pod redden broj 165 zborovite:"pojas za
kesa za izmet" se zamenuvaat so zborovite:"pojas za fiksirawe na dvodelen
sistem za kolostomi i ileostomi".
^len 18
(izmeni 41/2003)
Vo spisokot na ortopedski pomagala so reden broj 123 do 151 vo
grafata"pomagaloto go prepi{uva" pokraj ortoped da se dodade i "fizi-
jatar", a redniot broj 178 se bri{e, a po redniot broj 168 se dodava nov
reden broj 168a koj glasi:
168a Nelaton kateter
198
Komentar vo vrska so zdravstvenata politika
3. Nekoi razmisluvawa vo vrska so zdravstvenata politika

koja se odnesuva na licata so posebni potrebi
Vreme e postojnata deklarativna politika na dràvata za

sozdavawe na zakonski uslovi za podobar kvalitet na ìveewe na
licata so posebni potrebi da stane aplikativna i vo oblasta na
zdravstvenata za{tita.
Osobeno zagriùva nadolniot trend na za{tita na gra|anite
i minimumot egzistencijalni uslovi koi se neophodni za dostoin-
stven ìvot i za uìvawe na gorenavedenite prava.
Temelnite vrednosti na Ustavot na Republika Makedonija
za osnovnite prava na ~ovekot i gra|aninot priznati i so me|una-
rodnoto pravo, humanizmot, socijalnata pravda i solidarnosta se
efektuiraat i vo pravoto na gra|aninot na garantirana zdrav-
stvena za{tita kako i pravo i dol`nost da go ~uva i unapreduva
sopstvenoto zdravje i zdravjeto na drugite.
Zakonot za zdravstvenoto osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na
RM" br. 25/2000, 96/2000, 50/2001, 11/2002 i 31/2003) gi ureduva
zdravstvenoto osiguruvawe na gra|anite, pravata i obvrskite kako
i na~inot na sproveduvawe na zdravstvenoto osiguruvawe, a koe
prakti~no se odnesuva na pravoto na zdravstveni uslugi, pari~nite
nadomestoci, u~estvoto na osigurenite lica vo koristeweto na
zdrvstvenite uslugi i lekovi i drugi pra{awa zna-~ajni za
sproveduvawe na ovaa oblast.
Me|utoa, socijalnite krizi na op{testvoto se manifesti-
raat i vo zdravstvenata negrià koja od druga strana direktno
gi pogoduva ìvotot i zdravjeto na invalidnite lica.
Vsu{nost samiot naziv na Zakonot upatuva na faktot deka za
da koristite zdravstvena za{tita, so nekoi isklu~oci, treba da
ste zdravstveno osigurani, a toa podrazbira redovno da gi
ispolnuvate obvrskite za pla}awe na pridones za zadolìtelno
zdravstveno osiguruvawe.
Imaj}i gi vo vid sostojbite vo stopanstvoto golem e brojot na
lica i rabotnici na koi zaradi nevrabotenost, neisplateni ili niski
plati i penzii, uskrateno im e pravoto da koristat zdravstvena
199
za{tita, a istata osobeno se reperkuira vo semejstvata so invali-

dizirani ~lenovi ~ija zdravstvena potreba ne e samo nivniot hendikep,
tuku postojnata potreba od dopolnitelna zdravstvena nega, interven-
cii, lekovi i sl. koi zna~at ìvot.
Ako nekomu mu e potrebno pove}e za{tita, olesnuvawe i
rehabilitacija vo zdravstvoto, toa se hendikepiranite lica, kako
vo nabavkata na lekovi, ortopedski pomagala, taka i vo primarnata
i sekundarnata zdravstvena za{tita, a {to bi zna~elo besplatno
lekuvawe, terapii i sli~no.
Poslednive godini se ~ustvuva blaga nagorna linija vo svesta
za podobruvawe na sostojbite na planot na zdravjeto na licata so
posebni potrebi i pogolemo ~uvstvo za nivnite specifi~ni potrebi,
no istoto po na{e ubeduvawe se bazira na pogolem sens na poedi-
ne~ni kabineti vo Fondot ili Ministerstvoto, a ne na nekoja
sistematska vizija i strategija vo ovaa oblast.
No, da ne zaboravime deka samata sostojba vo ovaa oblast,
po ubeduvawe na celata javnost i na samite zdravstveni rabot-
nici, e tolku katastrofalna {to i malite blagodeti ne moè
nikoj da gi oseti bez razlika na koja kategorija se odnesuvaat.
Vo ovoj kontekst, sepak treba da se potencira kako pozitiv-
no donesuvaweto na izmenite i dopolnuvawata na Pravilnikot
za indikaciite za ostvaruvawe na pravo na ortopedski i drugi
pomagala vo 2003god. so koi kako najzna~ajno bi go istaknale
namaluvaweto na participacijata (tamu kade {to se bara{e) od
40% na 10% za ortopedskite pomagala, a kaj slu{nite pomagala
korisnicite celosno se oslobodeni od istata.
Isto taka navedenite izmeni donesoa i odredeni drugi
beneficii vo obezbeduvawe na po~esto zamenuvawe na pomagala-
ta ili skratuvawe na rokot na nivnoto traewe odnosno zamena
na pomagaloto so novo odobreno kaj protezite za race i noze, orto-
zite, opredeluvawe na standardi za invalidskite koli~ki i sl.
Ne potcenuvaj}i gi citiranite noviteti vo Pravilnikot,
se postavuva pra{aweto dali sega{nite re{enija vo zakonskite
i podzakonskite normi ne moàt da se inoviraat i obezbedat pogo-
lema ili podobrena zdravstvena za{tita na licata so posebni
potrebi???
Ova osobeno e va`no vo delot na u~estvoto na osiguranite
lica so li~ni sredstva pri koristewe na zdravstvenite ulugi i
lekovi i mo`nosta za osloboduvawe od u~estvo na licata so
posebni potrebi. Nivnata zdravstvena nega e mnogu pointenzivna
200
Komentar vo vrska so zdravstvenata politika
i ~esta za razlika od drugite lica, istite se podlo`ni na ~esti zabo-

luvawa i komplikacii vo zdravstvenata sostojba, taka {to tie za
àl se najredovni korisnici na ovie uslugi i konzumenti na lekovi.
Soglasno ~lenovite 34 i 35 od Zakonot za zdravstveno osigu-
ruvawe se osloboduvaat od u~estvo slednite:
^len 34
Od u~estvoto utvrdeno vo ~len 32 na ovoj zakon se osloboduvaat:
-osigurenite lica za lekarski pregled kaj izbraniot lekar
i itna medicinska pomo{ na povik;
- decata so posebni potrebi, spored propisiste za socijalna
za{tita;
-korisnici na postojana pari~na pomo{, licata smesteni vo
ustanovi za socijalna za{tita i vo drugo semejstvo, spored propisite
za socijalna za{tita, osven za lekovite od listata na lekovi izda-
deni na recept vo primarnata zdravstvena za{tita i za lekuvaweto
vo stranstvo;
-du{evno bolni lica smesteni vo psihijatriski bolnici i
mentalno retardirani lica bez roditelska grià i
-osigurenite lica koi vo tekot na edna kalendarska godina
platile u~estvo vo specijalisti~ko konsultativnata i bolni~-
kata zdravstvena za{tita, osven za lekovite od listata na lekovi
izdadeni na recept vo primarnata zdravstvena za{tita i za leku-
vaweto vo stranstvo vo iznos povisok od 70% od prose~nata ostva-
rena mese~na neto plata vo Republikata vo prethodnata godina.
Za osigurenite lica koi ostvaruvaat mese~en neto prihod
vo semejstvoto pomal od prose~nata neto plata vo Republikata
vo prethodnata godina, kako i za odredeni vozrasni grupi, Fon-
dot so op{t akt, na koj ministerot za zdravstvo dava soglasnost,
}e opredeli ponizok iznos za osloboduvawe od pla}awe na parti-
cipacija od iznosot utvrden vo stav 1 alineja 4 na ovoj ~len.
^len 35
Od u~estvoto utvrdeno vo ~len 33 na ovoj zakon se oslobo-
duvaat decata do 18-godi{na vozrast i osigurenite lica koi ima-
at potreba od protezi za dolni i gorni ekstremiteti, slu{ni
protezi, ortoopti~ki pomagala i invalidska koli~ka i od medi-
cinski pomagala za funkcija na fiziolo{kite praznewa.
Evidentno e deka i samoto pravo na osloboduvawe vo u~est-
voto so svoi sredstva vo konkretnite alineji za odredeni grupi
201
koi se odnesuvaat direktno ili indirektno na licata so posebni

potrebi, ne e celosno i e limitirano za odredeni lekovi, lekuvawe
vo stranstvo odnosno samo za odredeni ortopedski pomagala.
Soglasno Odlukata za utvrduvawe na referentni ceni na orto-
pedski i drugi pomagala za koi osigurenicite moàt da ostvarat
pravo na tovar na Fondot za zdravstveno osiguruvawe na Makedonija
("Slu`ben vesnik na RM", br. 18/2004) se utvrdeni maksimalni ceni
koi Fondot }e gi nadomestuva za izdadeno ortopedsko pomagalo na
pravnite lica koi izrabotuvaat ili nabavuaat ortopedski pomagala i
koi so Fondot imaat sklu~eno dogovor za izdavawe na takvi pomagala.
Za podignato ortopedsko pomagalo Fondot ja priznava samo
cenata od ovaa Odluka, a dokolku osiguranoto lice saka da podig-
ne ortopedsko pomagalo od povisok standard, razlikata vo cenata
pa|a na tovar na osiguranoto lice.
So ogled na procentot na participacija od 10% za ortopedski
i drugi pomagala, osven za deca, za primer bi poso~ile konkretno:
- za ortopedski sredstva-ortozi nadkoleni ortozi (mehani~-
ki aparati za lica so distrofija na ekstremitetite) vo
zavisnost od specifikata na aparatot iznosot na li~no
u~estvo iznesuva od 2.600,00 do 5.700,00 denari;
- za ortozi za 'rbeten stolb iznosot na li~no u~estvo izne-
suva od 45,00 do 1.700,00 denari;
- za ortoza za gorni ektremiteti vo zavisnost od aparatot
iznosot na li~no u~estvo iznesuva od 120,00 do 1.000,00
denari;
- za ortopedski ~evli, vo zavisnost od namenata, li~noto
u~estvo iznesuva od 145,00 do 876,00 denari itn.
Moèbi prezentiranite sumi za nekoi i ne bi bile disku-
tabilni i se lesno plativi, no vo kontekstot na sekojdnevnite potrebi
i tro{oci na hendikepiranite lica, sekoj li~en tro{ok odnosno na
semejstvoto e pove}e od golem i u{te edna alka vo nizata na ekstra
izdatoci. Za edno hendikepirano lice koe bez soodvetno pomagalo ne
moè da funkcionira odnosno da se dviì, ako e rabotno nesposobno
ili nevraboteno odnosno e na socijalna pomo{ ovaa participacija e
vistinski pari~en problem.
Sekako deka donesuvaweto na ovaa Odluka }e gi neutrali-
zira"igrite so najpovolnite ponuduva~i"na najniskata cena na pomaga-
lata, a so koi Fondot sklu~uva dogovor za nivno proizvodstvo ili
nabavka. Po malku e nejasno zo{to Fondot za zdravstveno osiguruvawe
ne gi definiral pokonkretno i drugite kriteriumi za nabavka na
202
Komentari vo vrska so zdravstvenata politika
ortopedski pomagala, a pred se nivniot kvalitet, potreben stru~en

kadar, soodveten prostor i oprema za izrabotka. Ova e osobeno zna~a-
jno so ogled deka izrabotkata na pomagalata e mnogu specifi~na
kreatura, ne se raboti za serisko tuku za individualno proizvodstvo
adaptirano za sekoj korisnik posebno.
Diskutabilno i ponatamu ostanuva pra{aweto za vremetra-
eweto na soodvetni ortopedski pomagala iako vo poslednite izme-
ni na Pravilnikot se napraveni soodvetni korekcii i po ova
pra{awe. Se u{te ima prostor za podobruvawe, osobeno vo odnos
na odredeni pomagala kako {to se na primer: protezite porano
se obnovuvaa na dve godini, a sega vo Pravilnikot ovoj rok e zgo-
lemen na tri godini; kaj ortozite za 'rbeten stob za deca koi se
postojano vo rast i kade rokot od 12 do 14 meseci e predolg; na
ostanatite ortozi rokot im e dupliran na dve godini; ortopedski
~evli za vozrasni lica sleduvaat na 12 meseci i sl.
Na krajot bi rezimirale deka dràvata preku svoite insti-
tucii treba kontinuirano da gi sogleduva realnite potrebi na
invalidnite lica ~ija sostojba pod tovarot na sekojdnevieto, a
u{te pove}e zaradi nemawe na planska strategija i sluh za nivni-
te potrebi, drasti~no se vlo{uva. Potrebno e da se obezbedi
eden sovremen, prifatliv i primenliv akt zatoa {to sekoj den
za ovie lica zna~i pove}e ili pomalku prodolùvawe ili olesnu-
vawe na nivnoto ìveewe i integrirawe vo op{testvoto.
203
OBRAZOVANIE
Zakon za osnovno obrazovanie
DEL PETTI
OBRAZOVANIE
1. Zakon za osnovno obrazovanie
ZAKON ZA OSNOVNO OBRAZOVANIE

( “Slu`ben vesnik na RM” br.44/95, 24/96, 34/96, 35/97, 82/99,
29/2002, 52/2002, 40/2003, 42/2003, 63/2004 i 82/2004)
^len 5
Za u~enici so pre~ki vo fizi~kiot i psihi~kiot razvoj, zavisno od
vidot i stepenot na popre~enosta, se organiziraat posebni osnovni
u~ili{ta i paralelki pri osnovnite u~ili{ta.
^len 26
So posebni nastavni planovi i programi se organizira i ostvaruva
vospitno- obrazovnata dejnost za:
- u~enici so pre~ki vo psihi~kiot i fizi~kiot razvoj;
^len 29
Pobliski propisi za kriteriumite i na~inot na ostvaruvawena
osnovnoto obrazovanie na u~enici so pre~ki vo razvojot, osnovnoto muzi~ko
i baletsko i osnovno obrazovanie na vozrasni donesuva ministerot.
^len 52
U~enikot so pre~ki vo razvojot ima pravo na besplaten prevoz.
207
2. Zakon za sredno obrazovanie
ZAKON ZA SREDNO OBRAZOVANIE

(“Slu`ben vesnik na RM” br.44/95, 24/96, 34/96, 35/97, 82/99, 29/
2002, 52/2002, 40/2003, 42/2003 i 67/2004)
^len 43
Srednoto obrazovanie se ostvaruva preku planovi i programi za:
- sredno obrazovanie za u~enici so posebni obrazovni potrebi.
^len 50
Vo srednoto obrazovanie za u~enici so posebni obrazovni potrebi
se obrazuvaat u~enici spored soobrazeni programi za soodvetni zanimawa
ili za rabotno osposobuvawe.
^len 51
Vo srednoto obrazovanie za u~enici so posebni obrazovni potrebi
se vklu~uvaat u~enici koi se evidentirani i rasporedeni spored vidot i
stepenot na pre~kite vo razvojot.
Pobliski propisi za brojot na u~enici so posebni obrazovni
potrebi vo grupite donesuva ministerot.
VI. NASTAVNICI I STRU^NI SORABOTNICI
^len 70
Nastavnici vo srednoto obrazovanie za u~enici so posebni obrazovni
potrebi mo‘at da bidat lica so zavr{eno visoko obrazovanie od stavovite
2 i 3 na ovoj ~len, a koi se zdobile so soodvetno defektolo{ko obrazovanie
i imaat polo‘eno stru~en ispit.
208
Zakon za visokoto obrazovanie
3. Zakon za visokoto obrazovanie
ZAKON ZA VISOKOTO OBRAZOVANIE

(Slu`ben vesnik na RM br.64/2000 od 03.08.2000 i br. 49/2003)
^len 157
Studentite, doktorantite i specijalizantite bez roditeli, slepi,
gluvi, invalidi od prva i vtora grupa, majki so deca do {est godi{na vozrast
i hospitaliziranite imaat pravo na posebni pogodnosti so statutot na
visokoobrazovnata ustanova.
209
4. Predlozi za izmeni i dopolnuvawa na zakonite od

oblasta na obrazovanieto
CEL:
Inicijativata se pokrenuva vrz osnova na potrebata od

obezbeduvawe na pravata na decata so posebni vospitno-
obrazovni potrebi i od funkcionalna i operativa promocija na
integrativnoto i inkluzivnoto obrazovanie kako mo`nost za
po{irok opfat i edukacija na decata so posebni vospitnoobra-
zovni potrebi vo ramkite na redovnoto osnovno obrazovanie.
POJDOVNI OSNOVI:
Osnovnoto obrazovanie vo na{iot sistem ima zadolìtelen

karakter i vrz osnova na toa e najmasovno i seopfatno vo odnos na
decata, razli~ni vo razvojot, nivniot socio-ekonomski status, inte-
lektualni potencijali, etni~ka i verska pripadnost. Vo taa smisla
osnovnoto obrazovanie svojata dejnost treba da ja bazira i razviva
vrz principite na otvorenost kon potrebite, uslovite i mo`nostite
na decata i vo duhot na me|unarodnite standardi i konvencii za
ostvaruvawe na pravata na deteto koi se odnesuvaat na sozdava-
weto ednakvi i posebni uslovi i {ansi za razvoj, pottiknuvawe na
razvojot, vrsni~kata sorabotka i pou~uvawe i kooperativnoto
u~ewe kako mo`nost za razmena na iskustva i predznaewa.
So takvite karakteristiki osnovnoto obrazovanie }e ja ispolni
i svojata op{testvena misija kako dejnost so dlaboko humanisti~ki
dimenzii i afirmacija na sevkupnite civilizaciski, no i potrebnite
stru~ni pridobivki niz procesot na obrazovanie, nastava i rehabili-
tacija.
Imaj}i go predvid navedenoto, ja istaknuvame neophodnata
potreba od preispituvawe i pro{iruvawe na slednive su{testveni
aspekti na dejnosta na osnovnoto obrazovanie:
210
Predlozi za izmena i dopolnuvawe na zakonite od oblasta na obrazovanieto
Precizirawe i zbogatuvawe na formalno-pravnite dimenzii

koi gi reguliraat pravata na decata so posebni vospitno obrazovni
potrebi i pravata i obvrskite na instituciite od oblasta na
obrazovanieto: izmeni i dopolnuvawa na Zakonot za za{tita na
decata, Zakonot za osnovno obrazovanie, Zakonot za sredno
obrazovanie i Zakonot za visoko obrazovanie kako i izrabotka na
podzakonski akti koi }e ja zajaknat i poddràt pozicijata i ulogata
na ovie obrazovni ustanovi vo nasoka na prifa}awe i soodveten
tretman na decata so posebni vospitno obrazovni potrebi;
·Redizajn, modernizacija i fleksibilnost na procesnite
dimenzii na obrazovanieto (vospitanie, nastava, rehabilitacija,
vonnastavni i voninstitucionalni aktivnosti) koi se odnesuvaat na
adaptibilnosta i soobrazenosta na vospitno obrazovniot proces so
potrebite na decata so posebni vospitno obrazovni potrebi: afir-
macija na metodi~kiot polimetodizam vo smisla na naglasena
individualna i diferencirana rabota so decata, modeli na rabota
koi gi poddrùvaat razli~nite nivoa na postigawa, razvoj na anali-
ti~ko sledewe i ocenuvawe na postigawata na decata, kooperativno
u~ewe i zbogateni izbori na znaewa prilagodeni na decata so posebni
vospitno-obrazovni potrebi, sozdavawe na pozitivna klima na
prifa}awe na ovie deca od strana na nastavnicite, vrsnicite i niv-
nite roditeli;
·Subjektivno-profesionalni aspekti koi se odnesuvaat na
obuka, reobuka, profesionalen razvoj i napreduvawe na nastavni-
cite koi vo redovnoto obrazovanie rabotat so deca so posebni obra-
zovni potrebi: afirmacija na timskoto rabotewe na nastavnicite i
stru~nite slu`bi vo obrazovnite institucii, osobeno na stru~no-
defektolo{kata rabota, pe~atewe na stru~no pedago{ko-defe-
ktolo{ka literatura, razvoj na modeli za sorabotka so roditelite
na decata so posebni vospitno obrazovni potrebi i nivna edukacija
od strana na obrazovnite institucii i sli~no;
Sozdavawe na prostorno-arhitektonska pristapnost i dostap-
nost na obrazovnite institucii: adaptacija i rekonstrukcija na
postojnioit prostor, gradewe na novite objekti spored vostanoveni
standardi za dostapnost, kako i obezbeduvawe na tehni~ko-tehno-
lo{kite audio-vizuelni sredstva za potrebite spored vidot i
stepenot na popre~enosta na decata so posebni vospitnoobrazovni
potrebi;
·Standardizirawe na teoretsko-nau~nata i zakonskata
terminologija koja se odnesuva na ovaa oblast i nejzino precizirawe
211
i usoglasuvawe so me|unarodnite standardi. Razre{uvawe na dile-

mite okolu terminite: deca so posebni potrebi, deca so posebni-
specifi~ni obrazovni potrebi, deca/mladi so pre~ki vo razvojot,
hendikepirani/mladi i drugi.
ME\UNARODNI I NACIONALNI DOKUMENTI KAKO

POJDOVNA OSNOVA ZA DADENITE PREDLOZI ZA IZMENA I
DOPOLNUVAWE NA ZAKONITE OD OBLASTA NA OBRAZOVANIETO
1.Standardni pravila za izedna~uvawe na mo`nostite na

licata so invalidnost, OON, Rezolucija 48/49 od 20.12.1993
2.Izve{taj od Salamanka, Nacrt aktivnosti za specijalnoto

obrazovanie od Svetskata konferencija za potrebata od specijalno
obrazovanie: dostapnost i kvalitet, vo organizacija na UNESKO,
[panija, 7-10 juni 1994
3. Rezolucija donesena na Regionalnata konferencija za inici-

rawe zakonski promeni vo materijata za licata so invalidnost vo
Makedonija i vo regionot, bazirani vrz dostignuvawata i perspekti-
vite na Sovetot na Evropa, odràna od 5-7 noemvri 2003 godina vo
Skopje.
4. Nacionalna strategija za izedna~uvawe na pravata na licata

so hendikep vo Republika Makedonija, Sl. Vesnik na R.M. br. 101 / 2001.
5. Deklaracija za za{tita i unapreduvawe na pravata na licata

so posebni potrebi, Sl. Vesnik na R.M. br. 50/2003.
6.Izve{taj so predlozi od odrànata Konferencija so me|u-

narodno u~estvo za novini vo obrazovanieto i rehabilitacijata na licata
so pre~ki vo razvojot, od 17-20 septemvri 2003 godina vo Ohrid.
7. Programa za operacionalizacija na Nacionalnata strategija

za pravata vo obrazovanieto na licata so hendikep vo R. Makedonija-
Komisija za obrazovanie pri Nacionalnoto koordinativno telo za
ednakvi prava na licata so hendikep-12.03.2004
8. Naroden pravobranitel na R. Makedonija: Informacija i

predlog za prezemawe merki za pravata na licata so hendikep-
upatena do Vladata na Republika Makedonija i do ministerstvata
za trud i socijalna politika, za obrazovanie i nauka i zdravstvo.
212
9.Pravilnik za ocena na specifi~nite potrebi na licata so

pre~ki vo fizi~kiot ili psihi~kiot razvoj (“Slu`ben.Vesnik na R.M.”
br.30/2000).
I. ZAKON ZA ZA[TITA NA DECATA
^len 5, to~ka 1. Po zborot: "vospitanie" se dodavat zborovite

"i rana intervencija".
^len 8. Vo ovoj ~len zborovite: "kako i lice so pre~ki vo

fizi~kiot i psihi~kiot razvoj"se zamenuvaat so zborovite: "kako
i lice so vospitno-obrazovni potrebi".
^len 10. Vo prviot red po zborot "vospitanie"se dodavat

slednite zborovi: "i rana intervencija".
^len 24. Stavot 1 od ovoj ~len se bri{e, a se vnesuva sledniot

nov tekst: "Za dete so posebni vospitno-obrazovni potrebi do 26
godini ìvot se obezbeduva poseben dodatok kako pari~en
nadomestok".
^len 25. Tekstot predviden vo ovoj ~len se bri{e, a se

vnesuva nov tekst koj glasi:
Kako lice so posebni vospitno-obrazovni potrebi se smeta:
- slepo i slabovidno;
- gluvo i nagluvo;
- so pre~ki vo glasot, govorot i jazikot;
- telesno invalidno;
- mentalno popre~eno (lesno, umereno, te{ko i dlaboko);
- so autizam;
- hroni~no bolno; i
- lice so pove}e vidovi na pre~ki (lica so kombinirani pre~ki
vo razvojot).
(Terminite upotrebeni vo ovoj ~len se istite koi postojat
vo Pravilnikot za ocena na specifi~nite potrebi na licata so
pre~ki vo fizi~kiot ili psihi~kiot razvoj, koj sî u{te e vo sila).
^len 41. Vo prviot red na ovoj ~len po zborot: "vospitanie"se

dodavaat zborovite: "i rana intervencija". Isto taka vo tretiot
red od ovoj ~len po zborot: "obrazovanie"se dodavaat zborovite: "i
rana intervencija".
213
^len 44. Vo stav 1 na ovoj ~len po zborot: "vospitanie"se

dodavaat zborovite: "i rana intervencija". Isto taka i vo treti-
ot red na ovoj ~len po zborot "vospitanie"se dodaavat zborovite:
"rana intervencija".
^len 45. Vo pretposledniot red na ovoj ~len po zborot: "dete-

to"se dodavaat zborovite: "odnosno da priloì naod i mislewe za
specifi~nite potrebi za deteto so posebni vospitno-obrazovni
potrebi od institucijata predvidena so zakon".
^len 48. Sodrìnata od ovoj ~len se bri{e vo celost i se

vnesuva nov tekst koj glasi:
"Za decata so posebni vospitno-obrazovni potrebi soglasno naodot
i misleweto za ocenka za specifi~nite sposobnosti i potrebi se organi-
zira vospitno - obrazovna rabota vo:
- Specijalizirani ustanovi;
- Redovni predu~ili{ni ustanovi;
- Dnevni centri.
Vospitno-obrazovnata rabota za decata so posebni vospit-
no-obrazovni potrebi organizirana vo specijalizirani ustanovi
i dnevni centri se realizira spored posebni programi.
^len 49. Vo vtoriot red na stavot 1 po zborot: "bolnica"se

dodavat zborovite "socijalna ustanova".
^len 52. Vo prviot red na stav 2 po zborot: "dejnost"se

dodavaat zborovite: "i za rana intervencija".
Na krajot od ovoj ~len se dodava nov stav koj glasi:
"Za decata so posebni vospitno-obrazovni potrebi vklu~eni
vo redovnite gradinki se izgotvuva individualiziran obrazoven plan
soglasno naodot i misleweto za specifi~nite sposobnosti i potrebi
od strana na nadle`na stru~na ustanova".
^len 55. Vo pretposledniot stav na ovoj ~len vo to~ka 2, na

mesto broevite od 5 do 8 da se vnese"do 6".
^len 59. Vo ~etvrtiot red na stav 2 od ovoj ~len po zborot:

"zdravstveni"se dodava zborot: "specijalizirani".
^len 84. Po vtorata alineja od ovoj ~len po zborot: "vospita~i"

da se dodade treta alinea "defektolozi". Vo istiot ~len me|u
214
pretposledniot i posledniot red da se dodade nov red so slednata

sodrìna:"Defektolozi moàt da bidat lica so zavr{en VII-mi stepen
na stru~na podgotovka".
^len 86. Ovoj ~len treba da se bri{e bidej}i ovaa materija

e regulirana so napred navedenite ~lenovi.
^len 109. Po stav 4 se dodava stav 5 koj glasi:

"Ministerot za trud i socijalna politika donesuva normativi
i standardi za prostor, oprema, igra~ki, sredstva, materijali za
rabota so decata so posebni vospitno-obrazovni potrebi".
RABOTNA GRUPA:
Prof. d-r Qup~o Ajdinski

Doc. d-r Zora Ja~ova
G-|a Liljana Samarxievska
G-|a Elena Mi{i}
II. ZAKON ZA OSNOVNO OBRAZOVANIE
^len 3. Krajot na ovoj ~len, po zborot: "godini" se dopol-

nuva so slednite zborovi: "odnosno do 17 godini za decata so
posebni vospitno-obrazovni potrebi".
^len 4. stav 2. Po zborovite: "zdravstveni ustanovi" ovoj

stav se dopolnuva so zborovite: "socijalni ustanovi".
^len 5. Zborovite: "u~enici so pre~ki vo fizi~kiot i psihi~-

kiot razvoj" se zamenuvaat so zborovite:"u~enici so posebni vospit-
no-obrazovni potrebi".
^len 16. stav 2. Na krajot od ovoj stav po zborot "paralelki"

da se dodadat zborovite: "odnosno do 8 paralelki za posebnite osnovni
u~ili{ta".
^len 20. Ovoj ~len se dopolnuva so nov stav 3 koj glasi: "Poseb-
noto osnovno u~ili{te vo svojot sostav moè da ima podra~na
paralelka oformena da raboti vo redovno osnovno u~ili{te vo bli-
zina na mestoto na ìveewe na u~enicite so posebni vospitno-
215
obrazovni potrebi po dobiena soglasnost od Ministerstvoto za

obrazovanie i nauka".
^len 23. Na ovoj ~len po prviot stav se dodava nov stav 2 koj glasi:
"Vo posebnite osnovni u~ili{ta se organizira i izveduva
rehabilitaciono-korekciona i reedukativno psihomotorna
dejnost vrz posebni planovi i programi spored vidot i stepenot
na specifi~nite potrebi i sposobnosti, izgotveni od Biroto za
razvoj na obrazovanieto".
^len 26. stav 1, alineja prva. Zborovite:"u~enici so pre~ki vo

psihi~kiot i fizi~kiot razvoj" se zamenuvaat so zborovite: "u~enici so
^len 27. stav 1. se menuva i glasi:

"Osnovnoto u~ili{te ovozmoùva obrazovanie na u~enicite so
posebni vospitno-obrazovni potrebi soglasno naodot i misleweto za
ocenka na specifi~nite potrebi dadeni od strana na nadle`na
institucija".
Po stav 1 se dodava nov stav koj glasi:
"Za u~enicite so posebni vospitno-obrazovni potrebi pristapot
do redovnite sodrìni od nastavnite programi se obezbeduva preku
izrabotka na individualni obrazovni planovi".
Po ~lenot 27 se dodava nov ~len 27-a koj glasi:
^len 27-a.
"U~enici so posebni vospitno-obrazovni potrebi od prethodniot
~len se:
- slepi i slabovidni;
- gluvi i nagluvi;
- so pre~ki vo glasot, govorot i jazikot;
- telesno invalidni;
- mentalno popre~eni (lesno, umereno, te{ko i dlaboko);
- so autizam;
- hroni~no bolni; i
- lica so pove}e vidovi na pre~ki (lica so kombinirani pre~ki
vo razvojot)".
(Terminite se prezemeni od spomnatiot Pravilnik za ocena na

specifi~nite potrebi na licata so pre~ki vo fizi~kiot ili psihi~kiot
razvoj koj e vo sila).
216
Po ~lenot 27-a se dodava nov ~len 27-b koj glasi:
^len 27-b.
"Osnovnoto u~ili{te vo koe }e bidat vklu~eni u~enici navedeni
vo prethodniot ~len, potrebno e da gi obezbedi slednite preduslovi:
- Podgotovka na u~enicite so posebni vospitno-obrazovni
potrebi i na drugite u~enici od u~ili{teto;
- Podgotovka na roditelite na ednite i na drugite u~enici;
- Podgotovka i edukacija na nastavnicite vo ~ii oddelenija
}e se vklu~at u~enici so posebni vospitno-obrazovni potrebi;
- Izgotvuvawe na individualni obrazovni planovi za rabota
so u~enicite so posebni vospitno-obrazovni potrebi;
- Obezbeduvawe na specifi~ni didakti~ki materijali i
tehni~ki pomagala i otstranuvawe na arhitektonskite barieri;
- Vklu~uvawe na defektolog vo redovnoto u~ili{te da im
pomaga na nastavnicite vo ~ii oddelenija ima vklu~eno u~enici so
posebni vospitno-obrazovni potrebi i da raboti najmalku 5 ~asa vo
nedelata so takvite u~enici;
Po ~lenot 27-b se dodaava nov ~len 27-v koj glasi:
^len 27-v.
"Posebnoto osnovno u~ili{te e dol`no da prifa}a sé pove}e
pote{ki slu~ai na u~enici so posebni vospitno-obrazovni potrebi. Isto
taka, ovie u~ili{ta treba da pretstavuvaat resursni-instruktorski
centri i so svojot stru~en defektolo{ki i drug kadar, kako mobilna
slu`ba da im pomaga na osnovnite u~ili{ta vo koi ima vklu~eno u~enici
so posebni vospitno-obrazovni potre-bi, kako i na semejstvata so
pote{ki slu~ai na takvi lica".
^len 29. Zborovite "u~enici so pre~ki vo razvojot" se zamenu-

vaat so zborovite: "u~enici so posebni vospitno-obrazovni potrebi".
^len 36. stav 1. Po brojot: "34" vo ovoj stav se dodavaat sled-

nite zborovi: "odnosno do 8 vo paralelki za u~enici so posebni vospit-
no-obrazovni potrebi, vo zavisnost od vidot i stepenot na popre~e-
nosta".
^len 38. Na krajot od ovoj ~len po brojot: "45 minuti" se doda-

vaat slednite zborovi: "odnosno 40 minuti vo posebnite osnovni
u~ili{ta".
217
^len 45. stav 1. Na krajot od ovoj stav po zborot: "godini" se

dodavaat slednite zborovi: "a za decata so posebni vospitno-obra-
zovni potrebi, potrebno e da se dostavi i naod i mislewe za ocena
na specifi~nite potrebi od nadle`na institucija".
^len 52. Stavot 2 od ovoj ~len se bri{e, a se dodava nov

stav so slednata sodrìna:
"U~enikot so posebni vospitno-obrazovni potrebi ima pravo
na besplaten prevoz kako i liceto pridru`nik, dokolku speci-
fi~nite potrebi toa go barat".
^len 53. Vo stav 4 po zborot "ministerot" se dodavaat

zborovite: "po predlog na Biroto za razvoj na obrazovanieto".
^len 69. Stavovite 2 i 3 od ovoj ~len se bri{at, a se dodavat

novi ~etiri stava koi glasat:
- "Nastavnik vo oddelenska nastava moè da bide lice so za-
vr{en Pedago{ki fakultet, Filozofski fakultet-Institut za
pedagogija i Pedago{ka akademija-oddelenska nastava.
- Nastavnik po predmetna nastava moè da bide lice koe zavr-
{ilo soodvetna ednopredmetna ili dvopredmetna grupa za obrazovanie
na nastavnici na fakultet, visoka {kola, likovna akademija, muzi~ka
akademija i se zdobilo so pedago{ko-psiholo{ka i metodska podgo-
tovka na soodvetniot fakultet i ima polagano stru~en ispit.
- Nastavnik vo oddelenska nastava za u~enici so posebni vos-
pitno-obrazovni potrebi moè da bide lice so zavr{en Defektolo{ki
fakultet-soodvetna nasoka i so Filozofski fakultet-Institut za
defektologija.
- Nastavnik vo predmetna nastava za u~enici so posebni
vospitno-obrazovni potrebi moè da bide lice so zavr{en De-
fektolo{ki fakultet-soodvetna nasoka i so Filozofski fakultet-
Institut za defektologija, osven za predmetite: fizi~ko, likovno,
muzi~ko vospituvawe i op{to tehni~ko obrazovanie i se zdobilo so
ednogodi{na defektolo{ko-psiholo{ka i metodska-didakti~ka
podgotovka na Institutot za defektologija pri Filozofskiot
fakultet".
Stavovite 4 i 5 od sega{niot ~len 69, stanuvat 6 i 7 na istiot
~len.
Alternativa: Moè da ostane tekstot kako {to e daden vo
~lenot 69, no na krajot od istiot da se dodade nov stav koj treba da glasi:
218
"Soodvetnoto obrazovanie za nastavnik od stavovite 2, 3 i 4

go opredeluva ministerot za obrazovanie i nauka so poseben podza-
konski propis".
(Vo podzakonskiot propis bi moèlo da se predloì sodrì-
nata od novite stavovi koi bea gore navedeni).
^len 83. stav 1. Po zavr{uvaweto na re~enicata od ovoj

stav se dodava nova re~enica koja glasi: "Za posebnite osnovni
u~ili{ta se izgotvuvaat posebni u~ebnici".
(Ovoj predlog }e posluì kako osnova za sodrìnata na ~len 92,
stav 1.).
^len 111.stav 2. Vo ~etvrtiot red od ovoj stav po zborot: "pedagog"

se dodava zborot: defektolog".
RABOTNA GRUPA:

Prof. d-r Sneàna Adam~evska
III. ZAKON ZA SREDNO OBRAZOVANIE
^len 3. stav 2. Na krajot od ovoj stav po zborot: "polo`ba" da se

dodadat zborovite: "i kaj licata so posebni vospitno-obrazovni potrebi".
Po ~lenot 3 se dodava nov ~len 3-a koj glasi:
^len 3-a.
"Vo sredno obrazovanie se vklu~uvaat i u~enici so posebni
vospitno-obrazovni potrebi spored nivnite sposobnosti, potrebi i
vidot i stepenot na popre~enosta. Vo redovnata paralelka moàt da
se vklu~at najmnogu do 2 u~enika so posebni vospitno-obrazovni
potrebi, a za sekoj takov vklu~en u~enik, vkupniot broj na u~enicite
vo paralelkata se namaluva za trojca".
^len 28. Po stav 2 od ovoj ~len se dodava nov stav 3 koj glasi:
"Brojot na u~enicite so posebni vospitno-obrazovni potrebi
vo paralelkata na dràvnite posebni sredni u~ili{ta ne moè da
bide pove}e od 12"(ili da se prifati stav 2 od ~len 51 na ovoj Zakon).
219
^len 32. Po stav 2 od ovoj ~len na krajot se dodava nov stav

3 koj glasi:
"Vo javnoto posebno sredno u~ili{te za u~enici so posebni
obrazovni potrebi, za ostvaruvawe na vospitno-obrazovnata dejnost
se upotrebuvaat posebni u~ebnici".
^len 41. stav 1. Na krajot od ovoj stav zborovite: "hendike-

pirani u~enici" se zamenuvaat so zborovite: "u~enici so posebni
vospitno-obrazovni potrebi".
^len 43. êtvrtata alineja na stav 1 od ovoj ~len se menuva

i glasi:
"Sredno stru~no obrazovanie za u~enici so posebni vospitno
- obrazovni potrebi".
^len 44. Na krajot od ovoj ~len se dodava nov stav 5 koj glasi:
"Vo gimnaziskoto obrazovanie se zapi{uvaat i u~enici so
posebni vospitno-obrazovni potrebi. Pristapot do redovnite sodr-
ìni od nastavnite programi se obezbeduva preku izrabotka na
individualni obrazovni planovi za u~enicite so posebni vospitno-
obrazovni potrebi".
^len 50. Po zborot "programi" od ovoj ~len, se bri{at zborovite:

"za soodvetni zanimawa ili za rabotno osposobuvawe."
Po stav 1 od ovoj ~len se dodavaat novi stavovi 2 i 3 koi glasat:
"Stru~noto obrazovanie na u~enicite so posebni vospitno-
obrazovni potrebi ovozmoùva pogolem izbor na intelektualni
struki i zanimawa preku soodvetni programi".
"Rabotnoto osposobuvawe na licata so kombinirani pre~ki se
obezbeduva vo vremetraewe od 12 do 24 meseci, preku struki i zanima-
wa vo ramkite na predvidenoto stru~no obrazovanie za u~enicite so
^len 51. Vo prviot red na stav 1 od ovoj ~len po zborot:
"posebni" se dodava zborot: "vospitno". Isto taka na krajot od ovoj
stav se bri{at zborovite: "pre~kite vo razvojot", a se dodava zborot:
"popre~enosta".
^len 70. stav 4. Vo stav 4 na ovoj ~len, vo tretiot red po zboro-
vite:"se zdobile so"se dodavaat zborovite: "ednogodi{na defek-
tolo{ka, psiholo{ka i metodska podgotovka na Institutot za
defektologija pri Filozofskiot fakultet i imaat poloèno stru-
~en ispit, dokolku ne se ispolneti uslovite od stav 2 na ovoj ~len".
220
Vo stav 6 na ovoj ~len vo ~etvrtiot red po zborot: "pedago{ka"se

dodava zborot: "defektolo{ka".
Vo stavot 10, na ovoj ~len vo vtoriot red po zborot: "pedagog"
se dodava zborot: "defektolog".
^len 102. stav 2. Vo tretiot red na ovoj stav po zborot: "pedagog"

se dodava zborot: "defektolog".
RABOTNA GRUPA:
Prof.d-r Qup~o Ajdinski

IV. ZAKON ZA VISOKOTO OBRAZOVANIE
^len 100. Po stav 1 na ovoj ~len se dodava nov stav 2 koj glasi:
"Licata so posebni vospitno-obrazovni potrebi kandidati
za zapi{uvawe na fakultet, pri upisot pod isti uslovi, imaat
prednost pri zapi{uvaweto i im se obezbeduvaat neophodnite
uslovi pri polagaweto na priemniot ispit".
Po stav 4 od sega{niot ~len (100), se dodava nov stav koj
glasi:
"Slu`bata za prijavuvawe i informacii na visoko-obrazov-
nite institucii pismeno gi izvestuva studentite so posebni vospitno-
obrazovni potrebi za upisot i rezultatite od izbornata postapka".
^len 102. Po stav 1 od ovoj ~len se dodava nov stav koj glasi:
"Za kandidatite so posebni vospitno-obrazovni potrebi,
Vladata na Republika Makedonija odreduva posebna kvota (5-10%)
od vkupniot broj na studenti koi treba da bidat zapi{ani na
visokoobrazovnata institucija".
Po stav 2, odnosno stav 3 od ovoj ~len se dodava nov stav koj glasi:
"Kandidatite so posebni vospitno-obrazovni potrebi koi se
zapi{uvaat na dràvni visoko-obrazovni institucii se osloboduvaat
od participacija (kofinansirawe) za obrazovanieto. (Tro{ocite za
obrazovanie na ovie lica pa|aat na tovar na Buxetot na R. M.)".
RABOTNA GRUPA
Prof. d-r Mirjana Naj~evska

Ass. m-r Zoran Kitkaw
221
OSIGURUVAWE I [TETA
Zakon za penzisko i invalidsko osiguruvawe
DEL [ESTI
OSIGURUVAWE I [TETA
1. Zakon za penzisko i invalidsko osiguruvawe
ZAKON ZA PENZISKO I INVALIDSKO OSIGURUVAWE

("Slu`ben vesnik na RM"br. 80/93, 3/94, 14/95, 71/96, 71/96, 32/97, 24/2000,
96/2000, 50/2001, 85/2003,40/2004 i 4/2005)
^len 3
So zadolìtelno penzisko i invalidsko osiguruvawe po osnov na
rabota, a vrz na~eloto na socijalna pravednost i generaciska solidarnost
se ostvaruvaat prava vo slu~aj na starost, namaluvawe ili zagubuvawe na
rabotnata sposobnost, smrt i telesno o{tetuvawe.
^len 5
Pravata od penzisko i invalidsko osiguruvawe se:
1)pravo na starosna penzija;
2)pravo na invalidska penzija;
5)pravo na pari~en nadomestok za telesno o{tetuvawe;
^len 11
Osigurenici so zadolìtelno penzisko i invalidsko osiguruvawe se:
10) invalidite na trudot za vreme na ~ekawe za upatuvawe i za vreme
na prekvalifikacija ili dokvalifikacija i za vreme na ~ekawe na raspore-
duvawe na drugi soodvetni rabotni mesta ili soodvetno vrabotuvawe;
^len 38
Invalidnost, vo smisla na ovoj zakon, postoi kaj osigurenikot, poradi
trajni promeni vo zdravstvenata sostojba pri~ineti so povreda pri rabota,
profesionalna bolest, so povreda nadvor od rabota ili so bolest, {to ne
moàt da se otstranat so lekuvawe ili so merki na medicinska rehabili-
tacija, }e nastane namaluvawe ili zagubuvawe na rabotnata sposobnost za
vr{ewe na rabotite na rabotnoto mesto na koe bilrasporeden pred nastapu-
vaweto na invalidnosta.
225
^len 42
Preostanata rabotna sposobnost postoi koga osigurenikot kaj kogo
e utvrdeno namaluvawe na rabotnata sposobnost moè da raboti najmalku
so polovina od polnoto rabotno vreme na rabotno mesto na koe rabotel
pred nastanuvaweto na invalidnosta ili moè da raboti polno rabotno
vreme na drugo rabotno mesto, so ili bez prekvalifikacija ili dokvali-
fikacija.
^len 43
Zagubena rabotna sposobnost postoi ako osigurenikot e potpolno i
trajno nesposoben za vr{ewe na svojata rabota i druga soodvetna rabota i
koja ne moè so prekvalifikacija ili dokvalifikacija da se osposobi za
druga soodvetna rabota so polno rabotno vreme.
^len 44
Kako povreda pri rabota, vo smisla na ovoj zakon, se smeta povredata
na osigurenikot pri~ineta so neposredno i kratkotrajno mehani~ko,
fizi~ko ili hemisko dejstvo, kako i povredata pri~ineta so nagli promeni
na polo`bata na teloto, nenadejno optovaruvawe na teloto ili so drigi
promeni na fiziolo{kata sostojba na organizmot, ako takvata povreda
pri~inski e vrzana so vr{eweto na rabotite na rabotnoto mesto.
Kako povreda pri rabota se smeta i povredata pri~ineta na na~in od
stav 1 na ovoj ~len {to osigurenikot }e ja pretrpi na redovniot pat od
stanot do mestoto na rabotata ili obratno, na patot prezemen zaradi
izvr{uvawe na rabotni zada~i i na patot prezemen zaradi stapuvaweto na
rabota, doa|aweto na rabota od odmor ili otsustvo prekinato po nalog na
rabotodavecot, kako i koristewe pravo na prekvalifikacija, dokvalifi-
kacija ili vrabotuvawe spored ovoj zakon.
Kako povreda pri rabota se smeta i zaboluvaweto na osigurenikot {to
nastanalo neposredno i kako isklu~itelna posledica na nekoj nesre}en slu~aj
ili od vi{a sila za vreme na vr{eweto na rabotata ili vo vrska so nea.
Kako povreda pri rabota se smeta i povredata {to }e ja pretrpi
osigurenikot vo vr{eweto na rabotite od ~lenovite 14 i 15 na ovoj zakon.
^len 46
Invalid na trudot, vo smisla na ovoj zakon, e osigurenikot koj vrz
osnova na invalidnost gi ostvaruva pravata od penziskoto i invalidskoto
osiguruvawe.
^len 47
Osigurenikot kaj kogo postoi preostanatarabotna sposobnost ima
pravo na:
1. rabota so skrateno rabotno vreme;
2. rasporeduvawe, odnosno vrabotuvawe na druga soodvetna rabota i
3. prekvalifikacija ili dokvalifikacija.
226
^len 48
Osigurenikot so preostanatata rabotna sposobnost za kogo e utvrde-
no deka ne e sposoben za rabota so polno rabotno vreme na svojata rabota
ili na druga soodvetna rabota, so ili bez prekvalifikacija ili dokvalifi-
kacija, ima pravo da raboti na svojata rabota ili na druga soodvetna rabota
so rabotno vreme koe odgovara na negovata preostanata sposobnost, no ne
pomalku od polnoto rabotno vreme.
^len 49
Osigurenikot so preostanatata rabotna sposobnost kaj kogo e utvrde-
no deka ne e sposoben da ja vr{i svojata rabota so polno nitu so pomalku od
polnoto rabotno vreme, a e sposoben da vr{i druga soodvetna rabota so
polno rabotno vreme ima pravo na rasporeduvawe na drugo rabotno mesto.
Rasporeduvaweto od stav 1 na ovoj ~len, vo soglasnost so osigureni-
kot, moè da se vr{i i na rabotno mesto za koe se bara stru~na podgotovka
poniska od onaa {to ja ima osigurenikot.
^len 50
Osigurenikot so preostanata rabotna sposobnost, za kogo e utvrdeno
deka ne e sposoben za rabota so polno rabotno vreme na svojata rabota ili
na druga soodvetna rabota ima pravo na prekvalifikacija ili dokvalifi-
kacija, ako bez toa ne moè da se rasporedi na drugi rabotni mesta so
polno rabotno vreme i ako spored sostojbata na invalidnosta moè da se
osposobi za druga soodvetna rabota.
^len 54
Osigurenikot kaj kogo postoi preostanata rabotna sopstvenost ima
pravo na nadomestok:
1) na plata od denot na nastanuvaweto na invalidnosta do denot na
rasporeduvaweto ili vrabotuvaweto na druga soodvetna rabota, odnosno
do upatuvaweto na prekvalifikacija ili dokvalifikacija;
2) na plata za vreme na prekvalifikacija ili dokvalifikacija;
3) na plata od denot na zavr{enata prekvalifikacija ili dokvalifi-
kacija do denot na rasporeduvaweto, odnosno vrabotuvaweto na drugo sood-
vetno rabotno mesto;
4) na plata poradi rabota so skrateno rabotno vreme i
5) poradi pomala plata na drugo rabotno mesto.
^len 63
Osigurenikot kaj kogo }e nastane zagubuvawe na rabotnata sposob-
nost, kako i osigurenikot so preostanatata rabotna sposobnost koj poradi
navr{uvaweto na odredeni godini na ìvot ne moè so prekvalifikacija
ili dokvalifikacija da se osposobi za vr{ewe na druga soodvetna rabota
steknuva pravo na invalidska penzija ako:
227
1) invalidnosta e pri~ineta so povreda na rabota ili profesionalna

bolest - bez ogled na doloìnata na penziski sta` i
2) invalidnosta e pri~ineta so povreda nadvor od rabota ili so bolest
pod uslov pred nastanuvaweto na invalidnosta da imal napolnet penziski
sta` koj mu pokriva najmalku edna tretina na periodot od napolneti najmal-
ku 20 godini ìvot do denot na nastanuvaweto na invalidnosta odnosno na
denot na prestanokot na osiguruvaweto po nastanatata invalidnost (rabo-
ten vek), smetaj}i go rabotniot vek na polni godini.
Osigurenikot kaj kogo invalidnosta nastanala pred navr{uvaweto
na 30 godini ìvot kako posledica na povreda nadvor od rabota ili bolest
se zdobiva so pravo na invalidska penzija ako na denot na nastanuvaweto
na invalidnosta imal svojstavo na osigurenik i ako:
1) invalidnosta nastanala do navr{uvawe 20 godini ìvot, ako imal
najmalku {est meseci sta` na osiguruvawe;
2) invalidnosta nastanala do navr{uavawe 25 godini ìvot, ako
imal najmalku devet meseci sta`na osiguruvawe i
3) invalidnosta nastanala do navr{uvawe 30 godini ìvot, ako imal
najmalku 12 meseci sta` na osiguruvawe.
Osigurenikot - voen invalid od 1 do 4 grupa, kako i drug invalid koj
e izedna~en so mirnovremenski voen invalid od 1 do 4 grupa kaj kogo vo
smisla na ~len 38 na ovoj zakon se ocenuva invalidnost ne moè da raboti
pove}e od polovina od polnoto rabotno vreme se steknuva so pravoto na
invalidska penzija ako gi ispolnuva uslovite od stav 1 na ovoj ~len bez
ogled na toa dali so ili bez prekvalifikacija ili dokvalifikacija moè
da se osposobi za druga soodvetna rabota.
Kako raboten vek vo smisla na stav 1 to~ka 2 od ovoj ~len za osigureni-
kot koj so redovno {koluvawe se steknal so vi{a, odnosno visoka stru~na
podgotovka se smeta vremeto od navr{uvaweto na 23, odnosno 26 godini
ìvot do denot na nastanuvaweto na invalidnosta.
Na osigurenikot koj po navr{uvaweto na 20 godini na ìvot bil na
otsluùvawe na voeniot rok rabotniot vek mu se namaluva vremeto kolku
{to trael otsluèniot voen rok.
^len 66
Na korisnikot na invalidska penzija kaj kogo nastanalo zagubuvawe
na rabotnata sposobnost pred napolnuvaweto na godinite na ìvot od ~len
17 stav 2 na ovoj zakon i na kogo penzijata opredelena spored ~len 65 stav 3
na ovoj zakon iznesuva pomalku od penzijata opredelena spored ~len 65 stav
1 na ovoj zakon mu pripa|a i dodatok na invalidnost.
Dodatokot na invalidnost se opredeluva zavisno od srazmernosta me|u
rabotniot vek i penziskiot sta`, i toa ako:
1) penziskiot sta` iznesuva pomalku od polovinata od rabotniot vek-
10% od iznosot na invalidskata penzija;
2) penziskiot sta` iznesuva polovina ili pove}e od polovina, a pomalku
od rabotniot vek -15% od inosot na invalidskata penzija i
228
3) penziskiot sta` iznesuva ili pove} od rabotniot vek -20% od

inosot na invalidskata penzija.
Invalidska penzija zaedno so dodatokot na invalidnost ne moè da
iznesuva pove}e od penzijata oprededelena spored ~len 65 stav 1 na ovoj zakon.
Dodatok na invalidnost e sostaven del na invalidskata penzija.
^len 75
Dete steknuva, odnosno koristi pravo na semejna penzija:
1) do napolneti 15 godini ìvot, a ako e na {koluvawe do napolneti
26 godini ili
2) ako pred smrtta na osigurenikot, odnosno korisnikot na penzija koj
go izdrùval bilo nesposobno za rabota ili takvata nesposobnost nastanala
vo rok od edna godina od denot na smrtta na osigurenikot, odnosno korisnikot
na penzija.
Ako vo tekot na koristeweto na pravoto na semejna penzija deteto
stane nasposobno za rabota trajno go zadrùva pravoto na semejna penzija.
Deteto-invalid ima pravo na semejna penzija po prestanok na rabotniot
odnos.
^len 77
Kako nesposobnost za rabota vrz osnova na koja se ostvaruva pravo
na semejna penzija kaj decata se smeta nesposobnost za samostoen ìvot i
rabota, a kaj drugite lica postoewe na zagubena rabotna sposobnost.
^len 82
Telesno o{tetuvawe postoi koga kaj osigurenikot }e nastane
zagubuvawe, posu{testveno o{tetuvawe ili pozna~itelna onesposobenost
na oddelni organi ili delovi od teloto {to ja ote`nuva normalnata aktiv-
nost na organizmot i bara pogolemi usilbi vo ostvaruvaweto na ìvotnite
potrebi, bez ogled na toa dali pri~inuva ili ne pri~inuva invalidnost.
Osigurenikot kaj kogo telesnoto o{tetuvawe }e nastane za vreme
na traeweto na osiguruvaweto se steknuva so pravo na pari~en nadomesto
za telesno o{tetuvawe pod istite uslovi vo pogled na penziskiot sta`
pod koi se zdobiva so pravoto na invalidska penzija.
^len 83
Pravo na pari~en nadomestok za telesno o{tetuvawe osigurenikot
steknuva nezavisno od toa dali se steknal i koristi nekoe drugo pravo od
penziskoto i invalidskoto osiguruvawe.
^len 119
Vo sta` na osiguruvawe se smeta seto vreme pominato vo raboten
odnos so polno rabotno vreme.
Pod vreme pominato vo raboten odnos so polno rabotno vreme se pod-
razbira i vremeto {to vo raboten odnos so skrateno vreme }e go pominat:
229
- invalidi na trudot, voenite invalidi, civilnite invalidi od vojna-

ta, kako i drugi lica, ako rabotat onolku vreme kolku {to odgovara na niv-
nata rabotna sposobnost i
^len 120
Vo sta` na osiguruvawe se smeta i vremeto {to osigurenikot go pominal:
-na profesionalna rehabilitacija, odnosno na prekvalifikacija ili
dokvalifikacija na koja bil upaten kako invalid na tudot, ili kako voen
invalid, kako slep, lice zaboleno od distrofija i srodni muskulni i nevro-
muskulni zaboluvawa, od paraplegija, cerebralna i detska paraliza i
multipleks skleroza ili kako civilen invalid od vojnata, bez ogled na toa
dali pred toa bil osiguren.
Vo sta` na osiguruvawe se smeta vremeto za koe osigurenikot koristi
pravo na nadomestok na plata za skrateno rabotno vreme poradi nega na
pote{ko hendikepirano dete spored zakonot za socijalna za{tita.
^len 123
Vo sta` na osiguruvawe se smeta vremeto pominato nadvor od rabot-
niot odnos koe invalidite na trudot }e go pominat vo ~ekawe ili vr{ewe
na profesionalna rehabilitacija, odnosno prekvalifikacija ili dokvali-
fikacija, kako i ~ekawe na soodvetno vrabotuvawe.
^len 128
Staòt na osiguruvawe so zgolemeno traewe im se smeta i na osigure-
nicite {to vo raboten odnos, odnosno na rabota vrz osnova na koja bile
zadolìtelno osigureni, pominale rabotej}i so polno rabotno vreme, kako:
osigurenici, so telesno o{tetuvawe od najmalku 70% (~len 82 stavovi 1 i
3 na ovoj zakon), voeni invalidi od 1 do 4 grupa, civilni invalidi od vojnata
od 1 do 4 grupa, slepi lica, lica zaboleni od distrofija i srodno muskulni
i nevromuskulni zaboluvawa i od paraplegija, cerebralna i detska paraliza
i od multipleks skleroza.
Na osigurenicite od stav 1 na ovoj ~len sekoi 12 meseci efektivno
pominati vo raboten odnos vrz osnova na koja se osigureni im se smetaat
kako 15 meseci sta`na osiguruvawe, a starosnata granica propi{ana za
zdobivawe na starosna penzija od ~len 17 im se namaluva za po edna godina
efektivno pominati na takva rabota.
^len 134
Postapkata za ostvaruvawe na pravata od penziskoto i invalidskoto
osiguruvawe se poveduva po barawe na osigurenikot, odnosno na korisnikot
na penzija, a za ostvaruvawe pravo na semejna penzija i drugi prava na ~le-
novite na semejstvoto na osigurenikot, odnosno na korisnikot na penzija
po barawe na ~lenot nas semejstvoto.
Postapkata za utvrduvawe na invalidnost kaj osigurenikot se
poveduva i na predlog na rabotodavecot kaj kogo osigurenikot e vo raboten
230
odnos, kako i na predlog na nadle`niot mati~en lekar i od lekarska komi-

sija na Fondot za zdravstveno osiguruvawe na Makedonija.
So baraweto, odnosno predlogot za utvrduvawe na invalidnost, odnosno
nesposobnost za rabota, podnositelot e dolèn da priloì medicinska,
rabotna i druga dokumentacija potrebna za utvrduvawe na invalidnosta.
Na predlogot za utvrduvawe na invalidnost, odnosno nesposobnost za
rabota so naod i mislewe za zdravstvenata sostojba i za rabotnata sposob-
nost na osigurenikot od nadle`niot mati~en lekar, soglasnost so svoj naod,
ocena i mislewe dava lekarskata komisija na Fondot za zdravstveno
osiguruvawe na Makedonija, vrz osnova na lekarski pregled na osigurenikot.
Osigurenikot e dolèn da u~estvuva vo postapkata koja e povedena
vo smisla na stav 2 na ovoj ~len.
So akt na Fondot se ureduva zadolìtelniot minimum na obemot i
sodrìnata na medicinskata dokumentacija potrebna za utvrduvawe na
invalidnosta.
^len 134-a
Baraweto, odnosno predlogot za utvrduvawe na invalidnost, odnosno
nesposobnost za rabota so medicinska, rabotna i druga dokumentacija,
osigurenikot preku podra~nata edinica na Stru~nata slu`ba na Fondot,
gi dostavuva do Komisijata za utvrduvawe na kompletnost i urednost na
dokumentacijata, koja se formira vo ramkite na Fondot.
Komisijata od stavot 1 na ovoj ~len vr{i proverka na kompletnosta
i urednosta na dostavenata dokumentacija, soglasno so Odlukata za zadol-
ìtelniot minimum na obemot i sodrìnata na medicinskata dokumenta-
cija vo postapkata za ostvaruvawe pravo vrz osnova na invalidnost i istata
ja dostavuva do Komisijata za ocena na rabotnata sposobnost.
So akt na Fondot se ureduva sostavot i na~inot na rabota na Komi-
sijata.
^len 139
Za ostvaruvawe na pravata vrz osnova na zagubena rabotna sposob-
nost, preostanata rabotna sposobnost, telesno o{tetuvawe i nesposobnost
za rabota vrz osnova na koja se steknuva pravo na invalidska, odnosno
semejna penzija, fakti~kata sostojba se utvrduva vrz osnova na naod, ocena
i mislewe na Komisijata za ocena na rabotnata sposobnost.
Komisijata od stavot 1 na ovoj ~len se formira vo ramkite na Fondot.
So akt na Fondot se ureduva sostavot na Komisijata za ocena na
rabotnata sposobnost, kako i drugi pra{awa vo vrska so rabotata na Komi-
sijata.
Vo naodot, ocenata i misleweto vrz osnova na koi e utvrdena invalid-
nost, odnosno nesposobnost za rabota vrz osnova na koja se steknuva pravo
na invalidska, odnosno semejna penzija, se utvrduva i obvrska za zadolì-
231
telen kontrolen pregled, koj se vr{i vo rok ne pokratok od edna godina, a

najdocna do dve godini od denot na utvrdenata invalidnost.
Zadolìtelniot kontrolen pregled od stavot 4 na ovoj ~len go vr{i
komisija za zadolìtelen kontrolen pregled sostavena od doktori specija-
listi vo organ, odnosno ustanova opredelena od ministerot za trud i soci-
jalna politika.
Zadolìtelniot kontrolen pregled od stavot 4 na ovoj ~len ne moàt
da go vr{at isti lica, koi prethodno u~estvuvale vo postapkata za utvrdu-
vawe na invalidnosta.
Do donesuvaweto na re{enie po izvr{eniot zadolìtelen kontrolen
pregled, na osigurenikot mu se isplatuva vremena invalidska, odnosno
semejna penzija.
Pravoto na invalidska, odnosno semejna penzija prestanuva dokolku
korisnikot ne se javi na zadolìtelen kontrolen pregled vo rokot utvrden
vo stavot 4 na ovoj ~len ili so kontrolniot pregled, kaj istiot, ne e utvrdena
invalidnost, odnosno nesposobnost za rabota.
Vo slu~aite opredeleni vo stavot 8 na ovoj ~len na korisnikot so
re{enie mu se zapira isplatata na vremenata invalidska, odnosno semejna
penzija i go gubi svojstvoto penzioner.
^len 139-a
Naodot, ocenata i misleweto na Komisijata za ocena na rabotnata
sposobnost so koi e utvrdena invalidnost, odnosno nesposobnost za rabota,
vrz osnova na koi se steknuva pravo na penzija, podleì na preocena-
revizija od Komisija za preocena - revizija na naod, ocena i mislewe za
utvrduvawe na invalidnost, odnosno nesposobnost za rabota, koja ja obrazu-
va ministerot za trud i socijalna politika, od istaknati medicinski
stru~waci.
Komisijata za preocena - revizija na naod, ocena i mislewe za utvrdu-
vawe na invalidnost, odnosno nesposobnost za rabota od stavot 1 na ovoj
~len, moè da vr{i preocena - revizija i na naod, ocena i mislewe so koi ne
e utvrdena invalidnost, odnosno nesposobnost za rabota, doneseni od Komi-
sijata za ocena na rabotnata sposobnost, kako i na naodite od Komisijata
za zadolìtelen kontrolen pregled, po slu~aen izbor.
Pri vr{eweto na preocenata - revizijata moè da se izvr{i nepo-
sreden lekarski pregled na osigurenikot.
Preocenata - revizijata od stavot 1 na ovoj ~len se vr{i najdocna vo
rok od 40 dena od denot na donesuvaweto na naodot, ocenata i misleweto,
pred donesuvaweto na re{enie za pravo na penzija.
Komisiite od stavot 2 na ovoj ~len se dol`ni da postapat po zabele{-
kite dadeni vo postapkata za preocena - revizija i da donesat nov naod,
ocena i mislewe.
So akt na ministerot za trud i socijalna politika se ureduva organi-
zacijata, sostavot i na~inot na rabota na Komisijata za preocena -revizija
na naod, ocena i mislewe za utvrduvawe na invalidnost, odnosno nesposob-
nost za rabota.
232
^len 140
Vo re{enieto so koe e utvrdena invalidnost, odnosno nesposobnost za
rabota, se utvrduva i denot koga osigurenikot, odnosno korisnikot na pravoto,
treba da se javi na zadolìtelniot kontrolen pregled od ~lenot 139 stav 4 na
ovoj zakon.
^len 146
Pravoto na invalidska penzija vrz osnova na re{enie za utvrdena
invalidnost, se ostvaruva najdocna vo rok od tri meseca od pravosilnosta
na re{enieto.
Dokolku pravoto na invalidska penzija ne bide ostvareno vo rokot
opredelen vo stavot 3 na ovoj ~len, osigurenikot se upatuva na povtoren
komisiski pregled, po slu`bena dol`nost.
^len 154
Dokolku korisnik na invalidska, odnosno semejna penzija ne se javi
na zadolìtelen kontrolen pregled, mu se zapira isplata na penzijata i go
gubi svojstvoto penzioner.
Komisijata za zadolìtelen kontrolen pregled od ~lenot 139 stav 5
na ovoj zakon na korisnikot na invalidska, odnosno semejna penzija mu dosta-
vuva izvestuvawe vo koe e navedeno vremeto i mestoto koga i kade treba
da se javi na kontrolniot pregled.
233
1.1. Komentar za ~len 128 i 129 od Zakonot za penzisko i

invalidsko osiguruvawe
Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe Glava 6-Pen-

ziski sta`, Del 2 go regulira i definira pra{aweto na sta` na
osiguruvawe {to se smeta so zgolemeno traewe.
Vo ovoj kontekst za nas se interesni odredbite od ~lenovite
128 i 129 so slednata sodrìna:
^len 128
Staòt na osiguruvawe so zgolemeno traewe im se smeta i
na osigurenicite {to vo raboten odnos, odnosno na rabota vrz
osnova na koja bile zadolìtelno osigureni, pominale rabotej}i
so polno rabotno vreme, kako: osigurenici, so telesno o{tetuva-
we od najmalku 70%(~len 82 stavovi 1 i 3 na ovoj zakon), voeni
invalidi od 1 do 4 grupa, civilni invalidi od vojnata od 1 do 4
grupa, slepi lica, lica zaboleni od distrofija i srodno muskulni
i nevromuskulni zaboluvawa i od paraplegija, cerebralna i
detska paraliza i od multipleks skleroza.
Na osigurenicite od stav 1 na ovoj ~len sekoi 12 meseci
efektivno pominati vo raboten odnos vrz osnova na koja se osigu-
reni im se smetaat kako 15 meseci sta` na osiguruvawe, a staros-
nata granica propi{ana za zdobivawe na starosna penzija od ~len
17 im se namaluva za po edna godina efektivno pominati na takva
rabota.
^len 129 (stav 2)

Po isklu~ok na odredbata na stav 1 na ovoj ~len, na osigure-
nicite na koi staòt na osiguruvawe im se smeta so zgolemeno
traewe od ~len 128 na ovoj zakon, toj sta` im se zgolemuva i ako
rabotele so skrateno rabotno vreme, kako da rabotele so polno
rabotno vreme.
Da veruvame deka ova re{enie pedantno se sproveduva vo

praksata, no posebno bi se osvrnale na delot {to se odnesuva na
234
Komentar za ~len 128 i 129 od Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe
staòt na vrabotenite " slepi lica, lica zaboleni od distrofija

i srodno muskulni i nevromuskulni zaboluvawa i od paraplegija,
cerebralna i detska paraliza i od multipleks skleroza" i pra{a-
weto kolku de fakto se vakvi vraboteni na koi soglasno Zakonot
im se presmetuva sta` so zgolemeno traewe vo realnosta?
Vo konkretniot slu~aj iniciraweto na ovie dilemi

proizlegoa od edno pragmati~no barawe na liceto [avrevski
Zvonko, porane{en vraboten vo MVR na RM upateno do istoto
Ministerstvo na 23.02.2004god.
Istoto go prezentirame vo orginalna sodrìna:
235
Do
Ministerstvo za vnatre{ni raboti
-Sektor za pravni i kadrovski raboti -
Skopje
BARAWE
za ostvaruvawe na pravo od raboten odnos od Zvonko
[avrevski, porane{en vraboten vo MVR na RM
Vo periodot od 04.01.1993god. do 01.11.2001god. bev vraboten

vo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti na pove}e rabotni mesta
za {to postojat dokazi vo Va{ata personalna evidencija.
Za vreme na mojot raboten odnos i te~eweto na staòt kaj

Vas, kako porane{en rabotodavec, ne e sproveden Zakonot za
penzisko i invalidsko osiguruvawe - ~len 128 vo odnos na mene
odnosno deka "staòt na osiguruvawe so zgolemeno traewe im se
smeta i na osigurenici {to vo raboten odnos odnosno na rabota vrz
osnova na koja bile zadolìtelno osigurani, pominale rabotej}i so
polno rabotno vreme kako: osigurenici-lica zaboleni i od........
cerebralna i detska paraliza.
Na osigurenicite od stav 1 na ovoj ~len sekoi 12 meseci
efektivno pominati vo raboten odnos vrz osnova na koj se osigura-
ni im se smetaat kako 15 meseci sta` na osiguruvawe".
Spored vkupniot raboten sta` vpi{an vo rabotnata kni{ka

moè da se konstatira deka ne se sproveduval ~len 128 od ZPIO
zaradi {to baram da sprovedete postapka za soodvetna primena
i izvr{uvawe na ova moe pravo soglasno Zakonot.
Vo prilig Vi dostavuvam soodvetna medicinska dokumenta-
cija-dokaz.
Za eventualni dopolnitelni informacii Vi dostavuvam

adresa i telefon: ul. Rudi âjevac 33/ 3 Skopje i tel. 298-327.
PRILOG: Dokazi Podnositel na baraweto

Zvonko [avrevski
Za informirawe, odgovor na ova barawe se u{te se ~eka.
236
Komentar za ~len 128 i 129 od Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe
Ova e eden primer na nesproveduvawe na ~len 128 od ZPIO

od strana na rabotodavecot, no opravdano veruvame deka vo
ramkite na ostvaruvawe na pravata od penzisko i invalidsko
osiguruvawe vo praksata mnogu vozmo`no e da se sretnat i drugi
identi~ni primeri.
Dali za toa se vinovni osigurenicite ili rabotodavcite???
Ako ja izloìme pravnata oprecionalizacija vo kontinuitet
kako se ostvaruvaat i koristat pravata od penzisko i invalidsko
osiguruvawe doa|ame do slednata zakonska konstatacija.
Pravoto od penzisko i invalidsko osiguruvawe go ostvaru-
va lice koe ima svojstvo na osigurenik, a vospostaveno vrz osnova
na prijava za osiguruvawe {to soglasno propisite za mati~nata
evidencija ja podnesuvaat rabotodavcite za svoite vraboteni.
Isto taka obvrznici za pla}awe na pridones za penzisko i
invalidsko osiguruvawe vklu~uvaj}i i pridones za sta` na osigu-
ruvawe {to se smeta so zgolemeno traewe i ~ii stapki se pogole-
mi zaradi namaluvawe na starosnata granica za steknuvawe na
pravo na starosna penzija, se rabotodavcite za svoite rabotnici,
a vo slu~aj na vrabotuvawe soglasno Zakonot za vrabotuvawe na
invalidni lica, istite gi obezbeduva Buxetot na Republika
Makedonija.
Od gorenavedenite interpretirani odredbi na ZPIO
mnogu jasno e utvrdena obligacijata za rabotodavcite da go prija-
vat osigurenikot, vklu~uvaj}i go i liceto osigurenik od ~len
128 na Zakonot, kako i da gi pla}aat pridonesite za staòt so
zgolemeno traewe.
Ako go komparirame i analizirame ovoj praven institut i
niz prizmata na re{enijata {to gi nudi Zakonot za rabotnite
odnosi, situacijata e sledna.
Soglasno ~len 2 od ZRO, rabotniot odnos se ureduva so ovoj
ili so drug zakon i kolektiven dogovor, a pravata od raboten
odnos utvrdeni so Ustavot, zakon i kolektiven dogovor ne moàt
da se odzemat ili ograni~at so akti i dejstvija na rabotodavecot
(~len 5).
Raboten odnos moè da zasnova sekoe lice koe gi ispolnuva
op{tite uslovi utvrdeni so ZRO ili drug zakon, a kako op{t
uslov e op{tata zdravstvena sposobnost koja se utvrduva so zdrav-
stven pregled i se dokaùva so lekarsko uverenie.
Ova zna~i deka prakti~no u{te pri samiot priem rabotoda-
vecot ima mo`nost i se zapoznava so zdravstvenata sposobnost
237
na liceto iden vraboten i osigurenik i nema nikakvo opravduvawe

eventualnoto obrazloènie deka na rabotodavecot ne mu bila
poznata zdravstvenata sostojba odnosno deka rabotnikot se
vrabotil so dijagnoza soglasno ~len 128 od ZPIO, a u{te pove}e
dokolku vo tekot na rabotniot proces istiot se zabolil od takva
bolest za {to se prezentira i lekarski dokument.
Deka odredbite na ZRO korespondiraat so soodvetnite na
ZPIO odnosno ~len 128 i 129, upatuva i ~len 74 od ZRO koj go
ureduva slednoto:
"Invalid na trudot ima pravo na skrateno rabotno vreme,
rasporeduvawe, odnosno vrabotuvawe na druga soodvetna rabota,
prekvalifikacija ili dokvalifikacija, kako i pravo na soodve-
ten pari~en nadomestok vo vrska so koristewe na tie prava, vo
soglasnost so propisite za penzisko i invalidsko osiguruvawe."
So drugi zborovi vo slu~aite na ~len 128 i 129 od ZPIO
skratenoto rabotno vreme }e se presmetuva kako polno rabotno
vreme i ako se raboti za osigurenici od ~len 128 od ZPIO, }e se
presmetuva i t.n. benificiran sta` so zgolemeno traewe {to
podrazbira na sekoi 12 meseci efektivno pominati vo raboten
odnos }e se smeta kako 15 meseci sta` na osiguruvawe.
I ZRO ja akcentira obvrskata na rabotodavecot deka prido-
nesite i danocite na platata na rabotnikot gi pla}a rabotoda-
vcot so isplata na platata, za {to se vodi uredna evidencija, a
na rabotnikot mu se izdava potvrda za isplatenata plata, nado-
mestocite i pridonesite (~lenovite 78 i 83).
Vo rabotnata kni{ka kako javna isprava za dokaùvawe na
fakti od rabotniot odnos se beleì i podatokot za vkupniot
sta` na vraboteniot kaj rabotodavecot.
Kako {to ve}e e navedeno ovoj tekst pravi obid da gi aktue-
lizira propi{anite normi vo oblasta na rabotniot odnos na
odredena specifi~na kategorija na invalidni lica, vraboteni-
osigurenici, a pri toa nemaj}i precizni podatoci za brojot ili
za na~inot na ostvaruvawe na ovie prava vo praksata i dali voop-
{to istite se obezbeduvaat.
Na kraj da ne zaboravime deka site sme ednakvi {to zna~i
deka rabotodavecot ne smee rabotnikot da go stavi vo neednakva
pravna pol`ba zaradi zdravstvenata sostojba osnosno invalidnos-
ta, kako i faktot deka rabotnikot ima pravo da bara za{tita
kaj rabotodavecot, pred nadle`niot sud, sindikatot, inspekcis-
kite organi i drugi organi vo soglasnost so zakon.
238
Zakon za osiguruvawe
2. Zakon za osiguruvawe
ZAKON ZA OSIGURUVAWE
(“Slu`ben vesnik na Republika Makedonija” br. 35/2001)
GLAVA TRETA
Osiguruvawe na sopstvenici, odnosno korisnici na motorni vozila od
odgovornost za {teti predizvikani na treti lica
^len 61
(1) Sopstvenikot, odnosno korisnikot na motorno vozilo i na priklu-
~no vozilo e dolèn da sklu~i dogovor za osiguruvawe od odgovornost za
{teti {to so upotreba na motorno vozilo (vo natamo{niot tekst: osiguru-
vawe od avtomobilska odgovornost) }e im ja pri~ini na treti lica poradi
smrt, telesna povreda, naru{uvawe na zdravjeto, uni{tuvawe ili o{tetu-
vawe na predmeti, osven od odgovornost za {teti za predmetite {to gi
primil na prevoz .
(2) Kako {teta {to e predizvikana so upotreba na motorno vozilo
se smeta i {tetata {to na treto lice mu e predizvikana so pa|awe na pred-
meti od motornoto ili od priklu~noto vozilo.
^len 64
(1)Iznosite na koi mora da se dogovori osiguruvawe od avtomobilska
odgovornost presmetani vo denarska protivvrednost po kursot na Narod-
nata banka na Republika Makedonija na denot na uplatata ne moè da bidat
poniski od :
1) 100 000 evra za tovarni vozila i avtobusi i
2) 50 000 evra za site drugi vozila.
(2) Obvrskata na dru{tvoto za osiguruvawe za nadomest na {teta
vrz osnova na osiguruvawe od avto-odgovornost ne moè da bide povisoka
od iznosite {to se utvrdeni vo stav (1) na ovoj ~len, ako so dogovorot za
osiguruvawe ne e dogovoren povisok iznos .
(3) Ako iznosot na koj e dogovoreno osiguruvaweto od avtomobilska
odgovornost ne e dovolen za nadomestuvawe na site {teti predizvikani
so istiot nastan, prvenstveno se nadomestuvaat {tetite na lica.
239
(4) Ako ima pove}e o{teteni lica, a vkupniot nadomestok go nadmi-

nuva iznosot na koj e dogovoreno osiguruvaweto od avtomobilska odgovor-
nost, pravata na o{tetenite lica sprema dru{tvoto za osiguruvawe
srazmerno se namaluvaat.
(5) Dru{tvoto za osiguruvawe koe mu isplatilo na edno o{teteno
lice iznos pogolem od onoj {to mu pripa|a so ogled na srazmernoto namalu-
vawe na nadomestokot poradi toa {to ne znaelo nitu moèlo da znae deka
postojat i drugi o{teteni lica, ostanuva vo obvrska sprema drugite lica
samo do visinata na iznosot na koj e dogovoreno osiguruvaweto od avtomo-
bilska odgovornost.
^len 66
(1) O{tetenoto lice ima pravo baraweto za nadomestok na {teta da
go istakne direktno sprema dru{tvoto za osiguruvawe.
(2) Dru{tvoto za osiguruvawe ne moè sprema o{tetenoto lice da
istakne prigovor {to vrz osnova na zakonot ili dogovorot za osiguruvawe
bi moèlo da go istakne sprema osigurenoto lice poradi nepridrùvaweto
kon zakonot ili kon dogovorot.
240
Zakon za obligacionite odnosi
3. Zakon za obligacionite odnosi
ZAKON ZA OBLIGACIONITE ODNOSI
OSNOVI NA OBLIGACIONITE ODNOSI

(“Slu`ben vesnik na RM”broj 18/2001 ,4/2002 5/2003, 93/2001,67/2002)
Neodgovorni lica
^len 146
(1) Lice koe poradi du{evna bolest ili zaostanat umstven razvoj
ili od koi i da e drugi pri~ini ne e sposobno za rasuduvawe, ne odgovara za
{tetata {to }e mu ja pri~ini na drug .
(2) Toj {to }e mu pri~ini {teta na drug vo sostojba na preodna nespo-
sobnost za rasuduvawe, odgovoren e za nea, osven ako dokaè deka vo taa
sostojba ne se na{ol po svoja vina.
(3) Ako vo taa sostojba se na{ol po tu|a vina, za {tetata }e odgovara
onoj {to go dovel vo taa sostojba.
Du{evno bolni i zaostanati vo umstveniot razvoj
^len 151
(1) Za {teta {to }e ja pri~ini lice koe poradi du{evna bolest ili
zaostanat umstven razvoj ili poradi nekoi drugi pri~ini ne e sposobno za
rasuduvawe, odgovara onoj koj vrz osnova na zakon, ili na odluka od nadle`-
niot organ , ili na dogovor, e dolèn da vr{i nadzor nad nego .
(2) Liceto od stav 1 na ovoj ~len, moè da se oslobodi od odgovornosta
ako dokaè deka go vr{el nadzorot na koj e obvrzan ili deka {tetata bi
nastanala i pri gri`livo vr{ewe na nadzorot.
241
ODGOVORNOST ZA [TETA OD OPASEN PREDMET

ILI OPASNA DEJNOST
Pretpostavka na pri~inosta
^len 159
[tetata nastanata vo vrska so opasen predmet odnosno opasna dej-
nost se smeta deka proizleguva od toj predmet odnosno dejnost, osven ako
se dokaè deka tie ne bile pri~ina za {tetata .
Koj odgovara za {teta
^len 160
(1) Za {teta od opasen predmet odgovara negoviot imatel, a za {teta
od opasna dejnost odgovara liceto {to se zanimava so nea.
Odgovornost poradi teroristi~ki akti, javni

demonstracii ili manifestacii
^len 166
(1) Za {teta nastanata od smrt, telesna povreda ili o{tetuvawe
odnosno uni{tuvawe na imotot na fizi~ko ili pravno lice, poradi akti na
nasilstvo ili teror, kako i pri javni demonstracii i manifestacii
odgovara edinicite na lokalnata samouprava vo koja e nastanata {tetata..
(2) Organizatorite, u~esnicite, pottiknuva~ite i pomaga~ite vo
aktite na nasilstvo ili teror, vo javnite demonstracii i manifestacii,
{to se naso~eni kon podrivawe na ustavnoto ureduvawe nemaat pravo na
nadomest na {teta spored ovoj osnov.
(3) Edinicite na lokalnata samouprava vo koja e nastanata {tetata
ima pravo i obvrska da bara nadomest na isplateniot iznos od liceto {to
ja predizvikalo {tetata.
(4) Toa pravo zastaruva vo rokovite propi{ani za zastarenosta na
pobaruvawata za nadomest na {teta
Odgovornost na organizatorot na priredbi
^len 170
Organizatorot na sobirawe na pogolem broj lu|e vo zatvoren ili na
otvoren prostor odgovara za {tetata nastanata od smrt ili telesna povreda
{to nekoj }e ja pretrpi poradi vonredni okolnosti {to moàt da nastanat
vo takvi priliki, kako {to e branuvawe na masite, op{t nered i sli~no.
242
Zakon za obligacionite odnosi
Odgovornost poradi nedavawe na neophodna pomo{
^len 171
(1) Toj {to bez opasnost za sebesi nema da mu dade pomo{ na lice ~ij
ìvot ili zdravje se o~igledno zagrozeni, odgovara za {tetata {to nasta-
nala od toa, ako toj spored okolnostite na slu~ajot moral da ja predvidi
taa {teta.
(2) Ako bara spravedlivosta, sudot moè takvoto lice da go oslobodi
od obvrskata da ja nadomesti {tetata.
Pari~en nadomest
^len 189
(1) Za pretrpeni fizi~ki bolki, za pretrpeni du{evni bolki poradi
namaluvawe na ìvotnata aktivnost, nagrdenost, povreda na ugledot, ~esta,
slobodata ili pravata na li~nosta, smrt na blisko lice kako i za strav
sudot, ako najde deka okolnostite na slu~ajot, a osobeno ja~inata na bolkite
i stravot i nivnoto traewe go opravduva toa, }e dosudi spravedliv pari~en
nadomest, nezavisno od nadomestot na materijalnata {teta kako i vo nejzi-
noto otsustvo.
(2) Pri odlu~uvaweto za baraweto za nadomest na nematerijalna
{teta, kako i za viso~inata na nejziniot nadomest, sudot }e vodi smetka za
zna~eweto na povredenoto dobro i za celta za koja sluì toj nadomest, no
i za toa so nego da ne im se pogoduva na stremeìte {to ne se spojlivi so
negovata priroda.
Lica koi imaat pravo na pari~en nadomest vo

slu~aj na smrt ili teòk invaliditet
^len 190
(1) Vo slu~aj na smrt na nekoe lice, sudot moè da im dosudi na
~lenovite na negovoto potesno semejstvo ( bra~en drugar, deca i roditeli)
spravedliv nadomest za nivnite du{evni bolki.
(2) Takviot nadomest moè da im se dosudi i na bra}ata i sestrite
ako pome|u niv i umreniot postoela potrajna ìvotna zaednica .
(3) Vo slu~aj na osobeno teòk invaliditet na nekoe lice, sudot
moè da im dosudi na negoviot bra~en drugar, na decata i na roditelite
spravedliv pari~en nadomest za nivnite du{evni bolki.
(4) Nadomestot od stav 1 i 3 na ovoj ~len moè da mu se dosudi i na
vonbra~niot drugar, ako pome|u nego i umreniot postoela trajna ìvotna
zaednica.
243
Satisfakcija vo posebni slu~ai
^len 191
Pravo na spravedliv pari~en nadomest poradi pretrpeni du{evni
bolki ima i liceto koe so izmama, so prinuda ili so zloupotreba na nekoj
odnos na pot~inetost ili zavisnost, e navedeno na kazniva obquba ili na
kaznivo bludno dejstvie, kako i liceto sprema koe e izvr{eno nekoe
krivi~no delo protiv polovata sloboda i poloviot moral.
Nadomest za idna {teta
^len 192
Sudot na barawe na o{teteniot }e dosudi nadomest i za idna
nematerijalna {teta ako spored redovniot tek e izvesno deka taa }e trae
i vo idnina.
244
DRUGI OBLASTI
Zakon za semejstvoto
DEL SEDMI
DRUGI OBLASTI
1. Zakon za semejstvoto
ZAKON ZA SEMEJSTVOTO
( "Slu`ben vesnik na RM" br. 83 od 24 noemvri 2004 god.)
^len 20
Ne moàt da sklu~at brak lica koi poradi manifesna forma na
du{evno zaboluvawe so prisustvo na psihoti~ni simptomi ili rezidualni
znaci od bolesta ne se vo sostojba da go sfatat zna~eweto na brakot i obvrskite
{to proizleguvaat od nego, a koi se istovremeno nesposobni za rasuduvawe.
Ne moàt da sklu~at brak i lica koi zaostanuvaat vo mentalniot
(psihi~kiot) razvoj, a pripa|aat vo grupata na lica so te{ka i najte{ka
mentalna zaostanatost IQ pod 36°.
Licata koi se rasporedeni kako lica so umereni pre~ki vo psihi~kiot
razvoj ili so lesni pre~ki vo psihi~kiot razvoj, kako i lica koi imaat
te{ki nasledni zaboluvawa vo familijata, moàt da sklu~at brak po pret-
hodno pribaveno mislewe za genetskata konstrukcija izdadeno od Zavodot
za mentalno zdravje na deca i mladinci Skopje ili druga soodvetna
institucija koja se zanimava so vr{ewe na genetski istraùvawa.
^len 58
Tatkovstvoto na dete rodeno nadvor od brak moè da priznae sekoe
polnoletno delovno sposobno lice, kako i maloletno lice ako e postaro od 16
godini, kako i lice so ograni~ena delovna sposobnost, dokolku e sposobno da ja
sfati sodrìnata i zna~eweto na izjavata za priznavawe na tatkov-stvo.
^len 60
Ako deteto e postaro od 16 godini, potrebna e i negova soglasnost za
priznavawe na tatkovstvoto. Izjavata za soglasnost se dava vo rok od 30
dena od denot na priemot na izvestuvaweto.
247
Ako deteto e pomalo od 16 godini i e pod staratelstvo, bidej}i majka-

ta e umrena ili e so nepoznato ìveali{te ili prestojuvali{te ili mu e
odzemena delovnata sposobnost, izjava za soglasnost za priznavawe na
tatkovstvoto dava staratelot na deteto so odobrenie na centarot za soci-
jalna rabota.
^len 93
Na roditelot koj go zloupotrebuva vr{eweto na roditelskoto pravo
ili grubo go zanemaruva vr{eweto na roditelskite dol`nosti po priba-
veno mislewe od centarot za socijalna rabota, mu se odzema vr{eweto na
roditelskoto pravo so re{enie na sudot, vo vonprocesna postapka. Kako
zloupotreba ili grubo zanemaruvawe na roditelskite dol`nosti, vo smisla
na stavot 1 od ovoj ~len, }e se smeta ako roditelot:
- sproveduva fizi~ko ili emocionalno nasilstvo nad deteto;
- polovo go iskoristuva deteto;
- go prisiluva deteto na rabota koja ne odgovara na negovata vozrast;
- mu dozvoluva upotreba na alkohol, droga ili drugi psihotropni
supstanci;
- go naveduva deteto na op{testveno neprifatlivi povedenija;
- go napu{til deteto i podolgo od tri meseca ne se griì za deteto i
- na koj bilo drug na~in grubo gi kr{i pravata na deteto.
Na roditelot moè da mu bide odzemeno vr{eweto na roditelskoto
pravo vo pogled na site deca ili vo pogled na nekoe od niv.
^len 94
Postapka zaradi odzemawe na roditelskoto pravo moè da povede
drugiot roditel, centarot za socijalna rabota ili javniot obvinitel.
Centarot za socijalna rabota e dolèn da povede postapka za odzema-
we na roditelskoto pravo koga, na koj i da bilo na~in, }e doznae deka za toa
postojat pri~ini utvrdeni so ovoj zakon.
Centarot za socijalna rabota koga }e doznae deka postoi opasnost
od zloupotreba na roditelskoto pravo ili opasnost od grubo zanemaruvawe
na roditelskite dol`nosti, e dolèn vedna{ da prezeme merki za za{tita
na li~nosta, pravata i interesite na deteto.
^len 97
Sudot, po predlog na roditelite ili na centarot za socijalna rabota
moè, vo vonprocesna postapka, da odlu~i roditelite da prodolàt da go
vr{at roditelskoto pravo, ako deteto i po polnoletstvoto poradi pre~ki
vo psihi~kiot razvoj, ne e sposobno samo da se griì za svojata li~nost,
prava i interesi.
Koga }e prestanat pri~inite poradi koi roditelskoto pravo bilo
prodolèno sudot, po predlog na roditelite ili na centarot za socijalna
rabota, }e odlu~i za prestanok na roditelskoto pravo.
248
Odlukata na sudot od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len se zaveduva vo

mati~nata kniga na rodenite i vo knigite za evidencija na nedvi`nosti.
^len 99
Se zabranuva sekakov vid na nasilstvo me|u ~lenovite na semejstvoto,
bez ogled na pol i vozrast.
Pod nasilstvo vo brakot i semejstvoto (vo natamo{niot tekst:
semejno nasilstvo) od stavot 1 na ovoj ~len se smeta odnesuvawe na ~len na
semejstvoto koj so primena na sila, zakana i zapla{uvawe vr{i telesni
povredi, emocionalna ili seksualna zloupotreba i materijalno, seksualno
ili rabotno iskoristuvawe na drug ~len na semejstvoto.
Kako nasilstvo od stavot 2 na ovoj ~len, se smeta odnesuvawe storeno:
- od edniot bra~en drugar vrz drugiot bra~en drugar koi ìveat ili
ìveele vo bra~na ili vonbra~na zaednica ili vo koj bilo vid zaednica
kako semejstvo ili ako imaat zaedni~ko dete;
- me|u bra}a i sestri, polubra}a i polusestri;
- nad dete;
- nad postarite ~lenovi vo semejstvoto i
- nad lica - ~lenovi na semejstvoto ~ija delovna sposobnost e delumno
ili celosno odzemena.
^len 100
@rtva na semejno nasilstvo moè da bide koj bilo ~len od semej-
stvoto, bez ogled na pol i vozrast.
Izvr{itel na semejno nasilstvo moè da bide: bra~niot ili vonbra~-
niot drugar, porane{niot bra~en ili vonbra~en drugar, liceto koe ìvee
ili ìveelo vo zaednica so liceto `rtva na semejnoto nasilstvo, lice so
koe se ima zaedni~ko dete ili lice koe e povrzano do ~etvrti stepen na
krvno srodstvo i vtor stepen po svatovstvo so ovie lica, ili se so niv vo
bra~na ili vonbra~na zaednica ili vo drug vid na zaednica na ìveewe.
^len 101
Centarot za socijalna rabota sekoga{ koga ima soznanija deka vo
semejstvoto se naru{eni semejnite odnosi ili ima semejno nasilstvo sam
ili na barawe na ~len od semejstvoto prezema merki za za{tita na semej-
stvoto i licata koi se `rtva na semejnoto nasilstvo.
semejstvoto postoi semejno nasilstvo vrz maloletno dete ili lice so
ograni~ena ili odzemena delovna sposobnost prezema merki za za{tita.
Soznanijata od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len, centarot za socijalna
rabota gi dobiva od gra|ani, slu`beni i pravni lica, koi se dol`ni bez
odlagawe da go izvestat centarot za takvite soznanija.
semejstvoto postoi semejno nasilstvo gi prezema slednive merki na za{tita:
249
1) obezbeduva nu`no smestuvawe za liceto - `rtva na nasilstvo, koe

moè da trae najmnogu {est meseca so mo`nost za prodolùvawe za u{te
{est meseca;
2) obezbeduva soodvetna zdravstvena za{tita;
3) obezbeduva soodvetna psiho-socijalna intervencija i tretman;
4) gi upatuva vo soodvetno sovetuvali{te;
5) dokolku vo semejstvoto ima dete koe e na redovno {koluvawe,
pomaga za prodolùvawe na redovnoto obrazovanie;
6) go izvestuva organot za progon;
7) dava sekakov vid na pravna pomo{ i zastapuvawe;
8) pokrenuva postapka pred nadle`niot sud;
9) po potreba podnesuva barawe do sudot za izre~uvawe na privre-
mena merka za za{tita; i
10) prezema drugi merki za koi }e oceni deka se neophodni za re{ava-
we na problemot.
Centarot za socijalna rabota gi prezema merkite od stavot 4 na
ovoj ~len koga izvr{itel na semejnoto nasilstvo e nekoe od licata utvrdeni
vo ~lenot 100 na ovoj zakon.
^len 102
Centarot za socijalna rabota }e podnese barawe za izre~uvawe na
privremena merka za za{tita od semejno nasilstvo do sudot za maloletni
i delovno nesposobni lica sekoga{ koga roditelot, staratelot ili zakon-
skiot zastapnik toa nema da go storat.
Centarot za socijalna rabota, baraweto od stavot 1 na ovoj ~len, za
polnoletni i delovno sposobni lica, }e go dostavi do sudot, samo so soglas-
nost na `rtvata na semejnoto nasilstvo.
^len 104
Centarot za socijalna rabota, dokolku ima soznanija deka se izvr-
{eni dejstvija od ~lenot 99 na ovoj zakon podnesuva barawe do nadle`niot
sud za izre~uvawe na privremena merka, so koja sudot moè na storitelot na
semejnoto nasilstvo da:
1) zabrani da se zakanuva deka }e stori semejno nasilstvo;
2) zabrani da maltretira, voznemiruva, telefonira, kontaktira ili
na drug na~in komunicira so ~len na semejstvoto, direktno ili indirektno;
3) zabrani da se pribliùva do ìveali{teto, u~ili{teto, rabotnoto
mesto ili opredeleno mesto koe redovno go posetuva drug ~len na semejstvoto;
4) odredi otstranuvawe od domot bez ogled na sopstvenosta, do done-
suvawe na kone~na odluka od nadle`niot sud;
5) zabrani da poseduva ogneno ili drugo oru`je ili istoto da mu
bide odzemeno;
6) go zadolì da gi vrati predmetite koi se potrebni za zadovoluva-
we na sekojdnevnite potrebi na semejstvoto;
250
7) izre~e zadolìtelno izdrùvawe na semejstvoto;

8) naredi tuèniot da posetuva soodvetno sovetuvali{te;
9) naredi zadolìtelno lekuvawe, dokolku e korisnik na alkohol i
drugi psihotropni supstanci ili ima nekoe zaboluvawe;
10) go zadolì da gi nadomesti medicinskite i drugite tro{oci
nastanati od semejnoto nasilstvo i
11) izre~e koja bilo druga merka koja sudot }e ja smeta za neophodna za
da se obezbedi sigurnost i dobrosostojba na drugite ~lenovi na semejstvoto.
^len 105
Predlog za izre~uvawe privremena merka moè da podnese bra~niot
drugar, roditelite ili decata ili drugi lica koi ìveat vo bra~na ili
vonbra~na zaednica ili zaedni~ko doma}instvo, porane{en bra~en drugar ili
lica koi se nao|aat vo bliski li~ni odnosi kon koi se prezemeni dejstvi-ja na
semejno nasilstvo, bez ogled dali e podnesena tu`ba vo krivi~na postapka.
Roditel, staratel ili zakonski zastapnik moè da podnese predlog
vo ime na maloletno dete i lice so ograni~ena ili odzemena delovna sposob-
nost, kako i za lice nad koe e prodolèno roditelskoto pravo.
Predlogot od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len licata go dostavuvaat do
nadle`niot centar za socijalna rabota opredelen spored mestoto na ìve-
ewe na `rtvata na semejnoto nasilstvo.
^len 122
Posvoitel ne moè da bide lice:
a) na koe mu e odzemeno ili ograni~eno roditelskoto pravo, kako i
lice na koe mu e izre~ena kazna za storeno krivi~no delo so efektivna
kazna zatvor vo traewe od nad {est meseca,
b) na koe mu e ograni~ena ili odzemena delovnata sposobnost,
v) za koe postoi osnovano somnevawe deka polo`bata na posvoitel
}e ja upotrebi na {teta na posvoenikot,
g) koe e du{evno bolno ili lice so pre~ki vo intelektualniot razvoj,
kako i lice koe boleduva od bolest {to moè da go dovede vo opasnost
zdravjeto i ìvotot na posvoenikot,
d) ~ija fizi~ka popre~enost e od takov stepen {to moè opravdano
da se somneva vo mo`nosta da se griì za deteto,
|) ako e postaro od 45 godini,
e) zavisnik od droga ili drugi psihotropni supstancii ili alkohol,
`) koe ima te{ko hroni~no zaboluvawe ili e bolno od neizle~iva
zarazna bolest; i
z) ako misleweto na stru~niot tim na centarot za socijalna rabota
e negativno vo odnos na mo`nosta tie lica da bidat roditeli.
251
^len 123
Za posvojuvawe e potrebna soglasnost na obata roditeli na posvoeni-
kot, odnosno na negoviot staratel, kako i na posvoenikot ako e postar od
dvanaeset godini.
Dokolku roditelot e maloleten, pokraj negovata soglasnost se zema
i soglasnost na zakonskiot zastapnik.
Ne e potrebna soglasnost na roditel na koj mu e odzemena delovnata
sposobnost ili mu e odzemeno vr{eweto na roditelskoto pravo ili na
roditel na koj pove}e od edna godina ne mu se znae prestojuvali{teto.
Ne e potrebna soglasnost nitu od roditel na dete smesteno vo
institucija ili drugo semejstvo koj ne projavil interes za deteto pove}e
od {est meseca od rokot vo koj bil dolèn da go zeme deteto.
Ne e potrebna soglasnost nitu od posvoenikot koj do posvojuvaweto
ìveel vo semejstvoto na posvoitelot pred napolnuvaweto na dvanaeset-
godi{na vozrast.
Ne e potrebna soglasnost od liceto koe majkata go poso~ila kako
roditel na deteto rodeno nadvor od brak koj vo rok od tri meseca po ra|aweto
na deteto ne pokrenal postapka za priznavawe na toa dete ili za utvrdu-
vawe na tatkovstvo vo odnos na toa dete.
PETTI DEL
STARATELSTVO I OSNOVNI ODREDBI
^len 156
So staratelstvoto Republikata im dava posebna za{tita na malolet-
nite deca koi se bez roditelska grià i na polnoletni lica na koi im e
odzemena ili ograni~ena delovnata sposobnost. Spored odredbite na ovoj
zakon za{titata im se dava i na drugi lica koi ne se vo sostojba ili nemaat
mo`nost sami da se griàt za za{titata na svoite prava i interesi.
^len 169
Na lice pod staratelstvo smesteno vo vospitna, socijalna, zdravs-
tvena ili druga ustanova ili organizacija, kako i vo drugo semejstvo ili
lice, centarot za socijalna rabota }e mu postavi staratel za vr{ewe na
rabotite na staratelstvoto {to liceto, semejstvoto ili ustanovata ne gi
vr{i vo ramkite na svojata redovna dejnost.
IV STARATELSTVO NAD LICA NA KOI IM E ODZEMENA

ILI OGRANIÊNA DELOVNATA SPOSOBNOST
^len 197
Licata na koi so odluka na sudot delumno ili celosno im e odzemena
delovnata sposobnost, centarot za socijalna rabota gi stava pod staratelstvo.
Delovnata sposobnost e sposobnost na lice da izrazi pravno relevan-
tna volja za u~estvo vo pravniot promet.
252
^len 198
Pravosilnoto re{avawe za odzemawe, odnosno ograni~uvawe na
delovnata sposobnost sudot vedna{ go dostavuva do centarot za socijalna
rabota koj, vo rok od 30 dena od denot na priemot na re{enieto, go stava
liceto pod staratelstvo.
^len 199
Staratelot na lice na koe mu e odzemena ili ograni~ena delovnata
sposobnost, e dolèn da se griì osobeno za negovata li~nost, prava, inte-
resi, smestuvawe i zdravje, imaj}i gi predvid pri~inite poradi koi na
liceto mu e odzemena, odnosno ograni~ena delovnata sposobnost, nastojuvaj-
}i tie da bidat otstraneti, a liceto da se osposobi za samostoen ìvot i
rabota.
^len 200
Staratelot na lice na koe mu e odzemena delovnata sposobnost gi
ima pravata i dol`nostite na staratel na maloletno lice koe nema napol-
neto 15 godini ìvot.
Staratelot na lice na koe mu e ograni~ena delovnata sposobnost
ima dol`nosti i prava na staratel na maloletno lice koe ima napolneto
15 godini ìvot.
^len 201
Sudot e dolèn vedna{ da go izvesti centarot za socijalna rabota
koga }e se povede postapka za odzemawe na delovnata sposobnost na liceto.
Centarot za socijalna rabota vo postapkata za odzemawe na delovna-
ta sposobnost na liceto moè na toa lice da mu postavi privremen staratel,
ako najde deka e toa potrebno.
Dol`nosta privremen staratel prestanuva vedna{ {tom }e se postavi
postojan staratel ili {tom re{enieto na sudot so koe se odbiva predlogot za
odzemawe na delovnata sposobnost }e stane pravosilna.
^len 202
Privremeniot staratel ima isti prava i dol`nosti kako staratel
nad maloletno lice koe navr{ilo 15 godini ìvot.
Centarot za socijalna rabota moè, ako e toa potrebno, da gi pro{iri
pravata i dol`nostite na privremeniot staratel kako na staratel nad
maloletno lice koe ne navr{ilo 15 godini ìvot.
^len 203
Ako staratelot utvrdi deka kaj liceto na koe mu e odzemena delov-
nata sposobnost nastanale okolnosti koi upatuvaat na potreba za vra}awe
na delovnata sposobnost, odnosno za izmena na porane{nata odluka, toj e
dolèn, bez odlagawe, za toa da go izvesti centarot za socijalna rabota.
253
^len 204
Staratelstvoto nad lice na koe mu e odzemena delovnata sposobnost
prestanuva koga so re{enie na sudot }e mu se vrati delovnata sposobnost.
1. Izdrùvawe na decata, na roditelite i na drugite rodnini
^len 211
Ako polnoletnoto lice e nesposobno za rabota poradi bolest,
fizi~ki ili psihi~ki nedostatok, a nema dovolno sredstva za ìvot i ne
moè da gi dobie od svojot imot, roditelite se dol`ni da go izdrùvaat
dodeka trae taa nesposobnost.
254
Zakon za za{tita na decata
2. Zakon za za{tita na decata
ZAKON ZA ZA[TITA NA DECATA

("Slu`ben vesnik na RM" broj 98/2000, 17/2003 i 65/2004 )
^len 4
Prava za za{tita na decata vo smisla na ovoj zakon se:
1) detski dodatok;
2) poseben dodatok;
3) pomo{ za oprema na novoroden~e i
4) participacija.
^len 5
Oblici na za{tita na decata vo smisla na ovoj zakon se:
1) zgriùvawe i vospitanie na deca od predu~ili{na vozrast;
2) odmor i rekreacija na deca i
3) drugi oblici na za{tita.
^len 8
Kako dete vo smisla na ovoj zakon se smeta sekoe lice do napolneti
18 godini ìvot, kako i lice so pre~ki vo fizi~kiot i psihi~kiot razvoj
do napolneti 26 godini ìvot.
Po isklu~ok na stavot 1 na ovoj ~len pri ostvaruvaweto na pravoto
na detski dodatok kako dete se smeta lice do napolneti 18 godini ìvot,
dokolku se nao|a na redovno {koluvawe.
^len 9
Se zabranuva psihi~ko ili fizi~ko maltretirawe, kaznuvawe ili
drugo ne~ove~ko postapuvawe ili zloupotreba na decata.
Se zabranuva politi~ko ili versko organizirawe i dejstvuvawe i
zloupotreba na decata poradi politi~ko ili versko organizirawe i dejstvuvawe.
^len 24
Za dete so specifi~ni potrebi koe ima fizi~ki ili psihi~ki pre~ki
ili kombinirani pre~ki vo razvojot do 26 godini ìvot se obezbeduva pose-
ben dodatok kako pari~en nadomestok.
Naod, ocena i mislewe za potrebata od ostvaruvawe na poseben doda-
tok dava stru~en organ za ocena na specifi~nite potrebi.
255
^len 25
Dete so specifi~ni potrebi vo smisla na ovoj zakon e:
-so te{ka, pote{ka ili najte{ka invalidnost;
-so umeren, teòk ili dlabok mentalen hendikep;
-so najte{ki oblici na hroni~ni zaboluvawa;
-najteòk stepen na o{tetuvawe na vidot, sluhot ili govorot i
-so pove}e vidovi na pre~ki (kombinirani) vo razvojot.
^len 26
Pravo na poseben dodatok ima eden od roditelite na deteto so posto-
jano mesto na ìveewe vo Republika Makedonija, ako e deteto dràvjanin
na Republika Makedonija so postojano mesto na ìveewe vo Republika
Makedonija do navr{eni 26 godini ìvot, dokolku ne e institucionalno
zgrièno na tovar na dràvata.
^len 27
Visinata na posebniot dodatok iznesuva 27% od prose~nata plata
isplatena po vraboten vo Republika makedonija vo prvata polovina od
prethodnata godina.
^len 48
Javnata detska gradinka organizira zgriùvawe i vospitanie i na
deca so pre~ki vo intelektualniot ili fizi~kiot razvoj, soobrazno na vidot
i stepenot na popre~enosta.
Kako deca so pre~ki vo intelektualniot ili fizi~kiot razvoj se
smetaat: slepi i slabovidni deca, gluvi i nagluvi deca, deca so pre~ki vo
govorot, deca so telesna invalidnost kako i deca so pote{kotii vo odnesu-
vaweto i li~nosta.
Zgriùvaweto i vospitanieto na decata so lesna popre~enost vo
intelektualniot i fizi~kiot razvoj od stav 2 na ovoj ~len koi imaat
potreba od prilagodeno izveduvawe na programite za predu~ili{ni deca
so dopolnitelna stru~na pomo{ ili so prilagodeni programi, se organizira
vo redovnite grupi.
Zgriùvaweto i vospitanieto na decata so umerena popre~enost vo
intelektualniot i fizi~kiot razvoj od stav 2 na ovoj ~len, se organizira
vo posebni grupi spored posebni programi.
^len 55
Rabotata vo detskata gradinka se organizira vo grupi, vo zavisnost
od vozrasta na decata po pravilo vo homogeni grupi i toa:
1) do 12 meseci............................................................. od 6 do 8 deca
2) nad 12 meseci do 18 meseci............................ ..... od 8 do 10 deca
3) nad 18 meseci do 2 godini ....................................... od 10 do 12 deca
4) nad 2 godini do 3 godini........... ............................. od 12 do 15 deca
256
Zakon za za{tita na decata
5) nad 3 godini do 4 godini...........................................od 15 do 18 deca

6) nad 4 godini do 5 godini........................................ ..od 18 do 20 deca
7) nad 5 godini do 6 godini...........................................od 20 do 25 deca.
Po isklu~ok od stavot 1 na ovoj ~len, vo zavisnost od vozrasta na
decata, moè da se organizira:
1) heterogena grupa
do dve godini..........od 10 do 12 deca
od dve godini do poa|awe vo osnovno u~ili{te..........od 18 do 20 deca.
2) kombinirana grupa
od 12 meseci do poa|awe vo osnovno u~ili{te......... od 15 do 20 deca.
3) grupa deca so pre~ki vo razvojot................................od 5 do 8 deca.
4) Grupa deca od {est godini, odnosno odpoa|awe vo osnovno u~ili{te
do deset godini.................................................................................. od 20 do 30 deca.
Rabotata vo zabavi{na grupa vo osnovno u~ili{te se organizira
samo za deca na vozrast od 6 do 7 godini.
Vo grupite od stavovite 1 i 2 to~ki 1 i 2 na ovoj ~len, moè da se
vklu~i edno do dve deca so pre~ki vo intelektualniot ili fizi~kiot razvoj
vo koj slu~aj brojot na decata vo grupite se namaluva do tri deca.
Ako ne postojat mo`nosti za formirawe na grupi soglasno so ovoj
~len, soglasnost za formiraweto na grupi so pogolem broj, odnosno pomal
broj deca, dava ministerot za trud i socijalna politika.
^len 60
Zgriùvawe i vospitanie se organizira i ostvaruva i vo zabavi{na
grupa vo osnovno u~ili{te.
^len 61
Zabavi{na grupa vo osnovno u~ili{te moè da se organizira i za
deca so pre~ki vo razvojot.
^len 62
Dejnosta odmor i rekreacija se obezbeduva i ostvaruva vo detsko
odmorali{te.
So dogovor se ureduvaat pravata i obvrskite na detskoto odmora-
li{te i korisnicite na uslugite na odmor i rekreacija.
^len 63
Odmor i rekreacija moè da se organizira i za deca so pre~ki vo razvojot.
Odmor i rekreacija za deca so pre~ki vo razvojot se organizira
spored posebni programi.
^len 86
Stru~ni raboti za decata so specifi~ni potrebi popre~eni vo
psihi~kiot ili fizi~kiot razvoj moàt da vr{at i pomo{nici - vospitu-
va~i so IV ili VI stepen na stru~na podgotovka.
257
3.Zakon za javni pati{ta
ZAKON ZA JAVNITE PATI[TA

(“Slu`ben vesnik na RM”br.26/96, 40/99, 96/2000, 29/2002, 68/2004)
^len 108
Se osloboduvaat od pla}awe na nadomestokot od ^len 96 to~ka 3 na
ovoj zakon:
8. Vozilata na lica zaboleni od distrofija, dijaliza i multipleks
skleroza.
4. Zakon za bezbednost na sobra}ajot na pati{tata
ZAKON ZA BEZBEDNOST NA SOOBRA]AJOT NA

PATI[TATA
("Slu`ben vesnik na RM", br. 14/98, 38/2002 i 38/2004)
^len 20
Slepite lica, koga samostojno u~estvuvaat vo soobra}ajot, treba da
nosat bel stap kako znak za raspoznavawe.
Voziloto {to e napraveno so nego da upravuva lice ~ii ekstremiteti
su{testveni za upravuvawe so voziloto se o{teteni, na barawe na toa
lice, moè da bide obeleàno so poseben znak.
Posebniot znak od stavot 2 na ovoj ~len go izrabotuva pravno lice
{to }e go ovlasti ministerot za transport i vrski.
Po barawe na fizi~ko lice, ovlastenoto pravno lice za vr{ewe na
tehni~ki pregled e dol`no da go izdade i postavi posebniot znak na vozi-
loto od stavot 2 na ovoj ~len.
258
Zakon za bezbednosta na sobra}ajot na pati{tata
^len 69
Na soobra}ajna povr{ina nameneta za zapirawe i parkirawe na
vozila na koja so soobra}aen znak ili so posebna oznaka se opredeleni pro-
storot i na~inot na zapirawe i parkirawe, voza~ot e dolèn da go zapre i
parkira voziloto samo na opredelen prostor, odnosno na~in.
^len 247
Osposobuvawe na lice invalid za voza~ moè da se vr{i samo na
vozilo koe pokraj uslovite od stavot 1 na ovoj ~len e prisposobeno na nedos-
tatocite na negovite ekstremiteti.
^len 399
pretprijatie ili drugo pravno lice, ako:
4. Izrabotuva poseben znak bez ovastuvawe (~len 20 stav 3).
^len 400
So prai~na kazna od 15.000 do 45.000 denari }e se kazni za prekr{ok
pretprijatie ili drugo pravno lice, ako:
4. Na barawe na fizi~ko lice ne izdade i ne go postavi posebniot
znak na voziloto (~len 20 stav 4).
^len 406
So prai~na kazna od 1.500 denari }e se kazni na samoto mesto na prekr{ok:
1. Voza~ koj na svoeto vozilo }e istakne poseben znak sprotivno na
odredbite od ~lenot 20 stav 2 na ovoj zakon.
17. Voza~ koj na opredelen prostor za zapirawe i parkirawe }e posta-
pi sprotivno na odredbite na ~lenot 69 na ovoj zakon.
259
5. Pravilnik za posebniot znak za ozna~uvawe na voziloto so

koe upravuva lice na koe mu se o{teteni ekstremitetite bitni
za upravuvawe so voziloto
PRAVILNIK
za posebniot znak za ozna~uvawe na voziloto so koe upravuva
lice na koe mu se o{teteni ekstremitetite bitni za
upravuvawe so voziloto
^len 1
So ovoj pravilnik se propi{uvaat zna~eweto, formata sodrìnata,
bojata, dimenziite i mestoto za postavuvawe na znakot za ozna~uvawe na
vozilo so koe upravuva lice na koe mu se o{teteni ekstremitetite bitni
za upravuvawe so voziloto (vo ponatamo{niot tekst: znakot).
^len 2
Znakot ima forma na kvadrat, vo koj e vpi{an krug so vcrtan simbol-
{to pretstavuva profil na voza~ vo sede~ka polo`ba vo podvièn stol za
invalidsko lice.
Osnovnata boja na znakot e bela, a bojata na vpi{aniot krug e sina,so
vcrtan simbol vo bela boja.
Dimenziite na znakot se 110mm h 110mm, a goleminata na simbolot na
znakot e vo soodvetna srazmera so goleminata na znakot i treba da bide vo
soglasnost so propisot za jugoslovenskite standardi za soobra}ajni znaci.
Znakot e prikaàn na crteòt M, koj e otpe~aten kon ovoj pravilnik
i pretstavuva negov sostaven del.
^len 3
Znakot se izrabotuva od soodveten lepliv materijal vo forma na
etiketa,obloèna so reflektira~ka materija vo soodvetni boi.
Vidot na lepliviot materijal }e se utvrdi so dogovor {to }e go
sklu~i pretsedatelot na Sojuzniot komitet za soobra}aj i vrski so organi-
zacijata na zdruèn trud na koja }e i se doveri pe~ateweto na znakot.
Znakot ne moè da se pu{ti vo javna proda`ba.
260
Pravilnik za posebniot znak
^len 4
Znakot se nalepuva na uo~livo mesto, vo gorniot desen agol na pred-
noto vetrobransko staklo i vo gorniot lev agol na zadnoto vetrobransko
staklo, i toa na vnatresnata strana na stakloto.
^len 5
Ovoj pravilnik vleguva vo sila po istekot na 60 dena od denot na
objavuvaweto vo "Slu`ben list na SFRJ".
Br.952 Pretsedatel na Sojuzniot

7 septemvri 1982 godina Komitet za soobra}aj i vrski
Belgrad M-r Nazmi Mustafa, s.r.
261
5.1 Analiza so predlozi i zabele{ki na postojniot Pravilnik

za posebniot znak za ozna~uvawe na voziloto so koe upravuva
lice na koe mu se o{teteni ekstremitetite bitni za upravuvawe
so voziloto
Vo ramkite na normativnite aktivnosti na “Polio Plus”

za izmena i dopolnuvawe na zakonskata legislativa vo oblasti
koi se odnesuvaat na za{tita i podobruvawe na prvata na hendi-
kepiranite lica, be{e podnesena Inicijativa do Ministerstvoto
za vnatre{ni raboti na RM za konkretni izmeni na Zakonot za
bezbednost na soobra}ajot na pati{tata.
Podnesenata inicijativa se odnesuva{e na nekolku pra{awa

koi se ili treba da bidat predmet na regulirawe na ovoj Zakon, a gi
tangira pravata na hendikepiranite lica kako u~esnici vo soobra}ajot.
Imeno, vo praksata ne be{e jasno koj go izrabotuva poseb-

niot znak za ozna~uvawe na vozilata koi se adaptirani i gi
koristat vo soobra}ajot hendikepirani lica so o{teteni
ekstremiteti; dali istiot se izdava vrz osnova na dadeno javno
ovlastuvawe od nadleèn dràven organ; pod koi uslovi istiot
se dobiva i koj praven subjekt go izdava i niza drugi pra{awa
koi pravno ne bea regulirani.
Spored sega{nata praksa, vakov znak izdava Zaednicata

na invalidni organizacii, no ne e jasno dali ima ovlastuvawe za
izrabotka na znakot i dali se po~ituvaat standardite pri izra-
botkata, dali postoi ovlastuvawe za negovo izdavawe,
Isto taka soznanijata ukaùvaat deka vo praksata e voz-

mo`no vakov znak za ozna~uvawe na vozilo da dobie, pa duri i
samo da izraboti i lice-voza~ koj ne spa|a vo kategorijata na
hendikepirani lica, osobeno zaradi zloupotreba na beneficiite
za nepla}awe na nadomest za koristewe na javnite pati{ta koi
gi imaat invalidnite lica.
262
Analiza so predlozi i zabele{ki na postojniot Pravilnik za posebniot znak
Zaradi navedenite pri~ini, mo`nosta na zloupotreba na

predmetniot znak, kako i pravnata praznina vo ZBSP, inicirame
i barame soodvetni izmeni i dopolnuvawa vo ZBSP vo smisla na :
- Utvrduvawe na nova odredba vo Zakonot vo koe }e bide
regulirano pra{aweto za ovlastuvawe za izrabotuvawe od strana
na pravno lice na posebniot znak za ozna~uvawe na voziloto so
koe upravuva lice na koe mu se o{teteni ekstremitetite bitni
za upravuvawe na voziloto i kako istiot }e se izdava;
- Propi{uvawe na materijalna i kaznena odredba za zlou-
potreba na pe~ateweto, izdavaweto i koristeweto na posebniot
znak;
So najnovite izmeni i dopolnuvawa na ZBSP, koi se done-

seni od Sobranieto na RM na 17 juni 2004god. prifateni se i
vgradeni pogolemiot del na na{ite sugestii, i toa:
^lenot 20 od ZBSP e dopolnet so nova sodrìna koja se od-

nesuva na posebniot znak so koj e obeleàno vozilo so koe upra-
vuva lice ~ii ekstremiteti su{testveni za upravuvawe so vozi-
loto se o{teteni, vo slednata sodrìna:
"Posebniot znak od stav 2 na ovoj ~len go izrabotuva pravno
lice {to }e go ovlasti ministerot za transport i vrski.
Na barawe na fizi~koto lice, ovlastenoto pravno lice za
vr{ewe tehni~ki pregled e dol`no da go izdade i postavi poseb-
niot znak na voziloto od stavot 2 na ovoj ~len."
Prakti~no so ovie ponudeni re{enija se reguliraat prav-

nite praznini koi se odnesuvaat na dilemite iskaàni vo na{ata
inicijativa, a se odnesuvaat na posebniot znak za obeleùvawe
na voziloto na hendikepiranoto lice.
Za predvidenata materijalna odredba utvrdeni se i sood-

vetni prekr{o~ni kazni za zloupotreba na koristeweto na poseb-
niot znak.
Taka vo ~lenot 406 predvidena e pari~na kazna od 1.500

den. na samoto mesto na prekr{okot za:
"1. Voza~ koj na svoeto vozilo }e istakne poseben znak
sprotivno na odredbite na ~len 20 stav 2 na ovoj zakon."
Isto taka predvideni se soodvetni kazni i za nepo~ituvawe
na odredbite od strana na pravnite lica, i toa:
263
"So pari~na kazna od 25.000 do 80.000 den. }e se kazni za

prekr{ok pretprijatie ili drugo pravno lice koe izrabotuva
poseben znak bez ovlastuvawe (~len 20 stav 3)."
Vo ~lenot 400, kade so pari~na kazna od 15.000 do 45.000

den. }e se kazni pravno lice ako:
"Na barawe na fizi~ko lice ne izdade i ne go postavi poseb-
niot znak na voziloto (~len 20 stav 4);"
Ovlastuvaweto za donesuvawe na gorecitiraniot Pravil-nik

proizleguva od ~len 397 stav 3 od Zakonot za bezbednost na
soobra}ajot na pati{tata spored koj ministerot za soobra}aj i vrski
(sega ministerot za transport i vrski) vo soglasnost so ministerot
za vnatre{ni raboti go donesuva ovoj akt.
Imenuvaniot Pravilnik e donesen vo dale~nata 1983god., a
vrz osnova na toga{nite sojuzni zakoni, kako i vo minati uslovi i
sostojbi koi denes se nadminati.
Zaradi toa, upateno e barawe do nadle`noto Ministerstvo za
transport i vrski da podgotvi nova sodrìna na ovoj akt, usoglasena
so ZBSP kako i specifi~nite potrebi na invalidnite lica-voza~i
vo soobra}ajot.
Vo ovaa smisla pri podgotvuvawe na noviot Pravilnik aktue-
lizirani se slednite predlozi prezentirani od NVO na invalidnite
lica koi treba da se vgradat vo tekstot:
1. Da se usoglasi nazivot na Pravilnikot kako i soodvet-

nata terminologija spored ZBSP;
2. Pri propi{uvawe na formata i sodrìnata na samiot znak
za obeleùvawe na voziloto, vo nego na soodvetno mesto da se vpi{e
edinstveniot mati~en broj na gra|aninot- invalidno lice odnosno
lice koe upravuva so voziloto. Ova se bara od pri-~ini {to mnogu
~esto zaradi izbegnuvawe na odredeni obvrski (pla}awe na
nadomest na pati{tata), nedozvoleno parkirawe na parkirali{ni
mesta nameneti za invalidni lica i sli~no se zloupotrebuva znakot
od drugi lica;
3. Pravo na koristewe na ovoj znak, kako i do sega, ima
invalidno lice ~ii ekstremiteti su{testveni za upravuvawe so
voziloto se o{teteni najmalku 70%, {to se utvrduva so re{e-nie
na komisija od ZPIO (komisija za utvrduvawe na invaliditet) ili
komisija za utvrduvawe na specifi~nite potrebi na ovie lica.
264
Analiza so predlozi i zabele{ki na postojniot Pravilnik za posebniot znak
Me|utoa, pri povtorno analizirawe na ova pravo vo ZBSP vo

korelacija so Pravilnikot, se postavi dilemata {to so onie vozila
koi ne se prepraveni, nitu upravuvani od invalidno lice, a vo istite
se prevezuvaat takvi lica po razni objektivni potrebi? Se implicira
pra{aweto dali i ovie vozila ramnopravno so drugite treba da go
koristat ovoj znak?
Odgovorot sekako deka treba da bide pozitiven, no ~len 20
od ZBSP e pretesen vo regulirawe na ovaa situacija i ne go
predviduva istoto.
4. Ovlasteno pravno lice za vr{ewe na tehni~ki pregled koe
soglasno ~len 20 stav 4 od ZBSP go izdava posebniot znak, potrebno
e, istotaka, da izdade i soodveten pismen dokaz ( potvrda) koja gi
sodrì osnovnite podatoci za korisnikot na ovoj znak, a osobeno
dali se raboti za trajno ili vremeno koristewe na ova pravo
(vakviot status e utvrden vo re{enieto od soodvetnata komisija);
5. Pokraj osnovniot znak, da se predvidi i posebno tekstu-
alno obeleùvawe koe, po potreba, se lepi na vratata na voziloto
na invalidnoto lice i so koe se predupreduvaat drugite u~esnici-
voza~i pri parkiraweto da ostavat prostor od 1,20m. rastojanie
pome|u vozilata.
Ovoj znak se izdava zaedno so osnovniot znak za lica koi
imaat potreba od nego;
6. Izdavaweto na znacite da bide besplatno;
7. Vo slu~aj na o{tetuvawe, gubewe, kradewe i sli~no na
znakot, korisnicite imaat pravo na nov besplaten znak;
8. Napomenuvame deka u~esnicite voza~i koi }e go ostvarat
pravoto na obeleùvawe na voziloto so vakov znak, istiot }e moàt
da go koristat na javnite pati{ta kako uslov za osloboduvawe od
nadomestok na naplatnite rampi, besplatno koristewe na javnite
parkirali{ta i sli~no.
Nadle`noto Ministerstvo, dokolku e potrebno, }e treba da
izvr{i soodvetni izmeni i vo mati~nite zakoni vo ovie oblasti.
Predlozite i zabele{kite se usoglaseni vo Tehni~kiot komi-

tet na IPPLG i istite pismeno se dostaveni do Ministerstvoto za
transport i vrski i neposredno }e bidat prezentirani na zaedni~ka
sredba na prestavnici od Ministerstvoto i nevladinite organizacii
na invalidni lica.
265
5.2. Poseben znak za za ozna~uvawe na voziloto so koe upravuva

lice na koe mu se o{teteni ekstremitetite bitni za upravuvawe
so voziloto
266
Krivi~en zakonik
6. Krivi~en Zakonik
KRIVIÊN ZAKONIK
("Slu`ben vesnik na RM", br. 37/96, 80/99)
Pre~isten tekst- Polio Plus
^len 12
1). Ne e presmetliv storitelot koj vo vreme na izvr{uvaweto na
krivi~noto delo ne moèl da go sfati zna~eweto na svoeto delo ili ne
moèl da upravuva so svoite postapki poradi trajna ili pivremena
du{evna bolest, privremena du{evna rastroenost ili zaostanat du{even
razvoj ili drugi osobeno te{ki du{evni pre~ki (nepresmetlivost).
2). Storitelot na Krivi~no delo ~ija sposobnost da go svati
zna~eweto na svoeto delo ili sposobnosta da upravuva so svoite postapki
bila bitno namalena poradi nekoja sostojba od stav 1 moè da se kazni
poblago (bitno namalena presmetlivost).
^len 63
1). Na storitel koj storil krivi~no delo vo sostojba na nepresmetli-
vost ili bitno namalena presmetlivost, sudot }e mu izre~e zadolìtelno
psihijatrisko lekuvawe i ~uvawe vo zdravstvenata ustanova, ako utvrdi
deka poradi taa sostojba povtorno moè da stori krivi~no delo i deka za
otstranuvawe na ovaa opasnost e potrebno negovo lekuvawe i ~uvawe vo
takva ustanova.
^len 166
Povreda na pravata od raboten odnos
Toj koj {to svesno ne se pridruùva kon zakon, drug propis ili
kolektiven dogovor, za zasnovawe ili prestanok na rabotniot odnos ......
za{tita na ènata, mladinata i invalidite ... }e se kazni so pari~na kazna
ili so zatvor do edna godina.
267
^len 167
Povreda na pravoto od socijalno osiguruvawe
Toj koj {to svesno ne se pridruùva kon zakon, drug propis ili
kolektiven dogovor, za zdravstveno, penzisko i invalidsko osiguruvawe i
drugi vidovi socijalno osiguruvawe i so toa povredi, odzema ili ograni~i
pravo {to na rabotnikot mu pripa|a, }e se kazni so pari~na kazna ili so
zatvor do edna godina.
^len 187
Obquba vrz nemo}no lice
1). Toj koj {to vrz drug }e izvr{i obquba, zloupotrebuvaj}i go

du{evnoto zaboluvawe, du{evnata rastroenost, nemo}nost, zaostanatiot
du{even razvoj ili druga sostojba poradi koja toa lice e nesposobno za
otpor, }e se kazni so zatvor od tri meseci do pet godini.
2). Ako poradi deloto od stav 1 nastapila te{ka telesna povreda,
smrt ili druga te{jka posledica ili deloto e storeno od strana na pove}e
lica, na osobeno surov ili poniùva~ki na~in,storitelot }e se kazni so
zatvor najmalku tri godini ......
^len 188
Polov napad vrz dete:
2). Za siluvawe na dete ili za drugo polovo dejstvo vrz dete so

zloupotreba na negovo du{evno zaboluvawe, du{evna rastroenost, nemo},
zaostanat du{even razvoj ili druga sostojba poradi koja deteto e nespo-
sobno za otpor, storitelot }e se kazni so zatvor najmalku ~etiri godini.
3). Ako deloto od stavovite 1 i 2 go izvr{i nastavnik, vospituva~,
posvoitel, staratel, o~uv, lekar ili drugo lice so zloupotreba na svojata
polo`ba, ili pri vr{ewe semejno nasilstvo, }e se kazni so zatvor najmalku
pet godini.
4). Ako poradi delata od stavovite 1 i 2 nastapila te{ka telesna
povreda, smrt ili drugi te{ki posledici ili deoto e storeno od strana na
pove}e lica ili na osobeno surov ili poniùva~ki na~in, storitelot }e se
kazni so zatvor najmalku pet godini.
^len 200
Napu{tawe na nemo}no dete
Roditel, posvoitel, staratel ili drugo lice na koe mu e dovereno

nemo}no dete koe }e go napu{ti, so namera trajno da se oslobodi od nego,
}e se kazni so zatvor od tri meseci do tri godini.
268
Zakon za krivi~nata postapka
7. Zakon za krivi~nata postapka
ZAKON ZA KRIVI^NATA POSTAPKA

("Slu`ben vesnik na RM", br. 15/97, 44/2002 i 74/2004)
^len 50
1). Za maloletnici i lica koi se napolno li{eni od delovna sposob-
nost, predlog za krivi~no gonewe ili privatna tu`ba podnesuva nivniot
zakonski zastapnik.
^len 60
1). Ako o{teteniot e maloletnik ili lice koe e napolno li{eno od
delovna sposobnost, negoviot zakonski zastapnik e ovlasten da gi dava
site izjavi i da gi prezema site dejstvija za koi spored ovoj zakon e ovlasten
o{teteniot.
^len 66
Ako obvinetiot e nem, gluv ......, mora da ima branitel u{te pri prvoto
ispituvawe.
^len 216
2) Ako obvinetiot e gluv }e mu se postavuvaat pra{awa pismeno, a
ako e nem, }e se povika pismeno da odgovara. Ako ispituvaweto ne moè da
se izvr{i na ovoj na~in }e se povika kako tolkuva~/ lice koe moè da se
razbere so obvinetiot.
^len 250
1). Ako se javi somnevawe deka e isklu~ena ili e namalena presmetli-
vosta na obvinetiot poradi trajna ili privremena du{evna bolest,
privremena du{evna rastroenost ili zaostanat du{even razvoj, }e se
opredeli ve{ta~ewe so psihijatriski pregled na obvinetiot.
269
8. Zakon za vonprocesna postapka
ZAKON ZA VONPROCESNA POSTAPKA

("Slu`ben vesnik na SRM", br.19/79)
Li{uvawe od delovna sposobnost i

proglasuvawe na lice za delovno sposobno.
^len 34
Vo postapkata za li{uvawe od delovna sposobnost sudot odlu~uva
za delumno ili napolno li{uvawe od delovna sposobnost na lice koe poradi
du{evno zaboluvawe, slaboumnost ............ ne e vo sostojba da se griì za
sebesi i za za{titata na svoite prava i interesi.
Koga }e prestanat pri~inite poradi koi liceto e li{eno od delov
na sposobnost, sudot odlu~uva za delumno ili napolno proglasuvawe na toa
lice za delovno sposobno.
^len 58
Zadrùvawe vo zdravstvena ustanova za lekuvawe na du{evno bolni.
Vo postapkata za zadrùvawe vo zdravstvena organizacija za leku-
vawe na du{evni bolesti sudot odlu~uva koga du{evno bolno lice treba
da bide ograni~eno vo slobodata na dvièweto ili kontaktiraweto so
nadvore{niot svet.
^len 65
Sudot e dolèn da gi ispita siteokolnosti od zna~ewe za donesuva-
weto na re{enie i da go soslu{a liceto nad koe se vr{i pregled, ako e toa
mo`no i ako toa ne vlijae {tetno vrz negovoto zdravje.
^len 67
Koga sudot }e re{i pregledanoto lice da bide zadràno vo zdravstve-
nata organizacija, istovremeno }e go odredi i vremeto koe ne moè da
bide podolgo od edna godina.
^len 69
Re{enieto za prodolùvawe na vremeto za zadrùvawe sudot go
donesuva vrz osnova na povtoren pregled i soslu{uvawe na bolnoto lice.
270
Zakon za vonprocesna postapka
^len 112
Prodolùvawe na roditelskite prava po polnoletstvoto.
Vo postapkata za prodolùvawe vr{eweto na roditelskite prava i
dol`nostite po polnoletstvoto, sudot odlu~uva za prodolùvawe na ovie
prava i dol`nosti ako poradi fizi~ki ili psihi~ki nedostatoci deteto
ne e sposobno samo da segriì za sebe i za za{titan a svoite prava i
interesi.
^len 115
Sudot e dolèn da utvrdi dali postojat fizi~ki ili psihi~ki
nedostatoci poradi koi deteto i po polnoletstvoto ne }e bide sposobno
samo da se griì za svojata li~nost, prava i interesi.
Za utvrduvawe na okolnostite od stav 1 na ovoj ^len, sudot }e go
soslu{a maloletnikot, ako e toa mo`no i ako ne e {tetno po negovoto
zdravje, negovite roditeli, nadle`niot organ za staratelstvo i }e pribavi
mislewe od lekar - specijalist za zdravstvenata i psihi~kata sostojba na
maloletnikot.
271
9. Zakon za pravata na voenite invalidi i ~lenovite na nivnite

semejstva i na ~lenovite na semejstvata na padnatite borci
ZAKON ZA PRAVATA NA VOENITE INVALIDI,

NA ^LENOVITE NA NIVNITE SEMEJSTVA I NA
^LENOVITE NA SEMEJSTVATA NA PADNATITE BORCI
("Slu`ben vesnik na RM" br.13/96)
^len 1
So ovoj zakon se ureduvaat pravata na voenite invalidi, na ~lenovite
na nivnite semejstva i na ~lenovite na semejstvata na padnatite borci.
^len 2
Voen invalid e lice koe vr{ej}i voena dol`nost vo vojna (voen inva-
lid od vojnite) ili vo mir (mirnovremenski voen invalid) zdobilo rana,
povreda ili bolest pri {to nastapilo o{tetuvawe na negoviot organizam.
^len 18
Voenite invalidi od vojnite, mirnovremenskite voeni invalidi (vo
natamo{niot tekst: voeni invalidi), ~lenovite na nivnite semejstva, kako
i ~lenovite na semejstvata na padnatite borci gi imaat slednive prava:
1.li~na invalidnina;
2.semejna i zgolemena semejna invalidnina;
3.invalidski dodatok;
4.dodatok za nega i pomo{ od strana na drugo lice;
5.ortopedski dodatok;
6.bawsko i klimatsko lekuvawe;
7.pravo na patni~komotorno vozilo;
8.dodatok na deca i
9.profesionalna rehabilitacija, zdravstvena za{tita, pomo{ vo
slu~aj na smrt i besplaten i povlasten prevoz.
272
Zakon za civilnite invalidi od vojnata
10. Zakon za civilnite invalidi od vojnata
ZAKON ZA CIVILNI INVALIDI OD VOJNATA

("Slu`ben vesnik na SRM" br. 33/76,25/79,11/81,4/85,12/89,17/91, i
"Slu`ben vesnik na RM" br. 38/91 i 81/ 91)
^len 1
So ovoj zakon se reguliraat pravata na civilnite invalidi od voj-
nata, uslovite za steknuvawe i postapka za ostvaruvawe na pravata.
^len 2
Civilen invalid od vojnata, spored ovoj zakon, se smeta:
1.lice kaj koe nastapilo o{tetuvawe na organizmot kako posledica na
ranuvawe ili povreda nastanati od terorizirawe i li{uvawe od sloboda od
strana na okupatorot ili negovi pomaga~i (`rtvi na fa{isti~kiot teror);
2.lice kaj koe nastapilo o{tetuvawe na organizmot kako posledica
na ranuvawe ili povredi nastanati vo vrska so voenite operacii; bombardi-
rawe, uli~ni borbi, zatalkan kur{um i drugo ( `rtva na voenite dejstva);
3.lice kaj koe nastapilo o{tetuvawe na organizmot kako posledica
na ranucvawe ili povredi zdobieni od zaostanat voen material (`rtva na
zaostanat voen material); i
4.lice kaj koe nastapilo o{tetuvawe kako posledica na ranuvawe
ili povredi nastanati vo vrska so teroristi~ki akcii (`rtva na teroris-
ti~ki akcii).
^len 5
Civilnite invalidi od vojnata moàt da gi ostvarat slednive prava:
1.civilna invalidnina;
2.dodatok za nega i pomo{ od drugo lice;
3.zdravstvena za{tita;
4.profesionalna rehabilitacija;
5.ortopedski pomagala.
273
11. Zakon za posebnite prava na pripadnicite na bezbednosnite

sili na Republika Makedonija i na ~lenovite na nivnite semejstva
ZAKON ZA POSEBNITE PRAVA NA PRIPADNICITE NA

BEZBEDNOSNITE SILI NA REPUBLIKA MAKEDONIJA
I NA ^LENOVITE NA NIVNITE SEMEJSTVA
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br.2/ 2002, 17/2003 i 30/2004)
Pre~isten tekst-Polio Plus
GLAVA „
OP[TI ODREDBI
^len 1
So ovoj zakon se ureduvaat posebnite prava na pripadnicite na bez-
bednosnite sili i na ~lenovite na nivnite semejstva, kako i uslovite i
postapkata za nivnoto ostvaruvawe.
^len 2
Pripadnicite na bezbednosnite sili na Republika Makedonija, vo
smisla na ovoj zakon, se: vojnik na otsluùvawe na voeniot rok, profesio-
nalen vojnik, voen stare{ina i civilno lice na slu`ba vo postojaniot
sostav na Armijata na Republika Makedonija, uniformirano lice vo
Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, kako i lice so posebni dol`nosti i
ovlastuvawa vraboteno vo Ministerstvoto za odbrana i vo Ministerstvoto
za vnatre{ni raboti i voen obvrznik vo rezervniot sostav na Armijata na
Republika Makedonija i Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, koi organiz-
irano u~estvuvale vo odbrana na nezavisnosta, teritorijalniot integritet
i suverenitet na Republika Makedonija i vo spre~uvawe na nasilno
urivawe na demokratskite institucii utvrdeni so Ustavot na Republika
Makedonija, smetano od 1 januari 2000 godina (vo natamo{niot tekst: pri-
padnik na bezbednosnite sili).
Pod u~estvo vo odbrana na nezavisnosta, teritorijalniot integritet i
suverenitet na Republika Makedonija i vo spre~uvawe na nasilno uriva-we
na demokratskite institucii utvrdeni so Ustavot na Republika Makedonija
(vo natamo{niot tekst: odbrana na suverenitetot na Republika Makedonija),
vo smisla na stav 1 od ovoj ~len se podrazbira organizirano dejstvuvawe na
pripadnicite na bezbednosnite sili vo vooruèni dejstvija protiv vooruè-
nite ekstremisti~ki i paravoeni grupacii.
274
Zakon za posebnite prava na pripadnicite na bezbednosnite sili na RM i na
~lenovite na nivnite semejstva
Pripadnik na bezbednosnite sili koj zdobil rana, povreda ili

bolest, pri odbrana na suverenitetot na Republika Makedonija, pri {to
nastapilo o{tetuvawe na negoviot organizam najmalku za 20%, }e se smeta
kako voen invalid od vojnite vo smisla na Zakonot za pravata na voenite
invalidi, na ~lenovite na nivnite semejstva i na ~lenovite na semejstvata
na padnatite borci (vo natamo{niot tekst: voen invalid).
Pripadnik na bezbednosnite sili koj zaginal vo vooruèni dejstvija
protiv vooruènite ekstremisti~ki i paravoeni grupacii se smeta za zagi-
nat pripadnik na bezbednosnite sili.
Pripadnik na bezbednosnite sili kaj koj nastapila smrt kako direk-
na posledica od rana ili povreda zdobiena vo vooruèni dejstvija protiv
vooruènite ekstremisti~ki i paravoeni grupacii se smeta za po~inat
pripadnik na bezbednosnite sili.
^len 3
Statusot i vremeto pominato kako pripadnik na bezbednosnite sili
se dokaùva so uverenie izdadeno od Ministerstvoto za odbrana, odnosno
Ministerstvoto za vnatre{ni raboti.
^len 4
Kako ~lenovi na semejstvo na pripadnik na bezbednosnite sili se
smetaat: bra~niot drugar, decata i roditelite.
^len 5
Pokraj posebnite prava propi{ani so ovoj zakon na voenite invalidi,
vo smisla na ovoj zakon, i ~lenovite na nivnite semejstva im pripa|aat i
pravata propi{ani so Zakonot za pravata na voenite invalidi, na ~lenovi-
te na nivnite semejstva i na ~lenovite na semejstvata na padnatite borci
koi }e gi ostvaruvaat na na~in i postapka propi{ani so toj zakon.
Vo ostvaruvawe na pravata od Zakonot za pravata na voenite invali-
di, na ~lenovite na nivnite semejstva i na ~lenovite na semejstvata na
padnatite borci, ~lenovite na semejstvoto na zaginat ili po~inat pripad-
nik na bezbednosnite sili od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti se ized-
na~uvaat so pravata na ~lenovite na semejstvoto na padnat borec.
^len 6
Licata koi steknale ili moèle da steknat prava po ovoj zakon, ne moàt
da gi ostvaruvaat tie prava ako o{tetuvaweto na organizmot gi zdobile kako
pripadnici, pomaga~i ili sorabotnici na vooruènite ekstremisti~ki i
paravoeni grupacii, odnosno lica protiv koi se vodi krivi~na postapka ili
koi se pravosilno osudeni poradi nedozvoleno drèwe na oru`je ili
rasprskuva~ki materii ili za krivi~ni dela protiv dràvata ili protiv
~ove~nosta i me|una-rodnoto pravo soglasno so Krivi~niot zakonik, kako i
~lenovite na nivnite semejstva koi steknale ili moèle da steknat prava po
ovoj zakon.
Prava utvrdeni so ovoj zakon ne moàt da ostvarat ni lica koi sami se
275
povredile zaradi izbegnuvawe na voena obvrska, nitu lica koi samovolno ili
bez odobrenie na nadle`niot stare{ina ja napu{tile edinicata na
bezbednosnite sili na Republika Makedonija vo bilo koj period.
GLAVA „„
POSEBNI PRAVA NA PRIPADNICITE NA
BEZBEDNOSNITE SILI I NA ^LENOVITE NA
NIVNITE SEMEJSTVA
^len 7
Na pripadnicite na bezbednosnite sili i na ~lenovite na nivnite
semejstva so ovoj zakon im se utvr-duvaat slednive posebni prava:
1) osloboduvawe od u~estvo so li~ni sredstva pri koristewe na zdrav-
stveni uslugi;
2) vrabotuvawe;
3) stan pod zakup - stanbeno zgriùvawe;
4) ednokraten pari~en nadomestok;
5) prava od oblasta na obrazovanieto i
6) semejna penzija.
1. Osloboduvawe od u~estvo so li~ni sredstva pri koristewe na

zdravstveni uslugi
^len 8
Pripadnikot na bezbednosnite sili koj zdobil povreda ili rana, {to
e neposredna posledica od u~estvo vo odbranata na suverenitetot na
Republika Makedonija, e osloboden od u~estvo so li~ni sredstva pri koris-
tewe na zdravstveni uslugi vo primarna, specijalisti~ko-konsultativna i
bolni~ka zdravstvena za{tita i ima pravo na nadomest na patnite tro{oci
ako e upaten da koristi zdravstveni uslugi nadvor od mestoto na ìveewe, do
zavr{uvawe na lekuvaweto, no ne podolgo od dve godini.
Sredstvata za u~estvo pri koristewe na zdravstvenite uslugi od stav 1
na ovoj ~len gi isplatuva Ministerstvoto za odbrana, odnosno Ministerstvoto
za vnatre{ni raboti na zdravstvenata ustanova koja gi izvr{ila zdravstvenite
uslugi, po dobiena presmetka.
Nadomestokot na patnite tro{oci od stav 1 na ovoj ~len go isplatuva
Ministerstvoto za odbrana, odnosno Ministerstvoto za vnatre{ni raboti
na pripadnikot na bezbednosnite sili, vo visina na tro{ocite za prevoz
so sredstvata vo javniot soobra}aj.
276
2. Vrabotuvawe
^len 9
Vladata na Republika Makedonija e dol`na da obezbedi vrabotuvawe
vo dràvnite organi, javnite pretprijatija i javnite ustanovi, bez javen
oglas, na eden nevraboten ~len na semejstvoto na zaginat ili po~inat
pripadnik na bezbednosnite sili vo rok od tri meseca od smrtta na pripad-
nikot na bezbednosnite sili.
^len 10
Dràvnite organi, edinicite va lokalnata samouprava, javnite
pretprijatija i javnite ustanovi se dol`ni pri vrabotuvawe pod ednakvi
uslovi da dadat prednost na nevraboten pripadnik na bezbednosnite sili.
Pravoto od stav 1 na ovoj ~len moè da se ostvari samo edna{ vo rok
od pet godini po vleguvawe vo sila na ovoj zakon.
3. Stan pod zakup - stanbeno zgriùvawe
^len 11
Voenite invalidi od 1 do 7 grupa (100% do 50%) voen invaliditet i
~lenovite na semejstvoto koi ìveele vo zaedni~ko doma}instvo so zaginat
ili po~inat pripadnik na bezbednosnite sili i koi na teritorijata na
Republika Makedonija nemaat vo sopstvenost stan ili ku}a, nitu koristat
pod zakup stan vo sopstvenost na Republika Makedonija imaat pravo na
prioritet pri dobivawe stan pod zakup od stanovite vo sopstvenost na
Republika Makedonija nameneti za socijalno zagrozeni lica.
Na licata od stav 1 na ovoj ~len stanovite im se davaat pod zakup na
neodredeno vreme, so povlastena zakupnina.
Na~inot i postapkata za davawe soodveten stan pod zakup za licata od
stav 1 na ovoj ~len se sproveduva soglasno so odredbite na Zakonot za domuvawe.
Licata od stav 1 na ovoj ~len moàt da go otkupat stanot daden pod
zakup pod popovolni uslovi soglasno so propisite za proda`ba na stano-
vite vo op{testvena sopstvenost.
4. Ednokraten pari~en nadomestok
^len 12
Semejstvoto na zaginat ili po~inat pripadnik na bezbednosnite sili
ima pravo na ednokraten pari~en nadomestok za pretrpeni du{evni bolki
poradi smrt na blisko lice, vo visina od 40 prose~ni plati ostvareni vo
Republika Makedonija vo mesecot koga nasta-pila smrtta na pripadnikot
na bezbednosnite sili.
Barawe za ostvaruvawe na pravoto na stav 1 na ovoj ~len se podnesuva
do Ministerstvoto za odbrana, odnosno do Ministerstvoto za vnatre{ni
raboti.
277
Semejstvoto na zaginat ili po~inat pripadnik na bezbednosnite sili

koe ostvarilo pravo na ednokratna pari~na pomo{ vo slu~aj na smrt odnosno
zaginuvawe na gra|ani vo izvr{uvawe na dol`nosti vo odbranata soglasno
so Zakonot za odbrana ili ednokraten nadomestok vo slu~aj na smrt na
vraboten vo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti soglasno so Zakonot za
vnatre{ni raboti, ima pravo samo na razlika do visinata na ednokrat-
niot pari~en nadomestok od stav 1 na ovoj ~len.
5. Prava od oblasta na obrazovanieto
^len 13
Decata na zaginat ili po~inat pripadnik na bezbednosnite sili i
decata na voen invalid od 1 do 7 grupa voen invaliditet, imaat prednost
pri zapi{uvawe vo dràvni sredni u~ili{ta, pod uslov da ispolnat mini-
mum bodovi utvrdeni so Konkursot za upis.
Pripadnikot na bezbednosnite sili, decata na zaginat ili po~inat
pripadnik na bezbednosnite sili i decata na voen invalid od stav 1 na ovoj
~len, imaat prednost pri zapi{uvawe vo visoko obrazovni ustanovi bez
pla}awe na participacija, pod uslov da ispolnat minimum bodovi utvrdeni
so Konkursot za upis.
^len 14
decata na voen invalid od ~len 13 na ovoj zakon, imaat pravo na stipendija
za redovno {koluvawe vo dràvnite sredni u~ili{ta i pravo na stipendija
za redovno studirawe na visoko obrazovni ustanovi.
Sredstvata od stav 1 na ovoj ~len gi obezbeduva Ministerstvoto za
obrazovanie i nauka.
^len 15
Pripadnikot na bezbednosnite sili, decata na zaginat ili po~inat
pripadnik na bezbednosnite sili i decata na voen invalid imaat prednost
pri smestuvawe vo u~eni~ki, odnosno studentski domovi.
^len 16
decata na voen invalid imaat pravo na besplatni zadolìtelni u~ebnici
za potrebite na redovno {koluvawe vo osnovnite i dràvnite sredni
u~ili{ta i participacija vo predu~ili{nite ustanovi.
U~ebnicite od stav 1 na ovoj ~len gi obezbeduva Ministerstvoto za
obrazovanie i nauka.
278
6. Semejna penzija
^len 16-a
Bra~niot drugar, decata i roditelite na zaginat ili po~inat pripad-
nik na bezbednosnite sili od ~lenot 2 na ovoj zakon, ~lenovite na semej-
stvoto spored ~lenot 4 na ovoj zakon, koga ne se ispolneti op{tite uslovi
za pravo na semejna penzija, steknuvaat pravo na semejna penzija spored
ovoj zakon, dokolku gi ispolnuvaat posebnite uslovi utvrdeni so propisite
za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe.
Po isklu~ok od stavot 1 na ovoj ~len, bra~niot drugar i roditelite
pravoto na semejna penzija go steknuvaat bez ogled na navr{enite godini
na ìvot.
Visinata na semejnata penzija od stavot 1 na ovoj ~len, se opredeluva
od osnovata {to ja prestavuva prose~nata plata vo Republikata od 2001
godina vo visina od 80% svedena na mese~no nivo i toa 70% za eden ~len na
semejstvoto, a za sekoj nareden ~len zgolemena u{te za po 10%, no ne pove}e
od 100% od osnovata,
Penzijata od stavot 3 na ovoj ~len se usoglasuva so procentot so koj
se usoglasuvaat penziite ostvareni soglasno so Zakonot za penziskoto i
invalidskoto osiguruvawe.
^len 16-b
Bra~niot drugar, decata i roditelite na zaginat ili po~inat pripad-
nik na bezbednosnite sili, koi ostvarile pravo na semejna penzija spored
propisite za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, imaat pravo na semej-
na penzija spored ovoj zakon dokolku e toa za niv popovolno.
^len 16-v
Na korisnik na smejna penzija od ~lenovite 16-a i 16-b na ovoj zakon,
dodeka e vo raboten odnos ili dodeka vr{i dejnost vo Republikata ili vo
stranstvo mu se zapira isplatata na penzijata.
^len 16-g
Pravoto na semejna penzija od ~lenot 16-a na ovoj zakon, se ostvaruva
vo Fondot na penziskoto i invalidskoto osiguruvawe na Makedonija.
GLAVA [
SREDSTVA ZA SPROVEDUVAWE NA ZAKON
^len 17
Sredstva za ostvaruvawe na pravata utvrdeni vo ovoj zakon se obezbe-
duvaat od Buxetot na Republika Makedonija.
279
GLAVA IV
KAZNENI ODREDBI
^len 18
So pari~na kazna od 15.000 do 40.000 denari }e se kaznat za prekr{ok
odgovornoto lice vo pravno lice i slu`benoto lice vo dràven organ ako
ne postapat soglasno so odredbata na ~len 10 stav 1 od ovoj zakon.
^len 19
odgovorno lice vo pravno lice, ako:
- pri zapi{uvawe na lice vo obrazovna ustanova postapi sprotivno
na odredbite na ~len 13 od ovoj zakon i
- pri smestuvawe na lica vo u~eni~ki, odnosno studentski domovi
postapi sprotivno na odredbite na ~len 15 od ovoj zakon.
GLAVA V
PREODNI I ZAVR[NI ODREDBI
^len 20
Postapkite po barawata za ostvaruvawe na pravata utvrdeni so ovoj
zakon, podneseni do denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon, }e se
dovr{at soglasno so odredbite na ovoj zakon.
^len 21
^lenovite na semejstvoto na pripadnik na bezbednosnite sili koj
zaginal ili po~inal pred denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon, pravo-
to od ~len 9 na ovoj zakon moàt da go ostvarat vo rok od tri meseca od
denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.
^len 22
Na ~lenovite na semejstvoto na zaginat ili po~inat pripadnik na
bezbednosnite sili od Ministerstvoto za vnatre{ii raboti, koi do denot
na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon ostvarile prava po Zakonot za pravata
na voenite invalidi, na ~lenovite na nivnite semejstva i na ~lenovite na
semejstvata na padnatite borci, po slu`bena dol`nost }e im se isplati
pari~en nadomestok vo visina na razlikata od pravata {to gi ostvarile
do pravata {to moàt da gi ostvarat spored ovoj zakon.
^len 23
Posebnite prava utvrdeni so ovoj zakon se odnesuvaat i na pripadni-
cite na bezbednosnite sili od Ministerstvoto za odbrana koi gi zagubile
ìvotite vo vojnite vo porane{na SFRJ, na voenite invalidi i na ~leno-
vite na nivnite semejstva.
280
Zakon za domuvawe
^len 23-a
Po isklu~ok od ~lenot 12 stav 1 na ovoj zakon, semejstvoto na pripad-
nik na bezbednosnite sili od Ministerstvoto za odbrana koj go zagubil
ìvotot vo vojnite vo porane{na SFRJ ima pravo na ednokraten pari~en
nadomestok za pretrpeni du{evni bolki poradi smrt na blisko lice, vo
visina od 40 prose~ni plati ostvareni vo Republika Makedonija vo mesec
januar 2002 godina.
^len 24
12. Zakon za domuvawe
ZAKON ZA DOMUVAWE
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 21/98 i 48/00)
III. STANBENI ZGRADI I STANOVI VO SOPSTVENOST

NA REPUBLIKA MAKEDONIJA
^len 34
Vladata na Republika Makedonija odlu~uva za davawe pod zakup
stanovi vo sopstvenost na Republika Makedonija na:
- nositeli izbrani i imenuvani za vr{ewe na javni i drugi funkcii
utvrdeni so Ustavot i zakon;
- socijalno zagrozeni lica stanbeno neobezbedeni, soglasno so
Zakonot za socijalnata za{tita;
- lica od podra~ja proglaseni za pogodeni od prirodni nepogodi i
epidemii i
- vraboteni vo dràvnite organi koi vr{at posebni dol`nosti neop-
hodni za ostvaruvawe na osnovnata funkcija na organot.
281
VIZIJA
Predlog na Zakon za prostorno i urbanisti~ko planirawe
DEL OSMI
VIZIJA
1. Predlog na Zakon za prostorno i urbanisti~ko planirawe
PREDLOG NA ZAKON ZA PROSTORNO I

URBANISTI^KO PLANIRAWE
^len 4
So prostornoto i urbanisti~ko planirawe se odreduvaat dolgoro~-
nite na~ela vo procesot na planirawe i ureduvawe na prostorot:
Na~ela vo procesot na planirawe i ureduvawe na prostorot se:
- ramnomeren prostoren razvoj;
- racionalno ureduvawe i koristewe na prostorot;
- uslovi za humano ìveewe i rabota na gra|anite;
- nadminuvawe na urbanite barieri na licata so invaliditet;
- oddr`liv razvoj;
- za{tita i unapreduvawe na ìvotnata sredina i prirodata;
- za{tita na kulturnite i istoriskite vrednosti;
- za{tita od voeni razurnuvawa,od prirodni i tehnolo{ki katastro-
fi i havarii;
- javnost vo postapka za donesuvawe i sproveduvawe na planovite;
- usoglasenost so evropskite normativ i standardi vo planiraweto
i ureduvaweto na prostorot.
^len 5
Oddelni izrazi upotrebeni vo ovoj zakon go imaat slednoto zna~ewe:
- Barieri se sozdadeni grade`ni pre~ki vo gradovite i drugite
naseleni mesta, koi onevozmoùvaat nepre~eno dvièwe na hendikepirani
lica:
285
2. Predlog na amandmani na Zakonot za prostorno i

urbanisti~ko planirawe
PREDLOG NA AMANDMANI NA ZAKONOT ZA

PROSTORNO I URBANISTI^KO PLANIRAWE
Predlaga~: Liljana Popovska

(^lenovi na IPPLG koi do sega se soglasija
da bidat na listata na predlaga~i )
Asani Fatmir
Boneva Silvana
Ge{oski Blagoja
Agim Ziqaqi
Lal~evska Ristana
Lepitkova Sowa
Mavrovski Spiro
Petkovski Tito
Petrova-Mitrevska Eleonora
Ramadani Ismet
â{ule Slobodan
[apuri} Zoran
(ostanatite ~etiri ~lenovi ne bea dostapni)
DO PRETSEDATELOT NA SOBRANIETO
Vrz osnova na ~lenovite 165 i 166 od Delovnikot na Sobranieto na

Republika Makedonija, na Predlog - zakonot za prostorno i urbanisti~ko
planirawe, gi podnesuvam sledniote amandmani:
AMANDMAN I
Vo ~lenot 27 stav 2 po zborot "gra|anite" to~kata se zamenuva so

zapirka, a se dodavaat zborovite so "posebna naglaska za obezbeduvawe
integrativen pristap i ednakvi mo`nosti za licata so invalidnost vo
sevkupnoto ìveewe. "
286
Predlog na amandmani na Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe
AMANDMAN II
Vo ~lenot 56 stav 1 po zborot "plan" to~kata se zamenuva so zapirka,

a se dodavaat zborovite "i na stavot 2 od ~lenot 27 od istiov zakon".
AMANDMAN III
Po ~lenot 56 se dodava nov ~len 56-a i glasi:

"So pari~na kazna od 30.000 do 50.000 denari, }e se kazni lice koe
nema da go po~ituva odbeleàniot prostor na javni parkirali{ta predvi-
deni za lica so invalidnost spored podzakonskite akti koi se donesuvaat
vrz osnova na ovoj zakon."
Obrazloènie na amandmanite I, II i III
Amandmanite se predlagaat za da se obezbedi sproveduvawe na re{e-

nijata od podzakonskite akti koi tretiraat pra{awa {to se od zna~ewe za
licata so invalidnost. Toa se pravi so vnesuvawe odredbi za sankcionira-
we na nepo~ituvaweto na ve}e donesenite pravilnici vo koi se predvideni
standardi i normativi (izgradba na pristapni rampi, parkirali{ta i dr.)
vo delot na planirawe i koristewe na oddelni javni prostori vo funkcija
na obezbeduvawe integriranost na site gra|ani vo sevkupnoto ìveewe
me|u koi i licata so invaliditet.
Ova e i zalo`ba na Inter-partiskata parlamentarna lobi grupa za
licata so posebni potrebi, proizlezena od raspravata na Sovetodavniot
komitet, koj vklu~uva lica od razli~ni strukturi (nevladini organizacii,
vladin sektor, mediumi, lokalna samouprava, eksperti i dr.)
Pratenik,
Liljana Popovska
287
3. Predlog na Zakon za gradewe
PREDLOG NA ZAKON ZA GRADEWE
7. Otstapuvawe od osnovnite barawa za gradbata
^len 10
Vo slu~aj na rekonstrukcija ili adaptacija na gradba zapi{ani vo regis-
tarot na kulturni dobra na Republika Makedonija, odnosno gradba vo koi na
lica so invalidnost im se ovozmoùva nepre~en pristap, dvièwe, prestoj i
rabota, moè da se otstapi od nekoi bitni barawa za gradbite so pribavena
soglasnost od organot na dràvnata uprava nadleèn za rabotite od oblasta na
kulturata.
8. Nepre~en pristap i dvièwe do i vo gradbata
^len 11
(1) Gradba za javni i delovni nameni,mora da bide proektirana i izgradena
taka {to na licata so invalidnost }e im se obezbedi nepre~en pristap, dvi-
èwe,prestoj i rabota do i vo gradbata.
(2) Gradba za stanbeni i stanbeno-delovni nameni so deset i pove}e
stanovi mora da bide proektirana i izgradena taka {to da bide prisposo-
bena za pristap, dvièwe,prestoj i rabota na licata so invalidnost vo
najmalku eden stan na sekoi deset stanovi.
(3) Na~inot na obezbeduvawe na nepre~en pristap,dvièwe, prestoj
i rabota na lica so invalidnost do i vo gradbite od stav 1 i 2od ovoj ~len
gi propi{uva ministerot koj rakovodi so organot na dràvnata uprava
nadleènza rabotite od oblasta na ureduvawe na prostorot.
9.Gradbi za koi ne e potrebno odobrenie za gradewe
^len 64
(1)Odobrenie za gradewe ne e potrebno za :
...
3. rekonstrukcija na upotrebliva gradba:
-so koja se ovozmoùva ili olesnuva dvièweto do i vo gradbata na
lica so invalidnost.
288
Predlog na Zakonot za gradewe
TEZI NA PODZAKONSKI AKTI KOI PROIZLEGUVAAT OD

ZAKONOT ZA GRADEWE
Ministerot koj rakovodi so organot na dràvnata uprava nadleèn
za rabotite od oblasta na ureduvawe na prostorot gi propi{uva:
1.Na~inot na obezbeduvawe na nepre~en pristap, dvièwe,prestoj i
rabota na licata so invalidnost do i vo gradbite (~len 11stav 3)
4. Predlog na amandmani na Zakonot za gradba
PREDLOG NA AMANDMANI NA ZAKONOT ZA GRADBA
Predlaga~: Liljana Popovska

(^lenovi na IPPLG koi do sega se soglasija
da bidat na listata na predlaga~i )
Asani Fatmir
Boneva Silvana
Ge{oski Blagoja
Agim Ziqaqi
Lal~evska Ristana
Lepitkova Sowa
Mavrovski Spiro
Petkovski Tito
Petrova-Mitrevska Eleonora
Ramadani Ismet
â{ule Slobodan
[apuri} Zoran
(ostanatite ~etiri ~lenovi ne bea dostapni)
DO PRETSEDATELOT NA SOBRANIETO
Vrz osnova na ~lenovite 165 i 166 od Delovnikot na Sobranieto na

Republika Makedonija, na Predlog - zakonot za gradba, gi podnesuvam
slednite amandmani:
289
AMANDMAN I
Vo ~lenovite 10 stav 1i 2, 11 stav 1 i 2 i ~lenot 44 stav 4 zborovite

"hendikepirani/te lica" se zamenuvaat so zborovite "lica so hendikep".
Obrazloènie
Nitu naukata, nitu praktikata, kaj nas i vo svetot, imaat celosna

soglasnost okolu upotrebata na terminologijata. No vo sekoj slu~aj, bez
obzir koj termin }e se iskoristi, postoi celosna soglasnost deka zborot ne
smee da bide imenka tuku opis (primer: ne - hendikepiran, invalid, defekten
tuku - lice so hendikep, lice so invalidnost, so posebni potrebi itn). Ova
e va`no bidej}i samo edna strana na osobenosta na individuata nikako ne
smee da pretstavuva i celosno obeleùvawe na li~nosta.
AMANDMAN II
Vo ~lenot 59 stav 1 da se dodade u{te edna (~etvrta) alineja koja }e

glasi "- nepre~en pristap i dvièwe na licata so hendikep".
Obrazloènie
Ovoj ~len ja regulira kontrolata na gradbata vo pogled na nekoi od

bitnite barawa (~len 3) na Zakonot. Smetame deka e umesno tuka da se dodade
odredba koja }e upatuva na ~len 11 so {to }e se za{titi pristapnosta na
objektite u{te vo fazata na revidirawe na proektot. So eden zbor - podobro da
se spre~i otkolku da se le~i.
AMANDMAN III
Vo ~lenot 184, stav 2, zborovite "to~ka 1 i 2" se zamenuvaat so zborovite

"to~ka 1, 2 i 3".
AMANDMAN IV
Vo ~lenot 185, stav 2, pred zborovite "3 i 4"se dodavaat zborovite "1, 2".
Obrazloènie
Kon amandmanite III i IV
Pri~inite za predlagawe, kako i brazloènieto {to go nudime kon

amandmanite III i IV e isto:
290
Predlog na amandmani na Zakonot za gradba
Smetame deka odzemaweto na ovlastuvaweto za nostrifikacija

(~len 184) t.e. odzemaweto na dozvolata za vr{ewe na dejnost na izvedu-
va~ot (~len 185) treba da se primenat i vo slu~aite na prekr{ok od to~kata
3 na ~len 184, t.e. to~kite 1 i 2 na ~len 185 koi direktno upatuvaat na
~lenot 11, stav 2.
Prekr{uvaweto na osnovnite prava na dvièwe i dostapnost ima
celosna teìna da bide osnov za gubewe i odzemawe na soodvetnite dozvoli.
Smetame deka takvata sankcija }e go zasili ostvaruvaweto na ovie prava
na licata so hendikep. Vmetnuvaweto na vakvi odredbi e zna~ajno dotolku
pove}e {to samite pari~ni kazni, koi se predvideni vo Zakonot, vo nekoi
slu~ai se daleku pomali vo sporedba so eventualnite tro{oci koi
adekvatnata primena na ~len 11 moè da gi nametne.
I dvata amandmani imaat za cel efektno da ja zatvorat mo`nosta za
kalkulirawe na isplatlivosta pri sproveduvaweto na Zakonot
Dodatok vo prilog na
Obrazloènieto na zakonot
Na kratko, ovoj Predlog - zakon vo mnogu momenti e revolucioneren

od aspekt na obezbeduvawe pristap na licata so hendikep vo op{testvenoto
(i ne samo vo nego) ìveewe. Zakonot gi zapazuva svetskite standardi koi
go obezbeduvaat pravoto na pristap za licata so hendikep i e vo soglasnost
so preporakite na Sovetot na Evropa i Deklaracijata od Malaga na Sovetot
na ministri na EU. No ne za~uduva faktot {to vo negovoto obrazloènie
ovoj podatok ne e voop{to spomnat. Zatoa predlagame vo Obrazloènieto
na Zakonot vo vtoriot del, na krajot od objasnuvaweto za vtorata glava
(strana 80) da se dodade sledniov del:
"Ovoj zakonski tekst odrazuva osobena grià za dostapnosta na
objektite za licata so hendikep i stremi kon celosna harmonizacija i ized-
na~uvawe na standardite koi se postaveni so Rezolucijata na Sovetot na
Evropa ResAP(2001)3 i Revidiranata evropska socijalna povelba (1996).
Isto taka odredbite koi se odnesuvaat na licata so hendikep vo su{tina
prestavuvaat implementirawe na prestojnata Konvencija za za{tita na
pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep koja naskoro }e se donese
vo OON a kon koja Republika Makedonija }e ima soodvetni obvrski."
Vo prilog na ova obrazloènie Vi dostavuvame i Zbirka na
dokumenti na Sovetot na Evropa koi se odnesuvaat na licata so hendikep.
Pratenik,
Liljana Popovska
291
5. Inicijativa za donesuvawe na Zakon za povlastici vo

soobra}ajot za lica so hendikep
INICIJATIVA ZA DONESUVAWE NA ZAKON ZA

POVLASTICI VO SOOBRA]AJOT ZA LICA SO
HENDIKEP
I OP[TI ODREDBI
^len 1
So ovoj zakon se utvrduvaat povlastici na invalidnite lica i niv-
nite pridru`nici vo javniot soobra}aj, i se utvrduvaat uslovite i postap-
kata za nivnoto ostvaruvawe.
^len 2
Invalidno lice, vo smisla na ovoj zakon, e lice ~ija invalidnost e
utvrdena od nadleèn organ.
^len 3
Kako invalidni lica vo smisla na ovoj zakon se smetaat licata so o{teten
vid, licata so o{teten sluh, licata so telesen invaliditet, licata so
intelektualna popre~enost i invalidite na trudot.
^len 4
Kako lica so o{teten vid, koi imaat pravo na povlasten prevoz vo
javniot soobra}aj, vo smisla na ovoj zakon se smetaat licata so sposobnost
na vidlivost do 10%.
Kako lica so o{teten sluh koi imaat pravo na povlasten prevoz vo
javniot soobra}aj vo smisla na ovoj zakon se smetaat licata koi imaat
o{tetuvawe na sluhot nad 70 %.
Kako lica so telesen invaliditet koi imaat pravo na povlasten prevoz
vo javniot soobra}aj vo smisla na ovoj zakon se smetaat licata zaboleni od
distrofija i srodni muskulni i nevromuskulni bolesti, multipleks skleroza,
cerebralna paraliza, paraplegija, detska paraliza i amputacija na raka ili
noga so priznato telesno o{tetuvawe nad 80%.
Kako lica so intelektualna popre~enost koi imaat pravo na povlasten
prevoz vo javniot soobra}aj vo smisla na ovoj zakon se smetaat licata so
umerena, te{ka i dlaboka intelektualna popre~enost.
292
Inicijativa za donesuvawe na Zakon za povlastici vo soobra}ajot za lica so hendikep
Kako invalidi na trudot koi imaat pravo na povlasten prevoz vo

javniot soobra}aj vo smisla na ovoj zakon se smetaat licata so izgubena ra-
botna sposobnost.
Alternativa: Stavot 5 se bri{e.
^len 5
Lice vo pridru`ba na invalidnoto lice od ~len 4 na ovoj zakon (vo nata-
mo{niot tekst: pridru`nik) e lice koe invalidnoto lice go pridruùva na
site patuvawa vo site vidovi na prevoz.patuva po invalidnoto lice, ili se
vra}a posle pridruùvaweto na invalidnoto lice.
Invalidno lice ne moè da se javi kako pridru`nik na drugo invalidno lice.
^len 6
Na invalidnite lica, nivnite pridru`nici i prevoznicite se prime-
nuvaat i me|unarodnite dogovori ratifikuvani vo soglasnost so Ustavot na
II POVLASTICI VO JAVNIOT PATNI^KI

SOOBRA]AJ NA INVALIDNITE LICA
^len 7
Invalidnite lica od ~len 4 na ovoj zakon imaat pravo na:vo vnatre{-
niot javen soobra}aj
- Besplaten javen gradski i prigradski avtobuski soobra}aj;
- Osum patuvawa vo godinata so povlasten prevoz od 75% od cenata
na prevozot vo avtobuskiot me|umesen soobra}aj;
- Osum patuvawa vo godinata so povlasten prevoz od 75% od cenata
na prevozot vo ‘elezni~kiot me|umesen soobra}aj;
- Dve patuvawa vo godinata so povlasten prevoz od 50% od cenata na
prevozot vo doma{niot vozdu{en soobra}aj.
Vo me|unarodniot javen soobra}aj
- Edno patuvawe vo godinata so povlasten prevoz od 50% od cenata
na prevozot vo patniot (avtobuskiot) me|unaroden soobra}aj;
na prevozot vo me|unarodniot ‘elezni~ki soobra}aj;
na prevozot vo me|unarodniot vozdu{en soobra}aj.
^len 8
Za edno patuvawe od ~len 7 na ovoj zakon se smeta patuvaweto od
po~etnoto do krajnoto odredi{te na patuvaweto i vrakawe nazad.
293
III POVLASTICI VO JAVNIOT PATNI^KI SOOBRA]AJ NA

PRIDRU@NIKOT NA INVALIDNOTO LICE
^len 9
Pridru`nikot na invalidnoto lice od ~len 4 na ovoj zakon go
pridruùva liceto vo vnatre{niot paten (avtobuski) i èlezni~ki
soobra}aj besplatno, dodeka vo doma{niot vozdu{en soobra}aj so povlasten
prevoz od 50% od cenata na prevozot.
Vo me|unarodniot avtobuski, èlezni~ki i vozdu{en soobra}aj,
pridru`nikot na invalidnoto lice ima pravo na povlasten prevoz od 50%
od cenata na prevozot.
^len 10
Invalidnoto lice i negoviot pridru`nik imaat pravo na povlasticite
od ~len 7 i 9 na ovoj zakon za prevoz vo bilo koja klasa na vozot (deloven,
ekspresen, brz i patni~ki), kako i za ekonomskata klasa vo avion.
IV LEGITIMACIJA ZA BESPLATEN I POVLASTEN PREVOZ
^len 11
Ministerstvoto za trud i socijalna politika, vrz osnova na medicin-
ska dokumentacija od ovlastena zdravstvena ustanova, izdava posebna patna
legitimacija za besplaten i povlasten prevoz na invalidnite lica od ~len
4 na ovoj zakon koi gi ispolnuvaat navedenite uslovi vo koja e sodràno
″vazi samo za invalidnoto lice″ ili ″vaì za invalidnoto lice i liceto
koe go pridruùva″, vrz osnova na koja se koristat povlasticite vo patniot
soobra}aj.
^len 12
Legitimacijata se izdava za period od pet godini i istata se zaveruva
sekoja godina na po~etokot na godinata. Ako sopstvenikot ja zagubi legiti-
macijata, }e mu se izdade nova vrz osnova na dokaz deka zagubenata legitima-
cija e oglasena za nevaè~ka vo ″Slu`ben vesnik na Republika Makedonija″.
^len 13
Pravoto na besplaten, odnosno povlasten prevoz pridru`nikot na
invalidnoto lice go ostvaruva vrz osnova na objava za besplaten odnosno
povlasten prevoz {to ja izdava Ministerstvoto za trud i socijalna politika.
^len 14
Ministerot za trud i socijalna politika donesuva propis za postap-
kata na izdavawe i obrazecot na posebnata patna legitimacija za besplaten
i povlasten prevoz na invalidnite lica kako i objavata za besplaten i
povlasten prevoz na pridru`nikot na invalidnoto lice...
294
V POSTAPKA ZA OSTVARUVAWE NA PRAVOTO NA

BESPLATEN I POVLASTEN PREVOZ
^len 15
Postapkata za ostvaruvawe na pravoto na besplaten i povlasten
prevoz se poveduva po barawe na licata od ~len 4 od ovoj zakon.
Baraweto se podnesuva do podra~nata organizaciona edinica na
Ministerstvoto za trud i socijalna politika vo op{tinata na ~ie podra~je
liceto ima ìveali{te.
Kon baraweto se priloùva soodvetna medicinska dokumentacija
so koja se dokaùva deka se ispolneti propi{anite uslovi za ostvaruvawe
na pravoto na besplaten i povlasten prevoz.
^len 16
Vo postapkata za ostvaruvawe na pravoto na besplaten i povlasten
prevoz spored ovoj Zakon se primenuvaat odredbite na Zakonot za op{tata
upravna postapka, ako so ovoj zakon ne e opredeleno poinaku.
^len 17
Ministerstvoto za trud i socijalna politika vodi evidencija za
korisnicite na pravoto na besplaten i povlasten prevoz spored ovoj zakon.
^len 18
Invalidnite lica koi koristat pravo spored ovoj zakon dol`ni se
sekoja promena koja vlijae vrz koristeweto i prestanokot na toa pravo, da
ja prijavat kaj nadle`niot organ.
^len 19
Vo postapkata za ostvaruvawe na pravoto na besplaten i povlasten
prevoz ne se naplatuva taksa.
^len 20
Pravoto na besplaten i povlasten prevoz od ovoj zakon ne moè da se
prenese vrz drugo lice.
VI OBEZBEDUVAWE SREDSTVA ZA OSTVARUVAWE NA

PRAVOTO NA BESPLATEN I POVLASTEN PREVOZ
^len 21
Sredstvata za ostvaruvawe na pravoto na besplaten i povlasten prevoz
utvrdeno so ovoj zakon se obezbeduvaat od Buxetot na Republika Makedonija.
Alternativa na ~len 21 Sredstvata za nadomestuvawe na prevozni-
cite za iskoristenite povlastici spored ovoj zakon se obezbeduvaat od
Buxetot na Republika Makedonija.
295
VII NADZOR
^len 22
Nadzor nad koristeweto na sredstvata nameneti za ostvaruvawe na
pravoto na besplaten i povlasten prevoz vo javniot prevoz na patnici
spored ovoj zakon vr{i Ministerstvoto za finansii soglasno so ovlastu-
vawata utvrdeni so zakon, a nadzor nad koristeweto na sredstvata
nameneti za ostvaruvawe na pravoto na besplaten i povlasten prevoz vo
gradskiot i prigradskiot prevoz vr{i op{tinata odnosno gradot Skopje.
^len 23
Javnoto pretprijatie “Makedonski èleznici”, nacionalniot avio
prevoznik, javnite pretprijatija za gradski i prigradski soobra}aj kako i
privatnite prevoznici koi izvr{uvaat redoven gradski prigradski i
me|umesen paten (avtobuski) prevoz vo Republika Makedonija, tro{ocite
napraveni od korisnicite od ~lenovite 7 i 9 na ovoj zakon do Minister-
stvoto za finansii podnesuvaat barawe za isplata na pobaruvawata.
^len 24
Ministerot za trud i socijalna politika vo soglasnost so ministerot
za transport i vrski i ministerot za finansii }e donese poblizok propis
za na~inot na koristeweto na pravoto na besplaten i povlasten prevoz i za
presmetuvaweto i isplatuvaweto na nadomestocite za iskoristenite
povlastici.
VIII KAZNENI ODREDBI
^len 25
liceto od ~len 4 i ~len 5 na ovoj zakon ako vrz osnova na neto~ni i la`ni
podatoci za koj znaelo ili moralo da znae deka se neto~ni ili na drug
na~in ostvarilo pravo i go koristelo pravoto na besplatno i povlasteno
patuvawe soglasno ovoj zakon.
^len 26
liceto od ~len 4 na ovoj zakon, koe ne gi prijavilo nastanatite promeni
{to vlijaat vrz gubeweto na pravoto od ovoj zakon, a znaelo ili moralo da
znae za tie promeni.
^len 27
slu‘benoto lice koe }e izdade posebna patna legitimacija za povlasteno
patuvawe sprotivno na uslovite od ~len 11 na ovoj zakon.
296
^len 28
prevoznikot od ~len 23 na ovoj zakon ako vrz osnova na neto~ni ili la`ni
podatoci za koj znael ili moral da znae deka se neto~ni ili la`ni, podnel,
odnosno ostvaril barawe za nadomest na tro{ocite napraveni za
povlastenoto patuvawe soglasno ovoj zakon. Za prekr{okot od stav 1 od
ovoj ~len }e se kazni i odgovornoto lice vo pravnoto lice so pari~na kazna
od 25.000 do 40.000 denari.
IX PREODNI I ZAVR[NI ODREDBI
^len 29
Propisite od ~lenovite 14 i 24 na ovoj zakon, ministerot za trud i
socijalna politika }e gi donese vo rok od 60 dena od denot na negovoto
vleguvawe vo sila.
^len 30
Postapkite za ostvaruvawe na pravoto na povlasten prevoz za licata
so o{teten vid zapo~nati pred vleguvaweto vo sila na ovoj zakon }e zavr{at
spored odredbite na ovoj zakon.
^len 31
So vleguvaweto vo sila na ovoj zakon prestanuva da va‘i ~len 1 stav
2 vo delot “osven za slepi lica i nivnite pridru`nici vo vozdu{niot
soobrakaj” i ~len 3 od Zakonot za opredeluvawe povlastici vo javniot
patni~ki soobra}aj (“Slu`ben vesnik na SRM” br. 38/66, 18/77 i 10/79).
^len 32
“Slu`ben vesnik na Republika Makedonija”.
297
6. Pri~ini poradi koi se predlaga donesuvawe na Zakonot
Vo legislativata na Republika Makedonija povlastici vo javniot

patni~ki soobra}aj za invalidnite lica se utvrdeni samo za slepite
lica i za nivnite pridru`nici. Ovie povlastici se utvrdeni so Zakonot
za opredeluvawe povlastici vo javniot patni~ki soobra}aj ("Slu`ben
vesnik na SRM" br. 38/66, 18/77 i 10/79). Vo navedeniot zakon utvrdeni
se povlastici vo prevozot i za redovnite u~esnici i studenti, nositelite
na Ilindenska spomenica i pratenicite na Sobranieto na Republika
Makedonija.
Osven za slepite lica vo Zakonot ne se utvrdeni povlastici i
za drugi kategorii na invalidni lica. Odredbite na ovoj zakon koi
se odnesuvaat na povlasticite na slepite lica ne se dovolno precizni
i ne korespondiraat so zakonodavstvoto na zemjite od Evropskata
unija, a i nivnata primena vo praktikata e sledena so pote{kotii.
Vo zakonodavstvata na zapadno - evropskite dràvi utvrdeni
se povlastici vo prevozot i za licata so telesen invaliditet, licata
so o{teten sluh, licata so intektualna popre~enost i invalidite
na trudot.
Od ovie pri~ini se javi potrebata od dograduvawe i unapreduvawe
na legislativata vo Republika Makedonija koja se odnesuva na povlasti-
cite vo prevozot za invalidnite lica so donesuvawe na poseben zakon za
opredeluvawe povlastici na invalidnite lica vo javniot patni~ki
soobra}aj, vo koj }e bidat implementirani me|unarodnite standardi
kako i komparativnite iskustva na zapadno - evropskite zemji {to se
odnesuvaat na licata so hendikep, poradi {to predlagame Sobranieto
na Republika Makedonija da go donese ovoj zakon.
298
Pri~ini poradi koi se predlaga donesuvawe na zakonot
OSNOVNI NAÊLA VRZ KOI TREBA DA SE

ZASNOVUVA ZAKONOT
Predlogot za donesuvawe na zakon za opredeluvawe povlastici

vo javniot patni~ki soobra}aj za invalidnite lica se zasnovuva vrz
slednite na~ela:
• Operacionalizirawe na odredbata od ~len 35 od Ustavot na
Republika Makedonija, spored koja, Republikata obezbeduva posebna
za{tita na invalidnite lica i uslovi za nivno vklu~uvawe vo op{-
testveniot ìvot.
• Normativno ureduvawe na povlasticite vo prevozot za
invalidnite lica; i
• Obezbeduvawe na povlastici vo javniot patni~ki soobra-
}aj za invalidnite lica.
299
7. Inicijativa za vra}awe na pravoto na licata so hendikep za

soodvetno dano~no osloboduvawe pri uvoz na patni~ki avtomobili
za sopstven prevoz preku izmenuvawe i dopolnuvawe na odredeni
re{enija vo postojnite zakonski propisi
VOVED:
I.
Soglasno Ustavot, Republika Makedonija kako demokratska i
socijalna dràva ima obvrska da obezbeduva posebna za{tita na
invalidnite lica i uslovi za nivnoto vklu~uvawe vo op{testveniot
ìvot. Me|utoa, socijalnata pravda, kako i napredokot na li~niot i
vo tie ramki na zaedni~kiot ìvot, ne zna~at samo "deklarativno
stipulirani normi, koi vo praksata ne se operacionaliziraat".
Imeno, vo ovoj pogled ni treba dobra voqa da se unapredat postoj-
nite prava na ovaa grupa na gra|ani zaradi nivno vistinsko
socijalizirawe i integrirawe so ostanatite gra|ani na RM.
Donesuvaweto na "Nacionalnata strategija za izedna~uva-
we na pravata na licata so hendikep vo Republika Makedonija"
(Slu`ben vesnik na RM" br. 101/2001) kako i Deklaracijata vo ovaa
oblast se for-malno-deklarativni akti so koi dràvata ja reafir-
mira i promovira svojata cvrsta zalo`ba sprema relevantnata
'socijalna obvrska', naso~uvaj}i ja nejzinata potencijalna kratko-
ro~na i dolgoro~na akcija vo taa oblast, izrazuvaj}i ja istovremeno
i svojata posebna podgotvenost za vklu~uvawe na licata so
hendikep vo site oblasti na op{testveniot ìvot.
II.
No, analizata na dene{nata "formalno-pravna realnost" go
nametnuva zaklu~okot deka denes postoi serija na "zaboraveni" ili
"zapostaveni" prava na licata so hendikep. Vo ovaa smisla,
konkretno, so donesuvaweto na "Zakonot za danok na dodadena
vrednost" ("Slu`ben vesnik na RM", br. 44/99, 59/99, 86/99, 11/2000,
300
Inicijativa za vra}awe na pravoto na licata so hendikep za soodvetno dano~no
osloboduvawe pri uvoz na patni~ki avtomobili za sopstven prevoz
8/2001 i dr.), dràvata 'de jure' go ukina porane{noto pravo na dano~no

osloboduvawe za uvoz na patni~ki avtomobil za prevoz na invalidno
lice1.
Ne navleguvaj}i podlaboko vo pri~inite za vakvata postapka,
op{to-notorna e konstatacijata deka restriktivnata politika na
dràvata vo odredeni segmenti sprema licata so hendikep ne korespon-
dira so tolku mnogu ~esto potenciranata cvrsta zalo`ba na dràvata
da im pomogne ili da im gi podobri uslovite za ìveewe na ovaa katego-
rija na gra|ani. Vo ovoj pogled, samoto devoluirawe na edna{ ve}e
steknatoto pravo pretstavuva dokaz za soodvetna nekonzistentnost i
marginalizacija na specifi~nite potrebi na licata so hendikep.
Vsu{nost vakvata politika nekorespondira nitu so Evropskite
preporaki i standardi vo ovaa oblast, a koi Republika Makedonija
treba da gi integrira vo svojata legislativa.
III.
Referiraj}i se na osnovnite celi na gorenavedenata Nacionalna
strategija, kako i koristej}i ja mo`nosta za komunikacija pome|u
dràvata i nevladinite organizacii (predvidena so Strategijata), a
so cel vra}awe na gorenavedenoto pravo za licata so hendikep i negovo
soodvetno reintegrirawe vo zakonskata legislativa, Zdruènieto na
gra|ani "Polio plus" vo ramkite na svoite aktivnosti, poveduva:
1
Ova pravo be{e stipulirano so ^lenot 14 na "Zakonot za promet na
proizvodi i uslugi", {to prestana da vaì so donesuvaweto na "Zakonot za DDV".
301
8. Inicijativa za izmena i dopolnuvawena Zakonot za dodadena

vrednost
(vo delot {to se odnesuva na vra}awe na danok), so cel istiot

normativen akt da se dopolni so posebna odredba vo smisla na slednata
sodrìna:
"Danok na dodadena vrednost }e se vrati, na barawe, na lice

koe vrz osnova na pismen naod i mislewe od nadle`na invalidska
komisija nabavuva patni~ki avtomobil za svoj li~en prevoz najmnogu
edna{ vo tekot na pet godini, so napolneti 18 godini ìvot i koe
poseduva voza~ka dozvola ili lice koe spored posebni propisi 2 go
ostvarilo pravoto na nega i pomo{ od drugo lice koe poseduva voza~-
ka dozvola i toa vo slu~aite:
- koga poradi zaguba, o{tetuvawe ili odzemenost na dolnite
ekstremiteti ili na karlicata kaj liceto nastapilo telesno
o{tetuvawe od najmalku 80% spored listata na telesni o{tetuvawa;
- koga licata celosno go izgubile vidot na obete o~i.
Danokot od stav 1 na ovoj ~len se vra}a vo iznos na plateniot
danok za voziloto, no ne pove}e od 2500 EVRA vo denarska protiv-
vrednost.
Voziloto od stavot 1 na ovoj ~len mora da bide posebno ozna~eno,
a vo soobra}ajnata dozvola se vnesuva podatokot deka voziloto
sluì isklu~itelno za prevoz na invalidno lice. Na~inot na obele-
ùvawe na voziloto i vnesuvawe na podatocite se opredeluva so
poseben propis {to go donesuva ministerot za finansii vo soglas-
nost so ministerot za vnatre{ni raboti.
Ako invalidnoto lice go otu|i voziloto, go dade bez nadomest ili
go dade na upotreba na drugo lice pred istekot na rokot od pet godini od
denot na nabavkata, }e se naplati danokot vo visina na vrateniot danok i
kamata od denot na vra}aweto do denot na pla}aweto na danokot soglasno
ovoj zakon.
2
Posebnite propisi gi opfa}aat "Zakonot za socijalna za{tita" i
podzakonski propisi vo ovaa oblast.
302
Inicijativa za izmena i dopolnuvawena Zakonot za dodadena vrednost
Poedinostite vo pogled na postapkata za vra}awe na danokot kako

i postapkata vo slu~aj od stav 4 na ovoj ~len gi regulira ministerot za
finansii vo soglasnost so ministerot za trud i socijalna politika.
Ako invalidnoto lice umre pred istekot na rokot od pet godini
od denot na nabavkata na voziloto, zakonskite naslednici moàt
da go koristat ili prodadat istoto bez naplata na ovoj danok.
Naodot i misleweto od stav 1 na ovoj ~len gi izdava nadle`nata
invalidska komisija na Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe
na Makedonija.
Voen invalid od prva grupa koj vrz osnova na Zakonot za osnovnite
prava na voenite invalidi i na semejstvata na padnatite borci }e go
ostvari pravoto na motorno vozilo, nema pravo na vra}awe na danok
od ovoj ~len."
Vaka ponudenoto re{enie soodvestvuva na Evropskite stan-
dardi i normi vo oblasta na za{tita na pravata na invalidi-
ziranite lica i istoto kako re{enie e poznato vo evropskoto pravo.
Isto taka, limitiraweto na iznosot na povrateniot danok e vo
visina na danokot na dodadena vrednost {to prakti~no se naplatuva
za sredna kategorija na patni~ki vozila ~ija rabotna zafatnina ne
nadminuva 2,0 litri, {to kako re{enie opstoju-va{e i vo prethodniot
zakon. Vo slu~ajot pravoto na kupuvawe na poluksuzen avtomobil
odnosno so pogolema zafatnina ne e ogra-ni~eno za invalidnite lica,
no toa nema da zna~i deka }e se vrati i celiot naplaten DDV, tuku
samo do iznos od 2500 EVRA.
IV.
Zaradi seopfatnost na predlogot kako i doslednost vo
primenata na zakonite vo ekonomskata sfera koi se vo me|usebna
korelacija, kvalitetno i celosno re{avawe na ovaa na{a Inici-
jativa ja nametnuva potrebata od izmena i na:
Carinskiot zakon vo ~len 181 stav 1 alineja 5, i toa:
Vo ~len 181 stav1, alineja 5 zborovite: "osven patni~ki

avtomobili" da se zamenat so zborovite: "i patni~ki avtomobili
vo smisla na ~len ____ od Zakonot za danokot na dodadena vrednost
koj soodvetno se primenuva i kaj carinskoto osloboduvawe".
Na ovoj na~in, prakti~no, invalidnoto lice, pod uslovi utvrdeni

so zakon, }e ostvari pravo na celosno dano~no osloboduvawe (DDV)
kako i carinsko osloboduvawe za nabavka na patni~ki avtomobil {to
}e se koristi isklu~itelno za negovite potrebi.
303
Eventualnata zloupotreba vo primenata na gorenavedenite

predlog-izmeni i dopolnuvawa vo zakonskite odredbi treba soodvetno
da bide sankcionirana od strana na zakonodavecot.
Skopje, Za Tehni~kiot komitet na IPPLG

10.11.2004. Zvonko [avreski
304
Ideen plan za osnovawe Fond
9. Ideen plan za osnovawe fond
IDEEN PLAN ZA OSNOVAWE

FOND
za finansirawe na organizaciite na licata so
hendikep i za re{avawe na najgorlivite pra{awa
{to gi zasegaat licata so hendikep vo RM
1. Cel i celna grupa
Celna grupa (op{to). So ogled deka licata so hendikep vo

Republika Makedonija nikoga{ ne bile evidentirani so nitu eden
popis na ìtelite, se u{te se kalkulira so podatocite dadeni od
Svetska zdravstvena organizacija (WHO) spored koja 10 otsto od
svetskata populacija e na nekakov na~in zasegnata so pra{aweto
na hendikepot. Pokraj toa, site obidi takov opfat i evidencija da
bidat napraveni zavr{ile bez uspeh*.
Posebna celna grupa. Toa se licata so hendikep vo dràvava,
organizirani vo svoi organizacii koi im pripa|aat na dve grupi:
a) sojuzi na organizacii na licata so hendikep (i nivnite
ogranoci), zdruèni vo Zaednicata na invalidskite organizacii na
RM (ZIOM) - t.n. tradicionalni organizacii na licata so hendikep;
b) ostanati organizacii, formirani po donesuvaweto na
zakonot za zdruènija na gra|ani i fondacii vo 1998 (t.n. novi
organizacii).
*
I na{ata inicijativa - popis na licata so hendikep da se napravi so posledniot
op{t popis vo 2001 godina, za {to podnesovme i amandmani na Zakonot za popis -
propadna. Od tie pri~ini, op{to prifaten na~in za procenka na vkupniot broj
lica so hendikep vo dràvata e spomnatiot procent daden od SZO.
305
I. Pri~ini
1. Pri~ini (op{to)
Generalno, pri~ina za podnesuvawe na ovoj Ideen plan e potrebata
da se nadmine dosega{nata nepravilnost, odnosno neefikasnost i
zloupotreba na postojniot na~in na finansiska poddr{ka {to dràvata
im ja dava na ovie organizacii.
Nesporen fakt e deka po ova pra{awe vo momentov vo dràvava
postoi svoevidna ra{omonijada, pred se vo odnosite vo finansiraweto,
{to samoto po sebe se reflektira vrz raboteweto i efikasnosta na
dejstvuvaweto na OLH (Organizacii na licata so hendikep), a seto
toa zaedno - vrz grbot na licata so hendikep.
Pri~ina e i {to sogledavme deka vo drugite sferi na op{tes-
tvenoto ìveewe postojano se deklarira i apelira na nedostig od
sredstva, za razlika od ovoj sektor (hendikepirani) za koj mo{ne
jasno i transparentno se gleda deka sredstva postojat i pokraj toa
{to prakti~niot rezultat i pridobivkite od upotrebata na tie sred-
stva postojano izostanuvaat i re~isi nepostoe~ki. Toa e dovolen
pokazatel deka tie sredstva ne se namenski upotrebeni.
Zo{to e toa taka?
2. Idnina
Koi se pridobivkite od re{avaweto na ova pra{awe?

Aspiraciite i generalnata opredelba na RM za vlez vo EU
se usloveni so ispolnuvawe na nekoi barawa koi Evropa gi bara
i o~ekuva od nas kako preduslov za da se stane nejzina ramno-
pravna ~lenka. Tie preduslovi RM treba da gi ispolni i vo smisla
na organizirawe na licata so hendikep, na niven sovet, edinstven
i kompakten glas, i vo smisla na finansiska poddr{ka na OLH,
me|utoa i vo aktivnoto vklu~uvawe na licata so hendikep vo
glavnite tekovi i prilagoduvaweto na ìvotnata, rabotnata i
sevkupnata sredina kon potrebite i mo`nostite na licata so
hendikep.
Vo taa smisla, smetame i cenime deka e neophodno navreme
da se dejstvuva na ureduvaweto na ovaa oblast. Vostanovuvaweto
na vakov Fond }e pridonese mnogu vo toa.
306
II. Postavenost na Fondot
1.Mestoto vo sistemot
RM ima iskustva vo organizirawe fondovi za poddr{ka i

pottiknuvawe na odredeni sektori preku oformuvawe agencii, fondovi
i sl. Ovoj Fond e strukturalen fond, vrzan e so Ministerstvoto za
finansii kako oblast na finansirawe, dodeka problemski e vrzan so
Ministerstvto za trud i socijalna politika. Toa se dvete oblasti vo
sistemot i dvete ministerstva za koi ovoj Fond e vrzan. Sepak bidej}i
pra{aweto na hendikepot e interresorsko site ostanati vladini
institucii, na eden ili drug na~in, vo odreden segment go dopiraat
fenomenot hendikep.
2. Finansiski tekovi
2.a) Prihodi. Se o~ekuva fondot koj sega ima 1,25 milioni, da se

nadopolni i so drugi pari za {to postojat tri golemi izvori za toj Fond:
1) postoe~ki izvor na Fondot e prosekot na postoe~ki
sredstva koi se oddeluvaat za OLH so odluka na Vladata na RM
(1,25 milini evra), no soglasno ramkata na predvidenite od 1 do
2 milini evra
2) neodredeni (verojatni) izvori na Fondot gi so~inuvaat
sredstvata koi vo momentov se pribiraat po razni osnovi od drugi
izvori (Agencija za sport i mladi na RM, Ministerstvo za finansii
na RM, Ministerstvo za trud i socijalna politka na RM, ednokratna
pomo{, kamati i drugo).
3) o~ekuvani sredstva kako izvor na Fondot koi se o~ekuvaat
po donesuvaweto na potrebnata regulativa, a }e bidat dopolnitelno
zafateni od prihodot od igri na sre}a, koncesii i drugo.
4) postoi i 4-ti izvor - takanare~en Nadvore{ni izvori -
{to ne e izvor za Fondot tuku izvor za realizacija, odnosno
nadvore{en dotur na sredstva (za trajni javni dobra, objekti i
sli~no). Ovoj izvor podrazbira prifa}awe na evropski i svetski
fondovi so teìnata i opravdanosta na kapitalnite zafati.
Na vakov na~in nabquduvano, se o~ekuva seta taa suma koja
zaedno }e se slee vo kasata na ovoj Fond da iznesuva nad 4,0 mili-
oni evra. Ottamu, sredstvata se distribuiraat na 1 + 3 mesta:
307
- Prvoto e za funkicionirawe na Fondot, so cel toj da bide

nezavisen i samostoen, da ne "moli" pari, no i da ne bide podloèn
na manipulacii, neosnovani zanemaruvawa, namaluvawa i sli~no.
Vo prevod toa zna~i deka nie, kako lica so hendikep, se odrekuvame
od "svoite" 0,2 milioni samo za toj Fond da se zdobie so obezbedena
samostojnost, a za da bide povlijatelen. Ovie sredstva gi opfa}aat
godi{nite sredstva potrebni za funkcionirawe na Fondot, na Sove-
tot na Fondot, ekspertite, kako i sredstvata za negova vidlivost
(transparentnost) i ot~etnost.
- Vtoroto se sredstvata so koi }e se pokrivaat tro{ocite za
odrùvawe na tradicionalnite organizacii (ZIOM). Toa se sredstva
potrebni za odrùvawe na postoe~kite "tradicionalni" organizacii
(do momentot na nivnoto prestruktuirawe), na o~ekuvaniot Nacio-
nalen Sovet na organizaciite na licata so hendikep, kako i za vladi-
noto Nacionalno koordinativno telo.
- Tretoto se sredstva namenati za programsko finansirawe.
Ovie sredstva se nameneti za aktivnostite na organizaciite, a vrz
osnova na zazemenata strategija na Fondot, misleweto dobieno od
Ministerstvoto za trud i socijalna politika i prifateni od organi-
zaciite na licata so hendikep. Procesot e proekten, javen i transpa-
renten.
- Kapitalnite investicii se poslednata namena na sredstvata.
Toa se sredstvata naso~eni kon strate{ko i etapno re{avawe na
najgorlivite problemi na licata so hendikep na dràvno nivo
(pristapnost, javen prevoz, vrabotuvawe, domuvawe i sli~no)
- Nadvore{nite investicii ne vleguvaat direktno vo fondot,
no zaedno so sredstvata za ovaa namena pretstavuvaat mo`nost za
dopolnitelno i direktno vloùvawe vo kapitalni zafati.
2.b) Rashodi
Funkcionirawe
Ovoj fond ne smee da se pretvori vo svojata sprotivnost, namesto
da gi {tedi i naso~uva da gi "jade" sredstvata nameneti za licata so
hendikep. Tokmu zatoa predlagame "skromna" i efektivna postavenost
na Fondot (vo prilog na ovaa prezentacija vi dostavuvame eden pro-
forma buxet na sredstvata od koi bi se pokrivale rashodite vrzani za
funkcioniraweto na ovoj Fond).
308
3. Organizaciska postavenost
3.a) Struktura. Strukturata na Fondot ja so~inuvaat:
1) Sovet na Fondot e paritetno telo na Fondot, so funkcija na

Upraven odbor. Go so~inuvaat od 9 do 11 lica. Na predlog na vladinite
strukturi (Ministerstvo za finansii, Ministerstvo za trud i
socijalna politika) i na organizaciite na licata so hendikep, Sovetot
go imenuva Vladata, so mandat od 5 godini. Sovetot }e se sostanuva po
potreba (no, najmalku 6 pati godi{no) i gi nosi i odobruva strategiite,
planot za rabota, finansiskiot plan i izve{taite. Licata koi se
~lenovi na Sovetot na Fondot ne primaat plata, no u~estvoto im se
honorira.
2) Direktor na Fondot e dràven funkcioner, naimenuvan od
Sobranieto, no na predlog od pretsedatelot na RM, so mandat od 5 godini.
Toj e izvr{en i odgovoren organ na Fondot i [ef na sekretarijatot.*
3) Sekretarijat na Fondot e rabotno telo na Sekretarijatot na
Fondot i go so~inuvaat 5 do 8 profesionalci koi se pod drirektna
nadle`nost na Direktorot na Fondot.
Pokraj osnovnata administrativna i finansiska rabota, vo
Sekretarijatot, kako negov sostaven del, postoi edinica za nadzor vrz
investiciite, kako i edinica za aplicirawe (podnesuvawe predlog-
proekti, barawa i sli~no)i za privlekuvawe na nadvore{ni investicii
vo dràvava.
4) Ekspertsko telo e telo koe go so~inuvaat grupa honorarno
angaìrani eksperti (stru~ni lica). Niv gi angaìra Direktorot na
Fondot, a go vodat procesot na aplicirawe i evalucaija (procenka) na
Programskite investicii. Isto taka, tie se nadle`ni i za davawe
pomo{ pri apliciraweto kon Nadvore{nite fondovi.
5) Nadzorno telo e paritetno telo (Vlada i organizacii na
licata so hendikep) koe go sledi i odobruva nadzorot vrz rabotata
na Fondot. Nadzornata komponenta se sostoi od dràvni revizori,
angaìrawe na nezavisna revizorska ku}a, kako i ocenka na celi-
shodnosta na investiciite.
*Idejata e i dvete upravni tela (Sovetot i Direktorot) da ne bidat vrzani

so mandatot na Vladata tuku da se obezbedi relativna nezavisnost od tekovnite
politi~ki priliki
309
3.b) Izbor
Direktorot na Fondot se izbira od Sobranieto, na predlog

od Pretsedatelot na RM, so mandat od 5 godini.
3.v) Tro{oci. Kako {to ve}e kaàvme pogore vo tekstot, nie, kako
lica so hendikep, se odrekuvame od "svoite" 0,2 milioni samo za toj
Fond da se zdobie so obezbedena samostojnost a za da bide povlijatelen.
Pokrivaweto na site tro{oci za negovoto funkcionirawe se obezbeduva
od ovie sredstva.
III. Postapka kon realizacija na idejata
1. Konsultativen proces.
Prethodnica na ovoj Ideen plan {to vi go pretstavuvame,
proizleze od niza i nekolkugodi{ni razgovori, pregovori i dogovarawa
za usoglasuvawe na stavovite pome|u "tradicionalnite"invalidski
organizacii i novooformenite organizacii na licata so hendikep.
Edna od tie sredbi e rabotniot sostanok odràn vo prosto-
riite na Polio plus na 05.07.2004 godina pome|u vode~kiot tim na
Polio Plus i desetina novooformeni organizacii koi se borat da
gi zastapuvaat pravata na licata so hendikep, a koi ne se opfateni
vo mreàta na ZIOM.
Me|utoa, verojatno najzna~ajna e rabotnata sredba realizi-rana
letoska vo Ohrid (09.07.-11.07.2004.), a organizirana pod zaedni~koto
moto "Edinstven glas na licata so invaliditet na RM". (Kratok
izve{taj od taa trodnevna rabotna sredba vo Ohrid e pretstaven vo
magazinot Vulkan). Od nea proizlegoa nekolku zaedni~ki i usoglaseni
stavovi po najgorlivite pra{awa koi gi zasegaat licata so hendikep,
bez ogled na koja organizacija i pripa|aat, kako i stavovi za pretstoj-
nite zaedni~ki nastapi pred zakonot, instituciite i sistemot.
So ovaa inicijativa e zapoznaena i Inter-partiskata parlamentarna
lobi-grupa za pravata na licata so hendikep vo RM (na sostanokot od
28.09.1004). Isto taka na 05.11.2004 se odrà i sostanok so prestavnici na
tradicionalnite, novite i IPPLG kade ovoj predlog e razgledan i vo
su{tina poddràn.
310
2. Zakonodaven proces
Pretsedatelot se konsultira so nevladinite organizacii, a potoa

so Vladata na RM i otkoga }e go dobie nivnoto mislewe i zaklu~oci, toj
go podnesuva predlogot do Sobranieto. Pretsedatelot na RM e
svoeviden predlaga~ da se oformi vakov Fond.
Na ovoj predlog mu prethodi konsultativniot period koj “Polio
Plus” ve}e go ostvari i uspe{no go zavr{i so ZIOM, so izvestuvawe
upateno do IPPLG, za {to vo kratki crti pretsedatelot Crvenkovski
be{e li~no zapoznaen na sredbata vo Sobranieto, ostvarena na 07.09.2004
godina.
3. Vremenska ramka
Cenime deka ovoj Zakon moè da se donese do januari-fevruari 2005

godina, so cel ovoj na~in na raspredelba na sredstvata da po~ne da se primenuva
tokmu koga i bezdrugo bi zapo~nalo dodeluvaweto na sredstvata za finansiska
poddr{ka na OLH od strana na dràvata. Na toj na~in bi se izbegnala
mo`nosta postojnite nepravilnosti i zloupotrebi vo koristeweto na
dràvnite pari od strana na OLH da se prolongiraat i provlekuvaat vo
tekot na u{te edna cela kalendarska godina.
Osven toa, vo duhot i vo soglasnost so generalnata orientacija na
na{ata dràva za vlez vo EU, smetame deka so pozabrzanoto oformuvawe
na ovoj Fond, a na na~in na koj vi go prezentiravme i so vakva strukturalna
postavenost (so ogled deka e planirano postoewe na ~etvrtiot izvor za
priliv na sredstva od koi }e se finansira izgradba na kapitalni, odnosno
trajni dobra od javen i op{t interes) so golema verojatnost }e privle~eme
golem broj stranski fondacii, donatori i investitori.
Ova go naveduvame trgnuvaj}i od op{to poznatata praktika i brzi-
na na procesuiraweto na zakonite, no i na nivnata implementacija, vo
smisla na vremeto {to e voobi~aeno potrebno za Fondot da se postavi,
da se oformat negovite tela i sl. Seto toa bi moèlo da se "razvle~e"
bez somnevawe i na period od dve godini za koj postoi verojatnost deka
bi zagubile golemi sredstva od stranski donatori. Pridobivkite od
takvata brza i navremena akcija }e gi uìvaat ne samo OLH, tuku i
site gra|ani na dràvava, osobeno nabquduvano od aspektot na idnata
teritorijalna podelba i organizacija.
311
IV. Zaklu~ok
1. O~ekuvani rezultati
Kako {to i vo naslovot na ovoj ideen plan e potencirano, realno e
da se o~ekuva deka formiraweto na ovoj fond }e napravi realen probiv
kon:
-sreduvawe na momentalnata "ra{omonijada" vo "dvièweto" na
licata so hendikep;
-namensko iskoristuvawe na postojnite sredstva nameneti za
licata so hendikep;
-zgolemuvawe na raspolo`liviot fond na sredstva koj se odvojuva
od strana na dràvata za licata so hendikep;
-dopolnitelno privlekuvawe na stranski namenski fondovi
vo prilog za re{avawe na kapitalni zafati od sferata koja gi tan-
gira licata so hendikep;
-poddr{ka na idni zakonodavno-pravni aktivnosti i tela i
menanizmi koi }e proizlezat od niv (primer Nacionalen sovet na OLH,
Komisija za pravata na licata so hendikep, Pravna kancelarija i sl;)
-Harmonizacija i efikasna postavenost na makedonskiot sistem
na socijalna za{tita so onoj na EU;
-Makedonija kako primer vo regionot za uspe{en priod i re{avawe
na problemite na licata so hendikep.
2. Odr`livost
Ovoj proekt ima svoja, i finansiska i institucionalna,

oddr`livost.
Sredstvata koi se pribiraat od raznite igri na sre}a se
pomalku ili pove}e sigurni za{to "kockaweto" sekoga{ }e postoi,
nikoga{ ne prekinalo da postoi nitu vo edno op{testvo ili vreme i,
makar vo ovoj moment, ne se zabeleàni nikakvi indicii deka istoto
doìvuva ili go o~ekuva nadolen trend. Naprotiv, postojano
izniknuvaat novi igri na sre}a, novi sportski obloùvalnici... Vo
taa smisla, finansiskata poddr{ka na OLH moè nesmetano da bide
obezbeduvana i garantirana se do sveduvaweto na evidentiranite
nepravilnosti i zloupotrebi na najmala mo`na merka.
Od druga strana, na{ata dràva e mala i efektite od zaì-
vuvaweto na vakov Fond na na~in i so struktura koja vi gi
prezentiraveme, mo{ne brzo }e bidat vidlivi. Primerno, site
312
u~ili{ta vo dràvava moàt da bidat napraveni dostapni za

mo{ne kratok period i voop{to problemite so arhitektonskite
barieri, transportot na LH, obezbeduvaweto podostapna ìvotna
i rabotna sredina spored potrebite i mo`nostite na LH.
V. Dodatoci
- Koristeni iskustva.
Vo osmisluvaweto i finaliziraweto na ovoj Ideen plan se
koristeni iskustvata od Malta, Jemen i Slovenija, dràvi koi isto
taka se mali kako i na{ata. Intencijata koja ne vode{e e da se spore-
dime i iskoristime iskustva na dràvi ~ii modeli, poradi nivnata
golemina i brojot na ìtelite, e sosema primenliva i vo na{ata dràva,
a so ogled na na{ite uslovi i potrebi, odnosno ne so dràvi ~ija golemina
ili pak dràvniot sistem e dijametralno sprotiven od na{iot.
Isto taka, napraveni se konsultacii i so organizacii na lica
so hendikep od Bosna i Hercegovina, Srbija i Crna Gora, Albanija, i
Hrvatska, zemji kade {to zarodi{ na vakvo organizirano finansi-
rawe na organizaciite na licata so hendikep ve}e postoi.
Skopje Polio plus

09.11.2004.
313
314
[EMA NA ORGANIZACISKATA STRUKTURA

NA FONDOT ZA PODDR[KA NA OLH
SOVET
SOVET
Paritetno telo so funkcija na Upraven
odbor.
Sostaveno od 9 - 11 lica.
Na predlog na vladinite strukturi (MF, DIREKTOR
MTSP) i na organizaciite na licata so
hendikep go naimenuva Vladata so mandat Dràven funkcioner
od 5 g. naimenuvan od Sobranieto na
Se sostanuva po potreba (no najmalku 6 predlog na Pretsedatelot so
pati godi{no) i gi nosi i odobruva
strategiite, planot za rabota,
finansiskiot plan i izve{taite.
DIREKTOR mandat od 5 g.
Izvr{en i odgovoren organ na
Ne primaat postojana plata no u~estvoto Fondot i [ef na
im se honorira. sekretarijatot.
SEKRETARIJAT
SEKRETARIJAT
Rabotno telo na fondot, 5 -8
profesionalci pod direkna nadle`nost na
Direktorot na fondot.
Pokraj osnovnata administrativna i
finansiska rabota postoi edinica za
nadzor vrz investiciite, kako i edinica za
aplicirawe i privlekuvawe
nanadvore{nite investicii.
EKSPERTSKO NADZORNO
TELO TELO
EKSPERTI NADZOR
Grupa honorarno angaìrani Paritetno telo (vlada i OLH) koe go sledi i
eksperti koi se angaìraat od odobruva nadzorot vrz rabotata na Fondot
strana na Direktorot i go vodat Nadzornata komponenta se sostoi od dràvni
procesot na aplicirawe i evaluacija revizori, angaìrawe na nezavisna revizorska ku}a,
kako i ocenka na celishodnosta na investiciite.
na Programskite investicii, kako i
pomo{ pri aplicirawe kon
Nadvore{nite fondovi.
315
316
Informacija za Konvencijata na OON za za{tita i promocija na pravata i
dostoinstvoto na licata so hendikep
10. Informacija za Konvencijata na OON za za{tita i

promocija na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep
Edna od dominantnite karakteristiki na jurisprudencijata na XX vek koja

prodolùva i vo XXI vek e priznavaweto na pravoto kako sredstvo za promena,
zatoa {to zna~ajna osobina na efektivniot praven sistem e negoviot kapacitet
da gi reflektira promenite na potrebite i barawata na op{testvoto vo ~ii
ramki funkcionira. Iako legislativata ne e edinstvenoto sredstvo za socijalna
kontrola, sepka e najmo}no sredstvo za promena i razvoj. Kontinuiranoto donesu-
vawe na zakoni stanuva priroden na~in na reagirawe na razvieniot praven sistem
kon novonastanatite promeni i potrebi. Denes, site sferi od interes za nacional-
noto zakonodavstvo se me|uzavisni so me|unarodnoto pravo za pravata na ~ovekot.
Organizacijata na obedinetite nacii kako univerzalna organizacija, od
samoto osnovawe be{e zainteresirana za statusot i pravata na licata so
hendikep i sekoga{ prifa}a{e deka diskriminacijata vr{ena vrz licata so
hendikep direktno vlijae vrz ekonomskiot i socijalniot razvoj na celata
zaednica. OON ja temeli promocijata na pravata na licata so hendikep vrz
svoite osnova~ki principi, koi se odnesuvaat na osnovnite slobodi i ednakvosta
na site ~ove~ki su{testva. Pokraj op{tite me|unarodni normi, doneseni se i
specifi~ni normi za pravata na licata so hendikep, od koi najzna~ajno e donesu-
vaweto na Standardnite pravila za ednakvost na mo`nostite za licata so
hendikep (The Standard Rules on the Equalization of Opportunities for Persons with
Disabilities). Iako Pravilata nudat eden vid na instrument vo racete na licata
so hendikep i nivnite organizacii za sozdavawe na legislativa i prezemawe na
aktivnosti i ja davaat osnovata za tehni~kata sorabotka me|u dràvite, OON
i drugite me|unarodni organizacii i nevladinite organizacii, sepak ekspertite
smetaat deka donesuvaweto na Konvencija za za{tita i promocija na pravata i
dostoinstvoto na licata so hendikep (Convention on the Protection and Promotion
of Rights of Persons with Disabilities) vo ramkite na sistemot na OON krajno bi gi
razre{ila site dilemi vo odnos na pra{awata na hendikepot.
Od tie pri~ini, vo dekemvri 2001 godina, na inicijativa na Meksiko,
na Generalnoto sobranie na OON so konsenzus be{e usvoena Rezolucija 56/
168, obezbeduvaj}i vostanovuvawe na ad hoc Komitet za izrabotka na predlog
tekst na seopfatna i integralna me|unarodna konvencija za za{tita i
promocija na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep (sedma po red vo
istori-jata na Obedinetite nacii). Procesot na donesuvawe na Konvencijata
vo momen-tov e najzna~aen vo sferata na prava na ~ovekot na koja {to raboti
OON i e vo fokusot na vnimanieto na brojni eksperti i aktivisti.
317
Vo tekot na 2002 i 2003 godina, ad hoc Komitetot, pod vodstvo na Negovata

Ekselencija Luis Gaqegos îriboga (Luis Gallegos Chiriboga), postojaniot
pretstavnik na Ekvador vo Obedinetite nacii, odrà dve zasedanija. Vo
me|uvreme, nekolku rebotilnici i seminari bea odràni vo nekolku dràvi
(Meksiko, Venecuela, Kina, Indija, EU), a istovremeno svoite predlozite za
Konvencijata gi prezentiraa i nevladinite organizacii na licata so hendikep.
Za taa cel, na vtoroto zasedanie na ad hoc Komitetot be{e oformena rabotna
grupa za izrabotka na nacrt-predlog, kombiniraj}i gi razli~nite predlozi,
dostaveni dotoga{. Rabotnata grupa sostavena od eksperti od 30 dràvi i
golem broj nevladini organizacii na licata so hendikep, vo tekot na januari
2004 godina izraboti Nacrt -predlog na Konvencijata. Na tretoto i ~etvrtoto
zasedanie (od 24.05 do 04.06.2004 i od 24.08. do 03.09.2004), Komitetot go zavr{i
prvoto ~itawe na tekstot na nacrt -predlogot.
Na zasedanijata na ad hoc Komitetot u~estvuvaa delegacii od pove}e
od 80 dràvi, kako i pove}e od 30 NVO na licata so hendikep i pretstavnici
na agenciite na OON i nacionalni instituciii za pravata na ~ovekot.
Pretstavnicite na Zdruènieto "Polio plus- dvièwe protiv hendikep",
u~estvuvaa na tretoto zasedanie na ad hoc Komitetot.
Pettoto zasedanie na ad hoc Komitetot (od 24.01 do 04.02.2005 godina)
e od golemo zna~ewe zatoa {to e postignata soglasnost po zna~itelen broj na
otvoreni pra{awa dotoga{. Delegaciite postignaa soglasnost vo odnos na
paragrafot 5 na ~lenot 7 od nacrtot na Konvencijata koj se odnesuva na
obvrskata na dràvite za voveduvawe na merki/akcii so cel zgolemuvawe na
de facto ednakvosta na licata so hendikep.
Ponatamu, vo tekot na raspravata za ~lenot 8 od nacrtot na
Konvencijata, delegaciite go naglasija zna~eweto na pravoto na ìvot {to
im pripa|a na site ~ove~ki su{testva, pa eo ipso i na licata so hendikep. Po
podnesuvaweto na inicijativa od strana na muslimanskite dràvi, Afrika i
Latinska Amerika koordinatorot predloì nov ~len, 8 bis, so koj se ureduva
za{titata na licata so hendikep, vo situacii na rizik kakvi {to se vooru-
ènite sudiri ili prirodnite katastrofi.
Vrzano za ~lenot 9 od Nacrt-Konvencijata so koj se ureduvaat
pra{awata na delovnata i pravna sposobnost na licata so hendikep, po inten-
zivnite diskusii e postignata soglasnost za tekstot, no sepak, mnogu zna~ajni
pra{awa, kakvo {to e ona za priznavaweto na celosnata delovna sposobnost na
site lica so hendikep, bez isku~oci, ostanaa nere{eni. Ponatamu, pretstavnikot
na île predloì prifa}awe na poseben ~len so koj }e se garantira pristapot
kon sudovite/pravniot sistem za licata so hendikep numeriran kako ~len 9 bis.
^lenot 10 od Nacrt-Konvencijata ~ij tekst e op{to prifaten od strana
na delegaciite-u~esni~ki na pettata sesija na ad hoc Komitetot se odnesuva
na slobodata i sigurnosta na licata so hendikep. Stav 1 od ~lenot 10 pred-
viduva obvrska za dràvite-potpisni~ki "da ovozmoàt licata so hendikep,
ednakvo so drugite: (a) da go uìvaat pravoto na sloboda i sigurnost na
li~nostata; i, (b) da ne bidat li{eni od svojata sloboda protivzakonski ... ".
318
Informacija za Konvencijata na OON za za{tita i promocija na pravata i
dostoinstvoto na licata so hendikep
Zabranata na ma~ewe, ili drugo surovo, ne~ove~no ili degradira~ko

postapuvawe ili kaznuvawe na licata so hendikep e artikulirano vo ~lenot 11.
Nere{eni ostanaa niza sporni pra{awa vo vrska so nasilnoto smestuvawe na
licata so hendikep vo ustanovi i institucii i za prisilnite intervencii.
Predlog tekstot, koj treba da bide implementiran vo ~lenot 11 od Nacrt-Kon-
vencijata, predviduva: "dràvite potpisni~ki osobeno }e zabranat vr{ewe na
medicinski i nau~ni eksperimenti vrz licata so invalidnost bez slobodna
soglasnost na konkretnite lica, i }e gi {titi tie lica od takvi eksperimenti".
^lenot 12 sodrì odredbi za za{tita na licata so hendikep od sekakov
vid eksploatacija i nasilstvo vklu~uvaj}i "napu{tawe, povredi ili psihi~ka/
fizi~ka zloupotreba, maltretirawe, negrià ... ekonomska i seksualna
eksploatacija i zloupotreba".
Vo diskusijata za ~lenot 13 so koj se ureduva slobodata na mislata i pri-
stapot do informaciite e postignat napredok, no nere{eni ostnaa pra{awata
{to se odnesuvaat na toa dali obvrskata na dràvata da go obezbedi pristapot
kon informaciite se odnesuva na site javni ili samo na slu`benite informacii
{to ñ se dostapni na javnosta, kako i pra{aweto dali Konvencijata }e bide
obvrzuva~ka i za privatniot sektor.
Komitetot ja potvrdi odlukata delot za razvojot na novi tehnologii i za
primenata na na~elata na univerzalniot dizajn da bide staven vo tekstot na
~lenot 4 za op{tite obvrski na dràvite potpisni~ki, no ne be{e postignata
soglasnost dali treba da se vklu~i i predloèniot stav {to se odnesuva na
priznavaweto, razvojot ili promocijata na nacionalnite gestovni jazici.
Me|utoa, postignata e soglasnost za priodot kon novi tehnologii i tehni~ki
uredi da se rasprava vo ramkite na diskusijata za ~lenot 19 od Nacrtot (za pri-
stapnosta).
Po iscrpnata diskusija, ~lenot 14 od Nacrtot e podelen vo dva posebni
dela: pravoto na privatnost (~len 14) i pravoto na semeen i bra~en ìvot (~len
14 bis). Pogolem broj od delegaciite predvodeni od muslimanskite dràvi,
Vatikan i SAD izrazija somnevawe vo opravdanosta od postoewe poseben para-
graf za podigawe na svesta za seksualnosta, bra~nite i semejnite odnosi (~len
14 bis (1-a)), bidej}i ve}e postoi ~len 5 vo Nacrtot koj govori za podigaweto na
svesta.
Delegaciite-u~esnici na Zasedanieto, ja po~naa diskusijata i okolu ~lenot
15 od Nacrtot na Konvencijata na {to }e se raboti vo tekot na {estoto zasedanie
na ovoj Komitet.
Neformalnite diskusii bea dvapati prekinati vo prediodot 27 januari
i 03 fevruari so cel na organizaciite na licata so hendikep, koi nemaat pravo
na izlagawe na svoite stavovi vo tekot na formalnite diskusii, da im se dade
mo`nost da se proiznesat so svoite stavovi okolu predloènite ~lenovi vo
Nacrtot.
Se o~ekuva pretstavnici na "Polio plus - dvièwe protiv hendikep" da
u~estvuvaat vo rabotata na ad hoc Komitetot za donesuvawe na Konvencijata, na
zasedanieto na Komitetot planirano za 01.-12.08.2005.
319
Zaklu~eno e deka do po~etokot na slednoto zasedanie na ad hoc Komi-

tetot, neophodno e i natamu da se promovira i popularizira Konvencijata kaj
site nadle`ni dràvni organi vo mati~nite dràvi, samite lica so hendikep
i nivnite organizacii, no i stru~nata i naj{irokata javnost da se zapoznaat
so sodrìnata na ovaa Konvencija i nejzinoto zna~ewe vo sferata na za{tita
na pravata na ~ovekot.
Vo taa smisla, od golema korist e i internet stranciata na Obedinetite
nacii na koja se pretstaveni site materijali od Pettoto i site prethodni
zasedanija na ad hoc Komitetot: http://www.un.org/esa/socdev/enable/rights/
320
SODR@INA
PREDGOVOR ........................................................................................ 7
DEL PRVI
TEMELNI PROPISI
1. Ustav na Republika Makedonia .............................................................. 15

2. D eklaracija za za{tita i unapreduvawe
na pravata na licata so pesbni potrebi .................................................... 16
3. Nacionalna Strategija za izedna~uvawe
na pravata na licata so hendikep vo Republika Makedonija ................ 18
DEL VTORI
SOCIJALNA ZA[TITA
1. Zakon za socijalna za{tita ...................................................................... 43

1.1. Sogleduvawe na odredeni re{enija i
sostojbi vo sproveduvaweto na zakonot za
socijalna za{tita .................................................................................... 90
2. Pravilnik za ocena na specifi~nite
potrebina licata so pre~ki vo fizi~kiot
ili psihi~kiot razvoj ............................................................................. 106
3.Pravilnik za sodrìna na obrazecot za
izdavawe na naod, ocena i mislewe za
utvrduvawe na potrebata za pomo{ i nega od drugo lice.......................116
DEL TRETI
VRABOTUVAWE
1. Zakon za rabotnite odnosi ...................................................................... 121

2. Zakon za vrabotuvawe na invalidni lica ............................................ 123
2.1 Zabele{ki kon izmenite na Zakonot za
vrabotuvawe na invalidni lica, a koi
ne se implementirani vo donesenata verzija ................................... 132
3. Pravilnik za rabotno osposobuvawe na invalidni lica ................. 136
4. Pravilnik za kriteriumite i na~inot
na dodeluvawe na sredstva od posebniot fond
za obezbeduvawe uslovi za vrabotuvawe i rabotewe
na invalidnite lica ................................................................................ 144
322
Sodrìna
5. Zakon za za{tita pri rabota ................................................................. 150
DEL ÊTVRTI
ZDRAVSTVO
1.Zakon za zdravstveno osiguruvawe ........................................................ 153

2 Pravilnik za indikaciite za ostvaruvawe
na pravo na ortopedski i drugi pomagala ............................................ 183
3.Nekoi razmisluvawa vo vrska so
zdravstvenata politika koja se odnesuva
na licata so posebni potrebi ..................................................................... 199
DEL PETTI
OBRAZOVANIE
1. Zakon za osnovno obrazovanie ................................................................ 207

2. Zakon za sredno obrazovanie .................................................................. 208
3. Zakon za visoko obrazovanie .................................................................. 209
4.Predlozi za izmena i dopolnuvawe
na zakonite od oblasta na obrazovanieto ............................................... 210
DEL [ESTTI
OSIGURUVAWE I [TETA
1. Zakon za penzisko i invalidsko osiguruvawe ..................................... 225

1.1. Nekoi dilemi okolu sproveduvaweto
na ~len 128 i 129 od zakonot za penzisko
i invalidsko osiguruvawe ....................................................................... 234
2. Zakon za osiguruvawe .............................................................................. 239
3. Zakon za obligacionite odnosi .............................................................. 241
DEL SEDMI
OSTANATO
1. Zakon za semejstv o ................................................................................... 247

2. Zakon za za{tita na decata .................................................................... 255
3.Zakon za javnite pati{ta ........................................................................ 258
4. Zakon za bezbednosta na sobra}ajot na pati{tata ........................... 258
5. Pravilnik za posebniot znak za ozna~uvawe
na voziloto so koe upravuva lice na koe
mu se o{teteni ekstremitetite bitni za
upravuvawe so voziloto ........................................................................... 260
323
5.1 Analiza so predlozi i zabele{ki a postojniot

Pravilnik za posebniot znak za ozna~uvawe na
voziloto so koe upravuva lice na koe mu se
o{teteni ekstremitetite bitni za upravuvawe
so vozilotooglavje ................................................................................. 262
5.2. Poseben znak za za ozna~uvawe na voziloto
so koe upravuva lice na koe mu se o{teteni
ekstremitetite bitni za upravuvawe so voziloto...................... 266
6. Krivi~en Zakonik ..................................................................................... 267
7. Zakon za krivi~na postapka .................................................................... 269
8. Zakon za vonprocesna postapka .............................................................. 270
9. Zakon za pravata na voenite invalidi i
~lenovite na nivnite semejstva i na
~lenovite na semejstvata na padnatite borci ................................... 272
10. Zakon za civilni invalidi od vojnata ............................................... 273
11. Zakon za posebnite prava na pripadnicite
na bezbednosnite sili na Republika Makedonija
i na ~lenovite na nivnite semejstva .................................................. 274
12.Zakon za domuvawe .................................................................................. 281
DEL OSMI
VIZIJA
1. Predlog na Zakon za prostorno i

urbanisti~ko planirawe ....................................................................... 285
2. Predlog na amandmani na Zakonot za
prostorno i urbanisti~ko planirawe ................................................. 286
3. Predlog na Zakonot za gradewe ........................................................... 288
4. Predlog na amandmani na Zakonot za gradba ..................................... 289
5. Inicijativa za donesuvawe na Zakon za
povlastici vo soobra}ajot za lica so hendikep ................................ 292
6. Pri~ini poradi koi se predlaga donesuvaweto na Zakonot ........... 298
7. Inicijativa za vra}awe na pravoto na licata so
hendikep za soodvetno dano~no osloboduvawe
pri uvoz na patni~ki avtomobili za sopstven
prevoz preku izmenuvawe i dopolnuvawe na
odredeni re{enija vo postojnite zakonski propisi ........................ 300
8. Inicijativa za izmena i dopolnuvawena
Zakonot za dodadena vrednost ............................................................... 302
9. Ideen plan za osnovawe Fond ............................................................... 305
10. Informacija za Konvencijata na OON
za za{tita i promocija na pravata i
dostoinstvoto na licata so hendikep......................................................317
324
CIP - Katalogizacija vo publikacija
Narodna i univerzitetska biblioteka “Sv. Kliment Ohridski “,Skopje
364.65-056.26(497.7)(094.9)
364.65-056.36(497.7)(094.9)
TAFÎEVSKA Dijana
Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep: so komentari /
Dijana Taf~ivska. - Skopje: Polio Plus, 2005 - 326 str.;
ISBN 9989 - 2357 - 1 - 6
a) Lica so hendikep - Standardi - Makedonija - Propisi

COBISS. MK -I D 60741898

Збирка Македонски прописи за лицата со хендикеп со коментари

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Збирка Македонски прописи за лицата со хендикеп со коментари

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Dijana Taf~ievska

ZBIRKA MAKEDONSKI PROPISI

Knigata {to ja dr`ite v race e rezultat na posvetenosta i trudot

Svest za sebe i svoite prava

Cel na sekoja koherentna i globalna politika treba da bide na

Ovoj materijal, zbirka, komepndium ili kako i da go nare~eme,

doma{nata legislativa koja gi tretira ovie pra{awa (zakonite

vrabotuvawe na ovie lica treba da bide predmet na kontrola od

- poddr{ka na studenti i u~enici so hendikep od sekoja vozrast,

Koga osmiot del od ovaa kniga go naslovivme "Vizija", imavme

Skopje, Dijana Taf~ievska

1. Ustav na Republika Makedonija

USTAV NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

2. Deklaracija za za{tita i unapreduvawe na pravata na

Vrz osnova na ~lenot 68 stav 2 od Ustavot na Republika

Sobranieto na Republika Makedonija, na sednicata odr`ana

Sobranieto na Republika Makedonija:

1. Gi poddr`uva site inicijativi i aktivnosti naso~eni kon

SOBRANIE NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

Broj 07-4008/1 PRETSEDATEL

3. Nacionalna Strategija za izedna~uvawe na pravata na

Vo gradeweto na ovaa strategija, se napraveni napori vo

• Me|unarodnite standardi za ~ovekovi prava, sodr`ani vo

vata na site rabotnici -migranti i nivnite semejstva insistira

So ubeduvawe deka se potrebni intenzivirani napori za

hendikepiranite vo op{testvoto, povtorno se istaknuva deka

I. Sostojbi vo za{titata, obrazovanieto i rehabilitacijata

Nesporen e faktot deka vo periodot od 50 godini na za{tita,

·Ne e postaveno na rehabilitaciski, tuku na klasi~no obra-

Egzistencijata na licata so hendikep e neraskinlivo povr-

II.Osnovi na nacionalnata strategija

Nacionalnata strategija se zasnovuva vrz temelno sogle-

Sodr`ina na Nacionalnata strategija

Nacionalnata strategija go opfa}a nastanuvaweto na li~-

Semejstvo i razvoj na li~nosta

Semejstvoto pretstavuva univerzalna op{testvena grupa,

Kako specifi~na op{testvena grupa semejstvoto e zaedni-

Pojmot " Prevencija"zna~i akcija koja ima za cel spre~uvawe

Vo svojot del na obvrskite za podigawata na svesta vo odnos

Vo gradeweto na javnata svest javniot sistem na obrazova-

Dr`avata treba preku donesuvawe propisi i vospostavuva-

odveten zdravstven tretman na licata so hendikep. Pri ova, oso-

Dr`avata e dol`na da vospostavi sistem na institucii za

Dostapnost na uslugi i pomagala

Uslugite treba da se usmereni kon zadovoluvaweto na speci-

li~niot, semejniot, obrazovniot profesionalniot `ivot, kako

Dr`avata treba da donese propisi so koi }e obezbedi fizi~ka,

na najrazli~nite objekti. Isto taka, pri davaweto informacii i

Obrazovanie za lica so hendikep

Dr`avata e dol`na da obezbedi normativno pravna i insti-

zavisnost od specifi~nite obrazovni potrebi, koi proizlegu-

Dr`avata e dol`na da sozdade uslovi za da licata so hendi-

voglavnom preku obezbeduvawe na soodvetno profesionalno

Obezbeduvawe na prihodi i socijalna sigurnost

Dr`avata e dol`na da obezbedi poddr{ka vo ostvaruvawe-

Svojata egzistencija licata so hendikep vo najgolema mera

Za{tita na lica so te{ka , najte{ka mentalna popre~enost

Za licata so te`ok i najte`ok mentalen hendikep, kako i

reni i organizirani poblisku do semejstvata na vakvite lica

Za{tita i tretman na deca so autizam i cerebralna paraliza

So ogled na toa {to do denes ne e ni{to storeno vo na{ata

Dr`avata e dol`na da obezbedi propisi i institucionalna

Dr`avata treba da osiguri vklu~uvawe na licata so

i bibliotekite. Bibliotekite se od osobena va`nost vo site ste-