Evropski Univerzitet

Fakultet za pravni nauki- Magisterski studii

Nasoka: Me|unarodno pravo i me|unarodni odnos

Predmet:

Me|unarodno javno pravo

Tradicionalni i sovremeni gledi{ta na subjektivitetot

vo me|unarodnoto javno pravo

Predava~: Prof. Dr. Ivan Bimbilovski Student: Biljana

Jordanoska

Broj na
indeks: 0023/09

Data: 18/10/2010

Skopje

1
Sodr`ina

1. Subjekti na me|unarodnoto pravo- tradicionalno gledi{te nasproti

sovremeno………………………………………………………………………..….

…5

2. Dr`avata kako primaren subjekt na me|unarodnoto pravo ……..

……..6

2.1. Osnovni preduslovi za eden entitet go dobie statusot na dr`ava

vo me|unarodnoto pravo i me|unarodnata politika………………….

……………8

a) Naselenie i teritorija…………………….…………………………………8

b) Vlast i nejzino efektivno

ostvaruvawe…………………………………….10

v) Sposobnost da vleguva vo odnosi so drugi dr`avi……………..……….

…11

3. Teritorii sui generis…………………………………………………….…14

3.1. Protektorati………………………………………………………………..…15

3.2. Teritorii pod mandat i teritorii dadeni vo doverba………….…..

…..17

4. Atipi~ni kvazidr`avni akteri………………………………………………20

4.1. Svetata Stolica………………………………………………………….

…....21

2
4.2. Boeri………………………………………………………………………….…

22

4.3. ^ehoslova~ka

………………………………………………………………….23

4.4. [panija i Turcija ……………………………………………………………24

4.5. Konfederacija na Amerikanskite dr`avi……………..……….……..…

25

4.6. Kina i Tajvan……………..……….……………………………….

…………..25

7. Nedr`avni subjekti na me|unarodnoto pravo……………..

……………….27

7.1. Me|unarodni organizacii……………..……….……………………………

27

7.2. Nevladini me|unarodni organizacii (NVO) ……………..………….…

30

7.3. Individuata kako subjekt na me|unarodnoto pravo……………..…...

…33

3
 Namesto voved

Me|u nau~nicite od oblasta na fizikata do neodaman se {pekulira{e za

mo`nosta za postoewe na “Vremenska ma{ina”. Ovaa invencija be{e
povrzuvana so nekolku imiwa, me|u koi naj~esto spomnuvano se
Nikola Tesla i Enriko Firmani, za da vo 2005 godina so pojavata na Den
Braun i negovata mistifikacija na golem del od poznatoto se lansira{e
edna nova teorija na zagovor.
Navodno Otecot Pelegrino Marija Erneti (1925-1994), koj svoevremeno
rabotel na mnogu proekti povrzani so gorenavedenite imiwa sozdava
Hronovizor, so koj imal mo`nost da se vrati vo vremeto i da go sledi
raspnuvaweto na Isus. Ovaa naprava spored privrzanicite na ovaa ideja
po negovata smrt se nao|a vo damarite na Svetata Stolica.
Li~no ne navleguvam vo vistinitosta i mo`nata apsurdnost na ovie
tvrdewa, no celta na moeto navidum (a mo`e i ne) besmisleno
rasprika`uvawe, e da ja stavam vo nekakov kontekst ovaa
“monstruozna naprava” za go napravam po~etokot na ovoj trud malku
poinakov od voobi~aenoto.
Da se navratam na vremenskata ma{ina. Zna~i koga bi poseduvale
Hronovizor, koj bi ni ovozmo`il da se pridvi`ime vo vremeto i vo koj bilo
moment vo vremenskiot interval od Paktot na Vestfilija (1648) pa se do
sozdavaweto na OON(1945) i me|u toga{nite nau~ni “mozoci”, juristi i
politi~ari bi ja postavile idejata deka dr`avata ne e edinstven subjekt
na me|unarodnoto pravo, ne bi pominale ni{to poinaku od Kopernik koj
tvrdel deka ne Zemjata, tuku Sonceto e centar na na{ata Galaksija.
Se ~ini za da se “digestira” edna ideja koja vo idnina mnogu ~esto
dobiva status na fakt, potrebno e podgotven “stomak”. ^ove{tvoto
bara posebni uslovi za da se po~ustvuva podgotveno za prifa}awe na
promeni. Vo konkretniov slu~aj idejata se materijalizira{e so pojavata
na Ligata na narodite (1919), za da kone~no se prifati kako neosporen
fakt so sozdavaweto na Organizacijata na obedinetite nacii, koja be{e
popraven ispit za bezuspe{nata Liga na narodite.
Zna~i se do Vtorata svetska vojna, tradicionalnata teorija na me|
unarodnoto pravo dominira vo visokite nau~ni kasti. Taa na dr`avite
gleda, kako na glavni i edinstveni nositeli na primatot subjekti vo me|
unarodniot soobra}aj. Vo ovoj period se {to go so~inuva me|
unarodnoto pravo se odnesuva na regulacijata na odnosite i
utvrduvaweto na pravata i obvrskite koi gi nosat akterite na tie odnosi

4
na dr`avite.
Pred da navlezam vo “razglobuvawe” na istoriskite nesoglasuvawa i
kontraverzii vo vrska so subjektite na me|unarodnoto pravo, da vidime
{to vsu{nost pretstavuvaat ovie entiteti.

5
 1. Subjekti na me|unarodnoto pravo- tradicionalno gledi{te
nasproti sovremeno

Sekoja sfera na op{testvenoto `iveewe e isprepletena so mno{tvo

odnosi i relacii. Vrvulicata od tie odnosi e na{e sekojdnevie. Akterite,
t.e. subjektite se tie koi vleguvaat vo toj soobra}aj, pri toa nosej}i so
sebe opredeleni sposobnosti i nadle`nosti. Kakvi sposobnosti }e
poseduvaat bitno }e zavisi od toa kako pravniot poredok (nacionalen ili
me|unaroden) go regulira nivniot status, t.e kakvi prava i obvrski im se
prepi{uva na tie subjekti.
Tokmu ova }e ne dovede do zaklu~okot deka terminot subjekti na
me|unarodnoto pravo, referira na entitet koj e nositel na
opredeleni prava i obvrski, utvrdeni so sistem na normi koi se
prifateni od strana na me|unarodnata zaednica (site pravni
sistemi bez isklu~ok, priznavaat postoewe na akteri, t.e u~esnici vo
op{testvenite odnosi i so svoite pravni normi go reguliraat nivniot
status).
Dali site u~esnici vo op{testvenite odnosi, kako nacionalni, taka me|
unacionalni, imaat ist kapacitet, t.e isti sposobnosti, nadle`nosti (~itaj:
isti prava) i obvrski?
Koga bi dale afirmativen odgovor na ova pra{awe bi se sudrile so
osnovnite postulati na logikata. Praviloto na zasluga, veli: sekoj }e
dobie onolku kolku {to zaslu`il, t.e vo zavisnost od negovata aktivnost i
participacija. Toa ne naso~uva kon zaklu~okot deka me|unarodni
entiteti ne se nositeli na identi~ni prava. Site entiteti nemaat sli~en ili
ist kapacitet. Spletot na prava i (neminovno) obvrski, se ne{to {to se
dobiva so dolgogodi{en anga`man na me|unarodnoto pole i vo
razvojot na adekvatnata pravna regulativa. Da bidam poprecizna,
dr`avata kako tradicionalen me|unaroden subjekt e nositel na
najbogata paleta na prava vo odnos na ostanatite subjekti. I
zaslu`eno! Vo tekot na ~ovekovata istorija, samo dr`avite nosat sila i
sposobnost (vrz osnova na suverenitetot) da nastapuvaat na me|
unaroden plan i da ostvaruvaa opredeleni prava. Taa sposobnost e
zadr`ana i denes. Ostanatite subjekti na me|unarodnoto pravo se
sekundarni, poradi faktot {to nastanale so prenos na obemot na prava
od strana na dr`avata. Dr`avata e taa koja ima najgolem kapacitet i
primaren personalitet vo me|unarodnoto pravo.

6
Ne bi sakala da zvu~am kako poddr`uva~ na tradicionalnata,
pozitivisti~ka teorija na me|unarodnoto pravo, koe ja monopolizira
ulogata na subjekt na me|unarodnoto javno pravo, dodeluvaj}i ja
edinstveno na dr`avata. Sepak smetam deka globalnata op{testvena
sfera, kako mesto na slu~uvawa i relacii, e regulirana so globalna
op{to prifatena regulativa iskreirana od strana na dr`avite. Dr`avite se
tie koi se kreatori na poimot me|unarodno. Tie se kreatori na me|
unarodnoto pravo, na sopstvenite prava i obvrski (regulirani so
prethodnospomenatoto pravo) i na pravata i obvrskite na ostanatite
subjekti na me|unarodnoto pravo (so isklu~ok na nevladinite
organizacii, koi bi trebalo, a sepak ne e sekoga{ slu~aj, da bidat
izzemeni od vlijanieto na vladite i dr`avite i da sproveduvaat
sopstvena kauza ).
1

No sovremenata nauka, osobeno so pojavata na na samostojnata

dr`ava Vatikan i prvite me|unarodni organizacii i pove}enacionalni
kompanii, ja zgolemuva listata na subjekti na me|unarodnoto javno
pravo. Vo 1949 godina Me|unarodniot sud na pravdata }e potvrdi deka
i drugi entiteti ko`at da bidat subjekti na me|unarodnoto pravo (me|
unarodni organizacii i individui).
Od druga strana “ostatocite” na tradicionalnata nauka, se obiduvaat da
go osporat ovoj fakt.
Kako i da e, sepak misleweto na Sudot stana realnost, a prifa|aweto na
tvrdeweto na sovremenata nauka neminovnost. Denes naukata e
koncizna: grupata na akteri vo me|unarodniot soobra}aj ja so~inuvaat
dr`avi, me|unarodni vladini organizacii, me|unarodni nevladini
organizacii, me|unarodni kompanii i individui.

1. Dr`avata kako primaren subjekt na me|unarodnoto pravo

Se ~ini dolgo vreme vo ~ovekovata istorija, dr`avata ima monopol vo

odnos na pravniot personalitet na me|unarodno pole. Edinstven
isklu~ok od ova pravilo se piratite, koi imaat status me|unaroden
subjekt i pokraj toa {to se individui. Vakviot tretman se javuva kako
nu`nost. Kako {to Luterpaht veli: "Doktrinata na ortodoksniot
pozitivizam e eksplicitna vo sopstveniot kategori~en stav deka
edinstveni subjekti vo me|unarodnoto pravo se dr`avite."2 Idejata deka
1
Za `al denes se pove}e se legalna mo`nost za zadskrieno perewe na pari.
2
"Me|unarodno pravo" Luterpaht, str 489.

7
dr`avite se primarni subjekti na me|unarodnoto pravo proizleguva od
faktot deka dr`avite se tie koi se “najkompletniot subjekt3”.
Poslednovo aludira na postoewe na to~no opredelena teritorija,
populacija, efektivna vlast i priznanie od me|unarodnata zaednica.
Denes i pokraj faktot {to na dr`avata i se odzema primatot na
ekskluziven subjekt na me|unarodnoto pravo, sepak taa ostanuva kako
eden od najzna~ajnite personi vo me|unarodniot soobra}aj i
komunikacija.
Pravo na dr`avata, kako nositel na praven subjektivitet e da vleguvaat
vo odnosi so ostanatite priznati subjekti na me|unarodnoto pravo.
Zna~i ne e bitna mo}ta na dr`avata na me|uarodno pole, tuku
mo`nosta da bide aktiven subjekt i nositel na prava i obvrski koga
veguva vo relacii i odnosi so drugite subjekti na me|unaroden plan.
Mo}ta na dr`avata, ponatamu go opredeluva vlijanieto koe go ima
istata vo kreirawe na globalniot poredok, a ne i mo`nosta da se
nastapuva na me|unarodno pole.
Najzna~aen dokument koi gi opredeluva osnovnite karakteristiki na
dr`avata, za da funkcionira kako takva na me|unaroden plan e
Konvencijata od Montevideo od 1933 godina. I pokraj toa {to ovaa
Konvencija se odnesuva na dr`avite od ameri~kio del od Zemjinata
topka, sepak e regulativa koja e {iroko prifatena vo me|unarodnoto
pravo. Spored ovaa konvencija da se bide prepoznat kako dr`ava,
entitetot treba da poseduva opredeleni karakteristiki, kako {to se:
definirana teritorija, naselenie, vospostavuvawe na vlast, koja }e
funkcionira efikasno i mo`nost dr`avata da vleguva vo relacii so
ostanatite dr`avi.4
Zna~i ovaa konvencija e najuspe{en obid za definirawe na terminot
“dr`ava”. Sepak smetam deka ovaa definicija koja gi utvrduva
fundamentalnite uslovi koi treba da gi zadovoluva edna dr`ava, ne
treba da se prifati kako “Biblija” apropo ovaa problematika. Toa {to
me naveduva na vakvo izlagawe e faktot {to del od ovaa definicija
bara entitetite so koi dr`avata stapuva vo relacija da bidat isklu~ivo
dr`avi. Poslednive, pak mo`at da bidat dr`avi, samo ako vleguvaat vo
relacija so drugi dr`avi……i se ~ini magi~niot krug e neizbe`en.

Ser Her{ Luterpaht bil ~len na me|unarodnata pravna komisija od 1952-1954 pri
OON i sudija vo Me|unarodniot sud na pravdata od 1955 -1960 godina.
3
Vo smisla na Konvencijata od Montevideo od 1933 godina.
4
Po padot na apartheidot vo 1994 godina, nepostoeweto na rasizam se vovede kako
uslov. Isto taka se vovede i principot na samoopredeluvawe (slu~ajot so Ju`na
Rodezija)

8
Ponatamu, Belorusija i Ukraina se edni od federalnite entiteti
koi u~estvuvaa vo sozdavaweto na OON. Tie sepak do 1991
godina imaat status na federativni edinici na biv{iot SSSR, bez
da imaat status na dr`avi onaka kako gi razbira tradicionalnoto
me|unarodno pravo. Od druga strana samo suvereni dr`avi
mo`at da imaat ~lenstvo vo OON?!

Vo periodot na apartheidot vo Ju`noafri~kata dr`ava, vlasta na

afrikanerite vo periodot od 1948-1994 godina ja podelija
Ju`noafri~kata dr`ava na nekolku "dr`avi", takanare~eni
bantustani. Ovie bantustani dobija nezavisnost i na
naselenieto (crne~ko i oboeno) im be{e odzemeno
ju`noafri~koto dr`avjanstvo. 5

Interesno e {to ovie "kreacii" nikoga{ ne bea priznati od nitu edna

dr`ava vo svetot. Nepriznavaweto na dr`avata od strana na niti eden
me|unaroden subjekt uka`uva na nebiduvawe, t.e nepostoewe.6

Litvanija vo 1940 godina e aneksirana od strana na toga{niot

SSSR. Ova aneksirawe, nikoga{ ne be{e priznato od strana na
zapadniot svet, {to uka`uva na postoewe na SSSR so
aneksirana Litvanija de facto, a ne i de jure. Nezavisnosta na
Litvanija dojde na po~etokot na raspadot na SSSR i dojde
mnogu prirodno. Nejzinata nezavisnost be{e priznata bez
osporuvawe, od niedna dr`ava, niti pak od ostatokot od SSSR.

2.1. Osnovni preduslovi za eden entitet go dobie statusot na

dr`ava vo me|unarodnoto pravo i me|unarodnata politika.

5
Transkein i Bopucavana se edni od prvite avtonomni bantustani, koi ne bea priznati
niti od Afri~kata unija, niti od OON. Vo 1993 noviot ustav na JAR povtorno gi
reintegrira bantustanite, kako sostaven del od istiot. Se proglasija za ni{tovni site
pravni akti na koi se potpira{e apartheidot.
6
Priznavaweto na dr`avata e prepoznavawe i odobruvawe na dr`avotvornosta i
egzistencijata na konkretna dr`ava. Priznavaweto mo`e da bide:
• de jure- oficijalno so praven akt
• de facto- ne postoi oficijalen akt so koj se priznava konkretna dr`ava, no se
vospostavuvaat diplomatski odnosi (na pr. Se postavuvaat ambasadi i
konzularni pretstavni{tva od/vo konkretnata dr`ava koja e predmet na vakov
vid na priznavawe)

9
 a) Naselenie i teritorija

Prviot kriterium za ispolnuvawe na kavlifikaciite eden entitet da dobie

status na dr`ava e poseduvaweto na naselenie. Da bidam poprecizna,
postojano naselenie. Ovoj atribut bi trebalo celosno da se izzeme od
upotreba, poradi komplikaciite koi gi sozdava. Praksata poka`a deka
postojat dr`avi so naselenie, no bez permanentna veli~ina (broj na
naselenie)7. Postojat entiteti koi go nosata statusot na dr`avi i pokraj
toa {to nemaat postojano naselenie.
Ovie situacii se javuvaat kako rezultat na prirodata na entitetot ili
poradi geografskite uslovi, poradi koi lu|e ne mo`at da opstojat da
`iveat postojano, tuku sezonski se naseluvaat.

Takov e slu~ajot so Kenija i Etiopija. Nomadskite plemiwa koi

`iveat na granicata na ovie dve dr`avi postojano se dvi`at od
dvete strani na pograni~niot premin, selej}i se so svojata
poku}nina i se {to e vo nivna sopstvenost.

Vo era na globalizacija kade postojanoto visoko frekventno dvi`ewe na

lica i predmeti e apsolutno suludno da se o~ekuva deka edna dr`ava
mo`e da go zadovoli ova barawe.

Kanada prima od 250 000 do 300 000 emigranti od celiot svet

na godi{no nivo.

Isto taka i nepostoeweto na to~no opredeleni granici ne se faktor koj

mo`at da go osporat postoeweto na dr`avata.

Izrael e ~lenka na OON i e dr`ava priznata od strana na me|

unarodnata zaednica, pri toa bez jasno opredeleni grantici.
Isto taka mnogu od dr`avite bea priznati po Prvata svetska
vojna, a demarkacijata na nivnite granici se izvr{i podocna.

Za postoewe na dr`ava, dovolno e da postoi teritorija na koja {to }e

`ivee naselenie. Vo me|unarodnoto pravo ne postojat minimum
standardi za broj na `iteli i geografska golemina na teritorija za da
konkretniot entitet nosi status na dr`ava.
7
“Me|unarodno pravo, postignuvawa i prosperitet” Muhamed Baxaoi, str. 44.

10
Vatikan e najmalata dr`ava vo svetot, so nekolku permanentni
`iteli i so povr{ina od 100 akri, dodeka pak, Nauru, e ostrovska
dr`ava vo Tihiot Okean, koja ima 10000 `iteli i 1300 m2.

b) Vlast i nejzino efektivno ostvaruvawe

Eden entitet da bide tertiran kako dr`ava potrebno e vo ramkite na

istiot da se vospostavi opredelena vlast. Na vnatre{en plan postoeweto
na vlast, e preduslov za stabilnost i postoewe na vnatre{en red. Od
nadvore{en aspekt zna~i mo`nost za dejstvuvawe samostojno na
globalen plan.

Spored nazna~eniot Me|unaroden komitet na pravnici vo 1920

godina, Finska seu{te ne e dr`ava vo pravna smisla se dodeka
ne se vostanovi stabilna politi~ka organizacija i se sozdadoa
uslovi za vospostavuvawe na lokalna avtonomna vlast na
konkretnata teritorija. Zna~i klu~no vo priznavaweto na ovaa
avtonomija e dr`avotvornost i postoeweto va vlast.

Postoeweto na vlast ne e dovolen preduslov za postoewe na dr`avnost,

tuku potrebno e efektivno i normalno ostvaruvawe na taa vlast.

Vo 1988 godina palestinskata osloboditelna organizacija

proglasi postoewe na "Palestina". Vo ovoj slu~aj
ispolnuvaweto na uslovite od Konvencijata od Montevideo od
1933 godina e necelosno.
Kriti~arite smetaat (i pokraj toa {to OON ja podr`uva idejata
Palestinskata osloboditelna organizacija da ima politi~ki
status, {to e pokonkretno obraboteno pod pasusot "Teritorii
sui generis”, deka postoi nedostatok za deklarirawe na
dr`avnost. Nedostatok ne e vo delot na uslovite postoewe na
teritorija, populacija i vospostavuvaweto na vlast, tuku vo
faktot {to ne postoi efektivnoto ostvaruvawe na vlasta.

11
Sproveduvaweto na vlasta treba da se vr{i na celata teritorija na
dr`avata

Hrvatska i Bosna i Hercegovina koi se odvoija od biv{ata

jugosovenska federacija, pretstavuvaat primeri, koi go smenija
gledi{teto za toa koga dr`avite gi ispolnuvaat uslovite da bidat
priznati.
Uslovot za postoewe na efektivna vlast na celata teritorija se
modificira, poradi faktot {to delovi od ovie dr`avi bea pod
opsada na JNA, a vospostavuvaweto na vlast na konkretnite
dr`avi na tie teritorii be{e nevozmo`no. Ovie dve dr`avi bea
priznati kako nezavisni od strana na ~lenkite na EZ i stanaa
~lenki na OON, vo period koga teritorii na dvete dr`avi bea
kontrolirani od nevladini sili i na istite ima{e gra|anska vojna.

Zna~i isklu~ok od ova pravilo postoi za vreme na gra|anska vojna,

koga vospostavenata vlast ne se protega na celata teritorija na
dr`avata.

Kontinuiranata voja vo Liban od 1975-1976 godina ne go

afktira{e ~lenstvoto na ovaa zemja vo OON i prodol`i da bie
priznaena kako dr`ava od strana na me|unarodnata zaednica.
Isto taka celosniot pu~ na vlasta, pravniot poredok i mirot vo
Republika Kongo ( sega Zair) vo juli 1960, be{e prosledeno so
dobivawe na nezavisnost, ne go afektira{e statusot na
dr`avata vo me|unarodno pravo

v) Sposobnost da vleguva vo odnosi so drugi dr`avi

So cel da se tvrdi postoewe na dr`avanost, entitetot treba da poseduva

kapacitet da vleguva vo odnosi so drugi dr`avi. Za da se ostvari ovoj
uslov pred se potrebno e me|unarodno priznavawe na dr`avata
(pokonkretno objasneto vo futnota 6).
Da se priznae edna dr`ava zna~i da se poka`e volja konkretniot entitet
da se prepoznae kako akter vo me|unarodnata sfera i poka`uvawe na
`elba za stapuvawe vo opredeleni op{testveno-politi~ki odnosi so

12
istiot. Priznavaweto mo`e da se pojavi kako eksplicitno, so javno i
nedvosmisleno izdavawe na odluka- de jure ili implicitno t.e. so
konkludni dejstvija de facto so akt so koj se pretpostavuva postoewe
na me|unaroden praven subjektivitet na entitetot.
Vo 1991 godina Evropskata zaednica izdade standardi koi treba da
bidat zadovoleni so cel novonastanatite dr`avi, produkt na raspadot na
Isto~niot blok, da bidat prepoznati i primeni vo “elitnoto” evropskoto
dru{tvo i semejstvoto na naciite voop{to. Ironi~no e toa {to so
samoto toa {to me|unarodnata zaednica postavuva obvrski na
novonastanatite dr`avi, koi treba da se zadovolat, kako preduslov za
priznavawe, me|unarodnata zaednica vsu{nost go priznava statusot na
subjekti na ovie entiteti. Vpro~em samo subjekti mo`at da bidat
nositeli na obvrski. Onoj entitet koj poseduva prava i obvrski e ve}e
fakti~ki subjekt, negovoto nepriznavawe i izolacija e vozmo`no od
politi~ki pri~ini, no toa nikako ne go afektira faktot deka entitetot e
praven subjekt.

Eden od najefikasnite na~ini na priznavawe na dr`avite, e onoj

koj go primeni Republika Makedonija- preku aplicirawe za
~lenstvo vo najmasovnata me|unarodna organizacija vo
istorijata na ~ove{tvoto(i neoficijalen sukcesor na Ligata na
narodite, OON).

Za da eden entitet bide priznat kako subjekt potrebno e toj da gi nosi

karakteristikite na nezavisnost i suverenost. Konceptot na
nezavisnost, koj se smeta za razbirliva i normalna karakteristika na
edna dr`ava, kako subjekt na me|unarodnoto pravo, se odnesuva na
nezavisnost de jure od vlasta na druga dr`ava. Nezavisnosta na
dr`avata ne se zagrozuva vo slu~aj na limitirawe na slobodata na
dr`avata vo opredeleni sferi preku sklu~uvawe na bilateralni,
multilateralni dogovori i me|unarodno obi~ajno pravo. Se dodeka
ovie restrikcii ne ja postavuvaat dr`avata pod vlasta na druga dr`ava i
vo taa relacija vleguva dobrovolno, se dotoga{ taa postoi i go nosi
statusot na dr`ava. Isto taka entitetot prodol`uva da bide dr`ava i ako
vleguva vo opredelei unii i sojuzi (pr. Avstro-Ungarija) po sopstvena
volja. Pravoto da vleze vo opredelen odnos, unija ili sojuz so druga
dr`ava e odlika na suverenitet (sloboda odlu~uvawe). Od druga
strana, dr`avite koi se pod vlast na edna ili pove}e dr`avi se nare~eni
zavisni dr`avi. Odnosot na zavisnost se ostvaruva pome|u superiorna
dr`ava (protektor) i inferiorna (pr. protektorat), t.e dr`ava koja ja

13
nametnuva svojata volja so pravna osnova i onaa koja ja izvr{uva taa
volja. Ponekoga{ taa zavisnost e vo tolkava merka, so {to inferiornata
dr`ava ve}e ne gi ispolnuva uslovite da bide dr`ava. Lauterpaht veli:
dr`avata koja vo taa merka e zavisna vo odnos na druga dr`ava, so {to
stanuva satelit a superiornata dr`ava, ne go ispolnuva osnovniot uslov
na sekoja dr`ava- nezavisnost8.
Me|unarodnata zaednica ja koristi logikata “ne te prepoznavam, ne
postoi{“.

Uslovot za postoewe i priznavawe od strana na Grcija na

nejziniot severen sosed e “jasen”. “Ne mi se dopa|a{ onakov
kakov {to si” (motivirani od li~ni stravovi so “interesna”
istoriska osnova), “promeni se i }e postoi{“ (a mo`ebi i ne!).
Dlabo~inata na vakviot stav e vo su{tina mnogu plitka.
Najverojatno Grcija `ivee so seni{ta od minatoto. Prepla{ena
od sopstvenite grevovi, donkihotski se bori so izmisleniot
neprijatel (koj ako vo ne{to e ume{en e tokmu vo
prostuvaweto).
Kako {to bi rekol re`iserot Man~evski vo edno svoe intervju
za Elifterotipija “zo{to ja brkate muvata od kapata ako ne ste
vinovni”, apropo reakcijata na gr~kiot novinar za “skrienite
poraki vo filmot so koi se ocrnuva Grcija i gr~kiot stav kon
Republika Makedonija”. Mo`ebi i celoto ova nepriznavawe i
besmisleno uslovuvawe i ucenuvawe na Grcija vo odnos na
Republika Makedonija, ne e ni{to drugo tuku bukvalno
“brkawe na muvata od kapata”, koja Makedonija ja ~ini
mnogu, kako vo pogled na regresiven razvoj na ekonomijata i
eti~kite standardi, taka i vo pogled na idninata (se sozdade
armija na isfrustrirana i nerealizirana mladina).

Politizacijata na odnosite i namernoto isklu~uvawe na pravnata ramka

kako legitimen kriterium za priznavawe na dr`avite, sozdade edna
frustrira~ka sostojba na dr`avite, koi baraa prepoznavawe i “zelen
karton” za da u~estvuvaat vo me|unarodniot soobra}aj kako
ramnopravni ~lenki. ^esto od kapricioznost na “golemite” se
ote`nuva i osporuva ovoj proces. Pri~inite se mnogu. Opravdani i
neopravdani. Dali ne{to }e se iskoregira i }e se stavi to~ka na
samovolieto e diskutabilno. Edinstvena nade` e rapidnata
globalizacija, kako ~ekor kon sozdavawe na Svet bez granici. I pokraj
8
"Priznavaweto vo me|unarodnoto pravo" Lauterpaht, str. 26-29

14
faktot {to ovoj proces mnogu nalikuva na neoimperializam i
neokolonijalizam na SAD i EU, sepak za “omalova`enite” i nepravedno
“zanemarenite” e nekakva uteha i mo`nost da se bide del od
“celinata”.
Scenarioto na nepriznavaweto e ednostavno. Naj~esto entitetot gi
ispolnuva site uslovi za da mo`e da se deklarira kako dr`ava. Del od
dr`avite poka`uvaat volja da go priznaat postoeweto na dr`avata kako
subjekt, no postojat slu~aevi koga poradi lobirawe na dr`ava/dr`avi na
koi postoeweto na konkretniot samostoen entitet e pre~ka vo
ostvaruvaweto na sopstvenite interesi, egzistencijata se osporuva.
Dr`avata postoi i funkcionira de facto i de jure, no poradi
nepriznavaweto na nejzinoto postoewe, taa e “grst pra{ina” vo me|
unarodniot soobra}aj, t.e. nema kredibilitet i kapacitet da u~estvuva
vo me|unarodniot soobra}aj.

Vo 1974 godina Turcija, okupira 34% od teritorijata na Kipar, a

vo 1983 godina proglasi Turska Republika Severen Kipar. OON
povika na nepriznavawe na ovoj entitet.
Ju`na Rodezija ja dobi svojata nezavisnost od strana na Velika
Britanija vo 1965 godina. Be{e osporeno pravoto na
samoopredeluvawe na crne~koto naseleni i be{e vospostaven
"bel re`im" na ~elo so Ijan Smit. OON povika na neprizavawe.
Lihten{taj kone~no vo 1990 godia stana dr`ava i ~lenka na
OON. U{te vo dale~nata 1920 godina i be{e odbieno
~lenstvoto od Ligata na narodite, so objasnuvawe deka ne gi
ispolnuva uslovite da bide dr`ava, poradi faktot {to nema
sopstvena armija. Belorusija vo 1990 godina go ospori
~lenstvoto na Lihten{tajn, tvrdej}i deka toj entitet duri nema
sopstvena po{ta i telegraf i gi koristi {vajcarskite. Istata
sudbina ja delat Andora, Monako i San Marino. Ovie mikro
dr`avi ne se vo mo`nost normalno da vleguvaat vo regularnite
me|unarodni odnosi so ostanatite dr`avi i me|unarodni
subjekti. Nauru e edinstvena asocijativna ~lenka na OON.

Da se onevozmo`uva dr`ava da bide subjekt na me|unarodnoto pravo,

poradi nedovolni “kvalifikacii” za takov status, a vo isto vreme istata
da e priznata od mno{tvo dr`avi (de jure i de facto), preku
vospostavuvawe na najrazli~ni relacii i odnosi e ~est apsurd vo me|

15
unarodnata sfera. Postavenosta na ne{tata vo politi~kata sfera na
globalno nivo uka`uva na postoewe na to~no opredelen empiri~ki set
na pravila, od koi ima mnogu otstapki i isku~oci, koi mnogu po~esto
se primenuvaat vo dadeni situacii, otkolku samite pravila. Govorime
za “me|unarodna mitologija”, mnogu pove}e otkolku za me|unarodno
pravo (osobeno vo delot na priznavaweto na dr`avite i kriteriumite koi
se, t.e. ne se primenuvaat).

2. Teritorii sui generis

Potencijalot na dr`avite da vleguvaat vo me|unarodni odnosi e

zna~ajen vo opredeluvaweto na me|unarodniot personalitet na
entitetot.
Pri krajot na Prvata svetska vojna, kolapsot na Oskata i na Ruskata
imperija, dr`avite ~lenki na Alijansata vospostavija sistem so koj treba
da se razre{i problemot na teritoriite koi imaat staus na kolonii na
dr`avite koi ja izgubija vojnata. Stanuva zbor teritorii koi imaat status
na kolonii, protektorati i teritorii pod mandat.
Da se bide pod tu|a vlast i ne e najposakuvanata sostojba vo me|
unarodnata realnost. Mnogu ~esto se gubi identitetot na nacijata i
dr`avata/teritorijata koja se nao|a vo podredena polo`ba. Sostojbata
na ovie teritorii se podobruva so Povelbata na OON, ~len 1, 55 i 56,
kako i so donesuvawe na brojni rezolucii od strana na Generalnoto
sobranie na OON. Tendencijata e da se onevozmo`i is~eznuvawe na
ovie teritorii sui generis, kako entiteti se dodeka ne sozreat uslovite za
nivna nezavisnost. So Rezolucijata 1514 od 14 Dekemvri 1960 se
donesuva Deklaracijaa za dodeluvawe na nezavisnost na kolonijalite
teritorii i narodi. Ovaa Rezolucija se vodi od idejata deka sekoj narod
ima pravo na samoopredeluvawe, a kolonizmot i imperijalizmot se
fenomeni od minatoto, koi treba da se nadminat i celosno da is~eznat.
Ovaa Rezolucija istaknuva deka doa|a vremeto na intenzivna za{tita na
~ovekovite prava, a toa e mnogu te{ko i vo mnogu slu~aevi
nevozmo`no na teritoriite sui generis. Podocna, 1963 Generalnoto
sobranie sozdade Specijalen komitet za dekolonizacija ili Specijalen
komitet od 24 ~lena za implementacija na Rezolucijata 1514. Ovaa
Rezolucija be{e nadopolneta vo 1970 so donesuvawe na Programa za
dejstvuvawe za celosna implementacija na delaracijata i Deklaracijata
za principi na me|uarodnoto pravo za prijatelskite odnosi i sorabotkaa
pome|u dr`avite (ovoj dokument e donesen bez glasawe). So

16
Rezolucijata 2908 Generalnto sobranie dade otvorena poddr{ka na
osloboditelnite dvi`ewa i dade mo`nost na pretstavnici na istite da
u~estvuvaat vo rabotata na specijalnata komisija za implementacija na
Rezolucijata 1514 (Angola, Mozambik, Gviena, Namibija i Ju`a
Rodezija.). Rezolucijata bara od site specialni agencii i organi na OON
da obezbedat morala i materijalna poddr{ka na site koi se borat za
nezavisnost i sloboda na kolonijalnite dr`avi.

Palestinskata osloboditela organizacija e priznata kako vlast

bez nacionalna teritorija, koja e neglasa~ka ~lenka vo OON.
Kako takva e nositel na nabquduva~ki status, koj dava
nekakov me|unaroden personalitet i na liderot na POO, denes
pokojniot, Jaser Arafat opredelen imunitet vo SAD. POO otvori
svoi konzularni pretstavni{tva vo mnogu arapski zemji i Indija.
Ovoj diplomatski status e de jure i de facto, zatoa {to POO
stanuva ~lenka na arapskata liga, kako i na Dvi`eweto na
nevrzanite i Grupata 77.
Na 13 Septevri 1993 godina POO sklu~i miroven dogovor so
Izrael, spored koj na ovaa vlast i se dava teritorija, oblasta na
Zapadniot breg na koja POO vospostavuva sopstvena
administracija.

3.1. Protektorati

Stanuva zbor za eden vid kolonijalna zavisnost vo koja so specijalen

me|unaroden dogovor edna od dr`avite dopu{ta drugata pomo}na
dr`ava da nastapuva da ja vodi nejzinata nadvore{nata politika. Zna~i
postoeweto na protektorat zna~i postoewe na dogovor pome|u
dominantna dr`ava/dr`avi i drug entitet (dr`ava ili teritorija) za
realizacija na merki na kontrola vo oblasta na nadvore{nite odnosi t.e.
vo odnosite drugi me|unarodni subjekti. Vo pogled na vnatre{nata
politika, dr`avata pod za{tita (protektoratot), ja zadr`uva svojata
avtonomija.

Mnogu ~esto poradi malata teritorija na dr`avata (kako {to se

San Marino i Monako) taa prifa}a da bidat pod protektorat na
pogolemata dr`ava so koja se grani~i (Francija i Italija).

17
Monako ima opredelen stepen na nezavisnost, no politi~ki i
ekonomski zavisi od dobrata volja na Francija. Sli~en slu~aj e
San Marino, koj e pod generalna za{tita na Italija, no vleguva
vo me|unarodni odnosi vo svoe ime i na svoja smetka. Ovie dve
dr`avi ne se protektorati vo prava smisla na zborot, kako {to
se nerazvienite dr`avi vo Afrika i Azija, vo koi golemite
evropski sili zad prevezot na velikodu{nosta i `elbata za
pomo{, gledaat potencijalna eksploatacija na prirodni resursi.
Celta e davawe na voena ili diplomatska za{tita, a za vozvrat
evropskite dr`avi imaat pristap do resursite na taa teritorija.

Kolku mo`e vo eden vakov “{titeni~ki” odnos da se zadr`i suverenitet

e diskutabilno. Naj~esto za{titenata (protektoratot) dr`ava e “moralno
obvrzana” da involvira eksperti od dr`avata koja dava za{tita i da gi
sledi nasokite na istite i na vnatre{nopoliti~ki plan, {to uka`uva na
faktot deka i vo ovaa sfera postoi zadskrien odnos na subordiniranost.
Teoretski protektoratot e dogovoren odnos, koj e sklu~en pome|u dve
postoe~ki dr`avi, koi imaat me|unaroden praven subjektivitet. Zna~i
vo ovoj slu~aj govorime za dogovor sklu~en pome|u dva me|unarodni
subjekta, so {to se eliminira sekakva mo`nost za is~eznuvawe na
nacijata koja e pod sistem na protektorat. Idninata na dr`avata, koja se
nao|a pod protektorat na druga dr`ava, bitno }e zavisi od:
• Sodr`inata na dogovorot za protektorat
• i od stavot na me|unarodnata javnost vo odnos na toj
protektorat.

No vo praksa, ova mnogu ~esto doveduva do delumno ili celosno

gubewe na identitetot i suverenitetot na inferiornata dr`ava. Del od
niv izgubija sekakov vid na me|unarodno involvirawe i is~eznaa od
scenata na zaednicata na naciite. Protektoratite spored me|unarodnoto
pravo imaa opredelen praven subjetivitet vrz osnova na uslovite na koi
se sozdadeni. Ovoj fenomen vo su{tina e taka iskreiran za da se dade
mo`nost (vo naj~est slu~aj) evropskite sili vo Azija и Afrika da imaat
pristap do resursite na konkretni teritorii. Evropskite dr`avi razvija
na~ini za realizacija na sopstvenite idei i za{tita na sopstvenite
interesi. Mnogu ~esto evropjanite sozdavaat protektorati od teritorii
koi nemaat me|unaroden personalitet (teritorii na koi se naseleni so
afri~ki plemiwa).

Maroko postoi kako samostoja dr`ava pred da bide podelena

18
na tri razli~ni oblasti koi se protektorati na dve razli~ni dr`avi.
Edna zona e francuski protektorat, druga e {panski, a treta,
Tanger-grad ~ij {to subjektivitet i me|unaroden status e
zagarantiran i e edinstven samostoen del na Maroko (so drugi
zborovi, toa {to ostanalo od samostojnoto Maroko). Drugite
dve zoni se pod kontrola na dvete dominantni evropski dr`avi,
t.e nivnata nadvore{na politika i nadvore{ni odnosi se kreiraat
i se vodat od strana na [panija i Francija. Me|unarodniot sud
na pravdata istaknuva deka vo slu~ajot na Maroko, Maroko
ostanuva dr`ava koja ima me|unarodno priznanie i e ~lenka na
OON (i pokraj toa {to francuskata zona e pod kompletno
vladenie na Francija).

Vo me|unarodnata praksa isto taka se javuva edna najhumana forma

na protektorat, toa e amikalniot protektorat. Stanuva zbor za scenario
vo koe dr`avata koja se "za{tituva" se nao|a vo najpovolna polo`ba, za
razlika od drugite vidovi na protektorati. Naj~esto motivot na dr`avata
koja ja dava za{titata e politi~kiot interes od moralna priroda (me|
unaroden imix, ideolo{ki, da se zdobie so vnatre{na poddr{ka,
istoriska povrzanost so teritorijata, da se onevozmo`i rival da go
zgolemi vlijanieto na konkretnata teritorija, koja e od strategisko
zna~ewe i sl.) Evropskite dr`avi davaat za{tita na pomalku va`ni
hristijanski dr`avi vo svetot. Vo slu~aevi na ovoj tip na protektorat,
voglavno dadena od strana na golemite sili na hristijanskite mali i
"neva`ni" dr`avi vo Evropa. Pri krajot na VIII vek celta na hristijanskata
Evropa bilo onevozmo`uvawe na Otomanskata imerija da postigne i
odr`i vlast vo opredeleni oblasti so strate{ko zna~ewe.

3.2. Teritorii pod mandat i teritorii dadeni vo doverba

Kako i protektoratite, taka i teritoriite dadeni pod mandat na nekoja

od golemite sili se vid vo celosno izumirawe. Ovaa terminologija za prv

19
pat se koristi po Pravat Svetska Vojna, za regulirawe na statusot i
idninata na dr`avite po ovoj krvav nastan. Ligata na narodite, kako
prva najmasovna me|unarodna organizacija preku voveduvawe na
mandat-sistem ima za cel da ja regulira idnata administracia na
teritoriite koi se pod vladenie na zemjite od Oskata, kako i teritoriite
na biv{ata Otomanska Imperija (koja vo toj period e vo raspad). So
Versajskiot miroven dogovor od 1919 utvrdeni se tri kategorii na
mandati, koi vidno se razlikuvaat vo odnos na pravata, dol`nostite i
idninata na teritorijata koja se nao|a pod mandate na zemjite ~lenki
na Alijansata:
1. A- teritorii koi bile del od Otomanskata imerija i koi se nositeli na
nezavisnost i suverenitet, koj e prethodno priznat. Tie se teritorii,
so koi osvojuvaweto i potpagaweto pod otomanskata imerija zna~i
prekin na kontinuitetot na nivnata dr`avnost. Ovie teritorii se davaat
pod administrativna vlast na dr`avite na Alijansata se do
postignuvawe na nivna zdrelost za kompletno samostojno
funkcionirawe, kako na nadvore{en, taka i na vnatre{en plan. Site
ovie teritorii (so isklu~ok na Irak), ja dobivaat svojata kompletna
suverenost i nezavisnost po Vtorata svetska vojna (Palestina i
Transjordon- pod mandat na Velika Britanija, a Sirija i Liban- pod
mandat na Francija)
2. B- voglavno teritorii od Centralna Afrika koi se so nizok stepen na
razvoj i kade involviranosta na dr`avata pod ~ij mandate, e na
mnogu pogolemo nivo, za razlika od A mandatite. Vo ovaa
kategorija vleguvaat: Kamerun (podelen pome|u Velika Britanija i
Francija), Togolend i Tangawika (Velika Britanija) i Ruanda i Urundi
(Belgija). Site ovie dr`avi denes se nezavisni.
3. C-stanuva zbor za najnerazveni teritorii, koi samostojno ne mo`at da
funkcioniraat i/ili se geografski kontinuitet i del od dr`avite pod ~ij
mandat se nao|aat ili se premnogu mali i nemo}ni i oddale~eni od
civiliziraniot svet. Vo ovaa kategorija vleguvaat: Nauru (Velika
Britanija, Avstralija i Nov Zeland), ostrovite vo Tihiot okean nad
Ekuador (Japonija9) i severozapadna Afrika (JAR).
Dr`avite koi se superiorni vo mandatskiot odnos, so isklu~ok na Velika
Britanija, mandatskiot dogovor go tolkuvaat kako ovlastuvawe za
aneksirawe na teritoriite pod mandat i na ovie teritorii gledaat kako
sostaven del na sopstvenata teritorija. Do pred ukinuvawe na

9
"Mikronezija- izneverena doverba” Omekhenri, 1975 godina (podetalni informacii).

20
mandatskiot sistem, vo najlo{a pozicija se nao|ale teritoriite od
kategorijata C. Ambivalentiot satatus e produkt na nivniot mandat, a
mnogu ~esto pri~inata za postavuvawe na ovie teritorii vo ovaa
kategorija bila intencijata za nivna surova eksploatacija, poradi
bogatstvoto od prirodni resursi. Dr`avite koi gi imaat ovie teritorii pod
mandat mnogu ~esto kako posledica na celosno implementirawe na
sopstvenoto pravo na ovie teritorii, imaat celosna suverenost vrz ovie
teritorii.
Ovoj na~in na gledawe na fenomenot mandat be{e celosno otfrlen od
strana na Me|unarodniot sud na pravdata, so koj mandatot e sinonim
za "sveta doverba" i kako takov treba da se tolkuva.
OON so ~lenot 77 od Povelbata gi ukina mandatniot sistem i go
zamenuva so sistem na doverba:
Ovoj sistem se primenuva na teritorii:
• koi se pod mandat
• teritorii koi bile pod vlast na gubitnicite na Vtorata svetska vojna
• teritorii koi dobrovolno staveni pod ovoj sistem
Analogno na toa, site biv{i mandatni teritorii bea postaveni pod noviot
sistem od strana na nivnite mandatori (koi sega bea postaveni kako
administrativni vlasti na istite biv{omandatni teritorii), so isklu~ok na
teritoriite pod kategorijata na A, ostrovite na Tihiot okean koi se pod
japnska vlast i po vtorata svetsa vojna be dadeni pod administrativna
vlast na SAD, kako i Jugozapadna Afrika.

Ju`na Afrika odbi da pregovara za transformacija na mandatot

na Jugozapadna Afrika i da ja predade pod vlast na OON. Ovaa
dr`ava se povikuva na ~len 22 od Ustavot na Ligata na
narodite, deka ovaa teritorija e integralen del na Ju`na Afrika.
Ova tvrdewe ne be{e prifatlivo za OON. Generalniot sekretar
na OON pobara pravno mislewe od Me|unarodniot sud a
pravdata, koj go odbi tvrdeweto na Ju`na Afrika kako
neosnovano i dodade deka mandatot prestanuva da postoi so
prestanuvaweto na postoeweto na Ligata na narodite vo 1946
godina. So kolapsot na mandatot Ju`na Afrika, poslednava
nema pravo dobrovolno bez odobrenie na OON da go meuva
svojot odnos kon Jugozapadna Afrika. Kone~no vo 1994 godina

21
ovaa teritorija so poddr{ka od strana na OON, preku
osloboditelnoto dvi`ewe vo april 1990 ja dobi svojata
nezavisnost pod imeto Namibija.

Celta na ovoj sistem, vospostaven od strana na OON e da se ovozmo`i

dr`avite bez nezavisnost da vospostavat samoupravuvawe na lokalno
nivo, kako mo`nost vo idnina, taa vlast da se vospostavi nivo na celata
teritorija i da se dobie status na dr`ava. Celta e po miren pat da se
dojde do krajniot rezultat (~len 73 i 76 (a)). Ovoj sistem se
vospostavuva vrz osova na dogovor pome|u involviranite dr`avi (~len
79) so odobrenie na Generalnoto sobranie na OON (~len 85) ili Sovetot
za bezbednost, ako stanuva zbor za strate{ki teritorii (~len 83).

Somalialend be{e povtorno dadena kako "teritorija vo

doverba" na Italija, na koja, i be{e odzemena po zavr{vaweto
na Vtorata svetska vojna (1950-1960). Zapaden Iran e
formalna holandska kolonija, e pod administracija na OON (vo
periodot od 1962-1963) pred da bide celosno transferirana vo
Indonezija vrz osnova na pravoto na samoopredeluvawe. 11
teritorii bea dadeni na doverba, od koi 10 biv{i teritorii pod
mandat i edna teritorija Smalialend. Site ovie teritorii steknaa
svoja nezavisnost. Posledna od niv e Palau (ostrov na Tihiot
okean) vo noemvri 1994. So toa prestanuva da postoi sistemot
na teritoirii dadeni vo doverba

Ovie sistemi, mandatniot i sistemot na doverba, se sistemi na

postavuvawe na superiorno-inferioren odnos. Tie ne se ni{to drugo,
tuku negirawe na suverenitetot. Me|unarodniot subjektivitet na
dr`avite koi ne se vo povlastena sostojba vo ovie sistemi e
diskutabilen, poradi faktot {to nadvore{noto dejstvuvawe na ovie
dr`avi se vodi od strana na superiornata dr`ava, pod ~ija
administrativna vlast se istite. Se ~ini i neadekvatno go koristime
terminot inferiorna dr`ava. Ovie entiteti se dodeka se pod ovie dva
sistemi, se dotoga{ ne mo`at da bidat osloveni so terminot dr`ava.10
10
Vo ovoj tekst od stilski pri~ini se koristi sega{no vreme. Vo pasusot na koj referira
ovaa futnota, bi trebalo da se koristi minato opredeleno svr{eno vreme. Ovie dva
sistema ne postojat pove}e i se del od socijalnata istorija na ~ove{tvoto.

22
 4. Atipi~ni kvazidr`avni akteri?

Stanuva zbor za entiteti, nalik na dr`avi. Poslednovo uka`uva na

postoewe na nekakov modalitet vo pogled na osnovnite uslovi za
kontituirawe na tie entiteti, koi ne im dava celosen atribut na
dr`avnost. Slobodno mo`eme da go koristime terminot “nalik na
dr`avi”.

4.1. Svetata Stolica

“Koga baram priem vo Vatikan, jas ne se sostanuvam so vladetelot na

Vatikan, koj voop{to i ne postoi, no jas se sostanuvam so Poglavarot
na Katoli~kata crkva”, }e izjavi Dag Hamarskjold 11. So ovaa izjava mi
se potvrduva paradoksot na odnosite pome|u Vatikan, Svetata Stolica i
Katoli~kata crkva. Rimskiot Pontif, t.e Papa, najvisok pretstavnik na
Katoli~kata crkva, e nositel na najvisokata politi~ka funkcija u{te so
stoletija. Ovaa negova pozicija ostanuva nepromeneta duri i so
promenite koi dovedoa do kraj na “univerzalnoto” pravilo na Svetata
rimska imperija. Vo 1870 godina Italija ja osvojuva Svetata Stolica, koja
i pokraj toj fakt prodol`i samostojno da nastapuva kako poseben
subjekt vo me|unarodnite odnosi12.

Taa e ~lenka na Svetskata organizacija za intelektualna sopstvenost,

kako i Me|unarodnata organizacija za atomska energija, a vo pogled na
OON taa e edinstven entitet koj ne e ~lenka na ovaa organizacija, a e
postojan nabquduva~ vo OON. Ova uka`uva deka pokraj politi~kata
doktrina i teorii, Svetata Stolica i pokraj toa {to ne pretstavuva dr`ava
spored standardite postaveni od Konvencijata od Montevideo od 1933
godina, sepak nastapuva vo me|unarodniot soobra}aj kako entitet so
ednakov subjektivitet kako i dr`avnite akteri i e vpro~em par inter
pares13.

11
Generalen sektretar na OON vo periodot od 1953-1961 godina
12
Potpisni~ka e na mnogu me|unarodni dogovori (Konvencija za ameloracija na
sostojbata na ranetite od 1864; @enevskata konvencija 1949; Konvencijata za
pravata na deteto 1989 godina i Vienskata konvencija za diplomatski odnosi).
13
Prava me|u ednakvite- naj~esto se koristi za ozna~uvawe na povlastena polo`ba
na konkreten subjekt.

23
Svetatat stolica e vlast na Katoli~kata crkava i de facto vlast i vo
maliot grad Vatikan. Bespredmetno e razvivawe na kompleksni teorii
vo vrska so odnosot pome|u ovie entiteta. Vatikan ne poseduva
nezavisnost i e entitet pod vlast na Svetata Stolica, pa poradi toa ne e
subjekt na me|unarodnoto pravo. Fakt e deka Svetata Stolica za
konkretni pra{awa i vo konkretni sferi preferira da nastapuva preku
dr`avata Vatikan. Evidentno e deka vistinski subjekt na me|unarodnoto
pravo e Svetata Stolica, koja ima vospostaveno efektivna kontrola vrz
Vatikan (koj ne e ni{to pove}e od teritorijalna administracija) i
Katoli~kata crkva (svetska mre`a na institucii i poedinci).

Postoi eden primer, koj ja razbistruva konfuzijata vo vrska so

“svetoto trojstvo”14. Vo 1933 godina Svetata stolica i Izrael
potpi{uvaat dogovor za vzaemno priznavawe i vospostavuvwe
na diplomatski odnosi. ^len 1.2. od dogovorot veli “Svetatat
stolica …..potvrduva deka Katoli~kata crkva }e gi po~ituva
~ovekovite prava, kako {to e sloboda na religija i integritet,
kako {to e vospostaveno so Univerzalnata deklaracija za
~ovekovi prava i drugite me|unarodni dokumenti, ~ij popisnik
e Svetata stolica.” So ovoj dokument dvete interesni strani
postignaat soglasnost deka Svetata stolica e subjekt na me|
unarodnoto pravo, koja nastapuva vo ime i za smetka na
Katoli~kata crkva.

Svetatat stolica e subjekt na me|unarodnoto pravo, kako i dr`avite i

pokraj toa {to ne poseduva tradicionalni elementi na dr`avnost.
Promenite vo teritorijata i naselenieto ne ja afektiraa prirodata kako
suveren subjekt. A vo momentov izrazot “Svetatat Stolica” se koristi
da ja definira vlasta vo Vatikan. I ako Svetata Stolica ja izgubi svojata
teritorija, kako {to e slu~ajot vo nekolku periodi od XIX i XX vek,
seu{te }e gi zadr`i svoite me|unarodni prava i obvrski, {to zna~i }e
ostane da egzistira kako ramnopraven akter vo me|unarodnata sfera.

4.2. Boeri

14
[egovit izraz za kompleksniot odnos pome|u Vatikan, Svetata stolica i Katoli~kata
crkva

24
Boerite se karakteristi~en primer za entiteti koi se subjekti na me|
unarodnoto pravo bez poseduvawe na konkretna, to~no utvrdena
teritorija. Govorime za formi, koi se aktuelni vo pravta polovina na XIX
vek. Vo peridot od 1652 godina ‘Rtot Dobra Nade` be{e naselen od
strana na holandskite vlasti, koi neprekinato, so mali isklu~oci vladeea
do 1806 godina. So vospostavuvawe na britanskat vlast i otfrlaweto na
ropstvoto vo 1833 godina del od afrikanerite15, te.e holandskata
kolonija se dvi`i od slobodnata dr`ava Orinx do kolonijata Natal i
Agri~koholandskata Republika. Ova naselenie spored tradicionalnoto
gledi{te ne se vo mo`nost ednostrano da se otcepat od britanskata
vlast. Tie okupiraj}i tera nullius16, spored britanskoto zakonodavstvo,
avtomatski taa teritorija stanuva britanska sopstvenost. No
tendencijata na emigrantite e povtorno vostanovuvawe na nivnat
slobodna kolonija, vo koja }e se po~ituvaat prava i slobodi, koi
Britanskata Kruna im gi osporuva (vklu~uvaj}i go i pravoto na
poseduvawe na robovi).

Vsu{nost se dodeka holandskata kompanija Isto~na Indija dominira vo

tie oblasti se dotoga{ holanskoto naselenie `ivee na na~in na koj
samoto opredeluva i ima visok stepen na samoopredeluvawe. So
padot na ovaa kompanija se vr{i celosna aneksija na ovie holandski
teritorii od strana na Britanskata Kruna. Ovaa vlast ne e priznata od
strana na lokalnite holanski vlasti koi na nekoj na~in pobezbeduvaat
funkcionirawe na holandskite kolonii kako me|unarodni subjekti. Vo
manifestot koi se donesuva po povod aneksijata se veli:” nie, kade i da
odime }e go zadr`ime pravoto na smoopredeluvawe i
nezavisnost……….i angliskata vlast nema nikakvi prava vrz nas…..nie
sami }e vladeeme na na{ite teritorii”. Dvi`ej}i se tie si ja zadr`uvaat
svojata nezavisnost i ostanuvaat da egzistiraat kako poseben me|
unaroden akter.

Ova e klasi~en primer deka promenata na eden od konstitutivnite

elementi na dr`avnosta, vo ovoj slu~aj, teritorijata ne dopira vo
identitetot na entitetot, t.e. vo nivniot subjektivitet. Zna~i Boerite
eden period postojat kako me|unaroden subjekt koj ostvaruva odnosi
(naj~esto vo oblasta na me|unarodnata trgovija) so drugite me|
unarodni subjekti.

15
Belo naselenie vo dene{na Ju`noafri~ka Republika, koe vo konkretniov na{ slu~aj
ima holandsko poteklo.
16
Teritorii pod ni~ija vlast, t.e. slobodni teritorii.

25
4.3. ^ehoslova~ka

^ehoslova~ka kako me|unaroden subjekt postoi pred da se utvri

nejzinata teritorija. Za vreme na Vtorata svetska vojna, pod
pokrovitelstvo na Velika Britanija se sozdava Sovetot na ^ehoslova~ka
koj u~estvuva vo borbata protiv Avstroungarskata imperija so 30 000
vojnici. Ovoj Sovet pretstavuva me|unaroden pretstavnik i vlast na
~ehoslova~kiot narod. Vsu{nost ovaa vlast postoi mnogu pred da se
utvrdi teritorijata so koja }e vladee ovoj entitet i pred raspa|aweto na
Avstroungarija, pod ~ija vlast se nao|a ovaa “nacija”. Ovaa vlada vo
egzil e priznata od strana na Francija, Belgija, Srbija, Italija i Grcija u{te
pred da postoi kako oficijalna dr`ava. Na toj na~in postoi kako me|
unaroden subjekt i vleguva vo me|unarodni odnosi, a mnogu pred da
postoi fizi~ki.

4.4. [panija i Turcija

Prethodno spomenatite slu~aevi se primeri za subjekti koi nalikuvaat

na dr`avi, no ne gi poseduvaat site elementi na dr`avnost. Ponatamu }
e razgledame dr`avi koi se ozna~eni za neprijatelski koi }e razvijat
atributi karakteristi~ni za dr`avite.

[panskata gra|anska vojna koja trae od 17 Juli 1936 do 28 mart 1939

godina nosi prevrat vo [panija. Nacionalisti~kata partija na ~elo so
General Franko, poddr`ana od Italija i Germanija nasilno doa|a na vlast,
za smetka na demokratski izbranata Republikanska vlast koja go
zadr`uva svoeto vladenie na mala teritorija na [panija. Se sozdava
situacija vo koja gerilskata neprijatelska vlast ima vladenie vrz
najgolemiot del na teritorijata na [panija. Golema misterija e kako
legitimnoto izbrana dr`avna vlast, koja go konstutira posledniot
element koj e uslov za postoewe na dr`ava is~eznuva i ja dava vo
nasledstvo na nacisti~kiot General. Me|unarodnata zaednica,
primenuvaj|i gi principite na neutralnost, na niv }e gleda kako na dva
sprotivstaveni entiteta, koi se nao|aat na isto kvalitativno nivo. I
dvete vladi vladeat so svojata teritorija efektivno i se involvirani vo me|
unarodnite odnosi.

26
Francija koja odbiva da se izjasne koncizno koja vlada ja smeta za
vlada na [panija, dodeka Velika Britanija vo 1938 }e istakne deka
frankovata vlast e nelegalna vlast vo [panija.

Vsu{nost nacionalistite de facto se vlast, a republikancite de jure. Ne

postojat su{tinski razliki na pravno nivo. Priznavaweto i
nepriznavaweto na ovie dva entiteta ne ja razre{ija dilemata vo me|
unarodnata zaednica. Se do mart 1977 godina za biv{ata Jugoslavija i
Meksiko republikanskata vlast vo azil be{e edinstvenat legitimna vlast
na [panija.

Sli~en e slu~ajot so Turcija. Po Prvata svetska vojna se postavuva

pra{aweto koja e legitimna vlast na Turcija, Otomanskata imperija koja
gi gubi svoite teritorii i vojnata voop{to ili gerilskata vlast na Kemal
Ataturk.

4.5. Konfederacija na Amerikanskite dr`avi

Gorenavedenite primeri uka`aa na uspe{na misija na gerilski grupi, koi

kontroliraat konkretna teritorija da bidat priznati kako subjekti na me|
unarodnoto pravo i sukcesori na site prava i obrski nasledeni od
prethodnopostoe~kata vlast/dr`ava.

Za razlika od ovie primeri, istorijata bele`i situacii, koga obidite za me|

unarodno priznavawe na novonastanati entiteti od strana na me|
unarodnata zaednica e neuspe{en, so {to istite tie prestanuvaat da
postojat pred i da se sozdadat. Klasi~en primer e obid za otcepuvawe
na del od ameri~kite dr`avi vo 1861 godina i organizirawe vo vid na
konfederacija. Preku donesuvawe na Ustav, kako najvisok praven akt
na ovaa idna Konfederacija, planot bilo da se obezbedi subjektivitet i
legitimnost na celata ideja. Celta bilo me|unarodno priznavawe od
strana na toga{nite svetski supersili: Francija, Velika Britanija i
Meksiko, koe vsu{nost i nikoga{ ne se slu~ilo, poradi politi~kiot
pritisok koj go pravi ostatokot od SAD.

Separacijata na ovie dr`avi e pri~ina za vojna na teritorijata na

dene{en SAD, vo vrska so koja eden od najzna~ajnite me|unarodni
faktori vo toa vreme, Velika Britanija zavzema neutralen stav.

27
Dokaz deka sepak Konfederacijata imala opredelen status na dr`ava i
pokraj toa {to vo toj period izri~no ne e priznata kako takva e slu~ajot
“Steinmec”, vo koj SAD se nazna~uva za sukcesor na Konfederacijata,
so {to na indirekten na~in se priznava postoeweto na ovoj entitet i
negoviot status na subjekt.

4.6. Kina i Tajvan

Gra|anskata vojna pome|u komunisti~kata gerila i vojskata na

nacionalistot ^an Kaj [ek zapo~nuva vo 1927 godina. Zaklu~no od
1931 godina, pogolem del od kontinentalna Kina i pripa|a na
Nacionalnata partija, t.e. na Gvomindang17, koj se pove}e se namaluva
so tekot na vremeto, za smetka na {irewe na teritorijata pod
kumunisti~ka vlast. Vo 1941 godina privrzanicite na re`imot na ^an
Kaj [ek i Nacionalnata partija prebegnuvaat vo Tajvan. So ovoj ~in se
ozna~uva kraj na neprijatelstvata pome|u ovie dva rivala, paralelni
subjekti na me|unarodnoto pravo, no ne go afektira identitetot na ovie
dva entiteta. Vo vrska so dilemata i pra{awata povrzani so pravniot
subjektivitet na Narodna Republika Kina, kako subjekt na me|
unarodnoto pravo se ponudeni najrazli~ni teorii. Najlogi~na i
najprifatena e tezata deka narodnoto kumunisti~ko dvi`ewe na Mao
Cetung ja prevzema vlasta vo 1949 godina i na toj na~in stanuva
sukcesor na Carska Kina, koja posle go promenuva imeto na ovaa
dr`ava vo Narodna Republika Kina (NRK). Po nekolku godini
neizvesnost apropo ova konkretno pra{awe, OON ja prifa}a NRK kako
sukcesor na Carska Kina i kako edinstven pretstavnik na kineskiot
narod vo Organizacijata. Na toj na~in se pravi politi~ki pritisok na
zemjite koi go osporuvaat subjektivitetot na ovaa dr`ava (so nova
“nepo`elna” vlast i pod novo ime) da go priznaat identitetot na istata.
Indirekten pritisok se pravi so nejzino vleguvawe vo pette postojani
~lenki na Sovetot za bezbednost, kako eden od najmerodavnite i
najavtoritetni organi na OON. Misteriozno e zo{to vladata na NRK e
priznata kako edinstven pretstavnik na kineskiot narod, nasproti

17
Oficijalen naziv na Nacionalnata partija na Kina vo periodot na 1931 godina

28
vladata na biv{ata Carska Kina, koja ostanuva bez kopnenata teritorija,
no seu{te efektivno vladee na ostrovskiot del na kineskata teritorija.
Interesno e kako celosno im se odzema pravoto da se deklariraat kako
vlada na kineskiot narod i pokraj toa {to na~inot na koj {to Mao
Cetung doa|a na vlast e gerilski i na~inot na koj {to vladee
prethodnospomenatiot e klasi~na forma na diktatura. Vlasta na carska
Kina ne is~eznuva i prodol`uva da postoi i da vladee so del od
kineskoto naselenie. Poradi toa e krajno nelogi~ki odzemaweto na
nejziniot subjektivitet. NRK i Carska Kina postojat i imaat razli~ni
teritorii. Vo 1979 godina Tajpej javno se izjasnuva deka Tajvan
(ostatokot od Carska Kina) e nezavisna i suverena dr`ava, a na 10 Juli
1999 godina tajvanskiot pretsedatel izjavuva deka odnosite pome|u
Tajvan i NRK se odnosi poime|u dve razli~ni dr`avi.

Denes Tajvan se sudruva so blokada vo negovoto priznavawe kako

dr`ava. Nelogi~kiot poteg na OON vo 1971 godina so dodeluvawe na
statusot na edinstven pretstavnik na kineskiot narod na NRK e samo
potvrda na starata mudrost “kaj ima sila, nema pravdina”.

7. Nedr`avni subjekti na me|unarodnoto pravo

Problemot koj go sozdava tradicionalnoto me|unarodno pravo vo odnos
na nedr`avnite u~esnici vo me|unarodniot soobra}aj e krajno
neprifatliv. Ova gledi{te insistira na ignorirawe na faktot deka me|
unarodnata arena e preplavena so nedr`avni akteri, koi ednostavno
treba da se zanemarat poradi toa {to ne gi ispolnuvaat uslovite od
Konvencijata od Montevideo. Taka da mnogu ~esto ovie entiteti ili bea
narekuvani kako minorni subjekti ili kako entiteti bez subjektivitet.

7.1. Me|unarodni organizacii

Me|unarodnite vladini organizacii se entiteti, osnovani od strana na dve

ili pove}e dr`avi, dodeka pak me|unarodnite nevladini organizacii se
organizacii osnovani od strana na individui i grupa na lu|e (ovie
na~esto deluvaat na me|unarodno pole, kako {to se Amnesti
interne{nal ili Crveniot Krst, koi pak od druga strana doprinesuvaat za
sproveduvawe na me|unarodni konvencii na me|unarodni vladini
organizacii, kako {to e @enevskata konvencija).

29
Istoriski gledano ovie pojavni formi za prv pat se pojavuvaat vo 1815
godina, no duri po zavr{uvaweto na Prvata svetska vojna i
sklu~uvaweto na Versajskiot miroven dogovor od 1919 dobivaat
soodvetna politi~ka va`nost. Interesno e {to idejata za nivniot praven
subjektivitet e relativno nova.

Za primer }e ja zememe OON, kako najmasoven i

najavtoriteten primerok od ovaa kategorija na entiteti. Ne
postoi ni eden ~len od Povelbata na OON koj eksplicitno govori
za me|unarodniot personalitet na ovaa organizacija (i pokraj
toa {to so ~lenot 104 od osnova~kiot akt se utvrduva
kapacitetot na organizacijat i pravat i obvrskite na istata). No
~lenot 44 od ovoj dokument veli deka OON }e sklu~uva
dogovori so dr`avite, so {to indirektno uka`uva na postoeweto
na ovoj pesonalitet.

Koi prava i obvrski }e gi poseduva edna me|unaroda organizacija, bitno

}e zavisi od nejzinata funkcija i nejziniot avtoritet na me|unaroden
plan. OON mo`e da inicira voena akcija, {to ne e slu~ajot so Svetskata
zdravstvena organizacija, koja e osnovana od OON.
Vo poslednive pedesetina godini pratime enormen porast na brojot na
me|unarodnite organizacii. Postojat i funkcioniraat pove}e od stotina
vakvi subjekti, so najrazli~na golemina kako regionalni, taka i
univerzalni (Evropskata ekonomska zaednica, koja se transformira vo
Evropska unija, Asocijacijata za Jugoisto~ni aziski narodi, NATO, OBSE i
dr.)
So donesuvawe na osnova~ki akt vo forma na povelba, ustav ili
ednostavno osnova~ki akt ne samo {to se postavuvaat temelite na
ovie organizacii, tuku i se utvrduvaat drugi su{tinski segmenti kako
{tpo se regulacija na odnosite so drugite pravni subjekti, utvrduvawe
na prava i obvrski i idejni celi i principi na rabot. Vsu{nost ova e
prvata “tula” vo gradeweto na nivnata struktura kako subjekti.
Ponatramu potrebno e me|unarodno priznavawe i prepoznavawe od
strana na drugite akteri vo me|unarodniot soobra}aj.

Vo osnova~kiot akt na Me|unarodnata organizacija na trudot

se veli: "MOT e nositel na praven subjektivitet da sklu~uva

30
dogovori, da obezbeduva nedvi`nini i podvi`en imot i da inicira
pravna postapka".

Za dr`avata koja e ~len na konkretnata organizacija treba so svoeto

nacionalno zakonodavstvo da go obezbedi nepre~enoto u`ivawe i
realizacija na pravniot subjektivitet na Organizacijata.

Vo 1946 godina se donese Konvencijata za privilegii i imunitet

(OON). OON pra}a svoi sili na Bliskiot Istok, otkako Izrael
proglasuva samostojnost na 14 Maj 1948 godina. Na 17
Septemvri istata godina {vetski dr`avjanin, Kant Bernatode,
vraboten vo OON e ubien od strana na teroristi~ka grupa vo
Erusalim. Vo toj period Izrael ne e ~lenka na OON (stanuva
slednata godina). OON bara praven sovet i mislewe od strana
na Me|unarodniot sud za idejata za pokrenuvawe na postapka
pred Sudot. Vrz osnova na prilo`enite dokazi Sudot se
izjasnuva deka OON e me|unaroden subjekt. Zna~i, subjekt ne
vo smisla na dr`ava, tuku ednostavno subjekt na me|
unarodnoto pravo. Toa zna~i deka ovoj entitet e nositel na
prava i obvrski. Toga{ za prv pat javno i izri~no se priznava
pravniot subjektivitet na me|unarodnite organizacii. Zna~i
sekoga{ koga lice koe e vraboteno od strana na OON, }e
pretrpi povreda, OON ima pravo da pokrene postapka protiv
dr`avata koj ja nanela povredata. Zna~i Sudot se izjasni
afirmativno na pra{aweto, dali OON ima pravo da pokrene
postapka, da bara obes{tetuvawe za sebe i za `rtvata. Spored
ovoj Sud, funkciite i zada~ite koi gi izvr{uva OON na globalno
nivo imaat za cel za~uvuvawe na mirot vo Svetot. Seto ova ja
pravi ovaa organizacija da ima najvisok stepen na
subjektivitet. Organizacijata svoite "sveti" zada~i gi ostvaruva
preku rabota na svoite agenti i vraboteni, a nivnata zaguba,
zna~i onevozmo`uvawe na ostvaruvawe na visokata kauza na
ovaa organizacija. Odlukata na Sudot ne e pravosilna i
voop{to ne e odluka, poradi faktot {to ovoj Sud odlu~uva
koga interesni strani se dr`avi. Vo ovoj konkreten slu~aj,
Sudot dade pravno mislewe za subjektivitetot i pravata i
obvrskite na OON. Ponatamu po pat na pregovori se postigna
spogodba so koja Izrael se obvrza da plati obe{tetuvawe na

31
Organizacijata i `rtvata. OON ja donese Kovencijata za
sklu~uvawe na dogovori pome|u me|unarodnite organizacii,
kako i pome|u me|unarodna organizacija i dr`avi/dr`ava. Na toj
na~in u{te pove}e se precizira i utvrduva subjektivitetot na
ovaa Organizacija. 18

Koga govorime za postoe~ki privilegii, imunitetot, mo`nosta za

sklu~uvawe dogovori i mo`nost da se bide strana vo postapka pred
nadle`en sud, vklu~uvaj}i da inicira soodvetna (naj~esto
kompezatorna) postapka, govorime za postoewe na indikacii za
postoe~ki subjektivitet na me|unarodnite organizacii. Tie se
zajaknuvaat so konstitutivnite akti na istite, deklaracii, konvencii i
najrazli~ni me|unarodni instrumenti so koi se odreduvaat granicite na
niviot subjektivitet.
Denes nesporen e subjektivitetot na me|unarodnite organizacii. Ovie
tvorbi se sozdavaat od vladi na pove}e dr`avi, a so povlekuvaweto na
konstitutivniot praven akt so koi se sozdavaat, t.e so negova
ni{tovnost, prestanuva da postoi i samata me|unarodna organizacija.
Ponatamo{niot razvoj na me|unarodniot praven sistem se pove}e }e
se potpira na aktivnostite na me|unarodnite organizacii. Sozdavaweto
na jaka me|unarodna birokratska ma{inerija i administracija u{te
pove}e }e ja zajakne ovaa pozicija na ovie entiteti. Na toj na~in }e se
nadmine nedoverbata na tradicionalnite skolari vo vrska so pravniot
status na ovie entiteti na me|unaroden plan.

7.2. Nevladini me|unarodni organizacii (NVO)

Vo edna prilika Me|unarodniot sud na pravdata od Hag }e se izjasni

apropo statusot na nevladinite organizacii na globalno nivo i nivnata
uloga vo me|unarodniot soobra}aj. Spored odlukata koja ja donesuva
ovoj sud, NVO ne samo {to se obvrzani so dogovorite i aktite koi tie gi
donesuvaat ili gi donesuvaat pri ostavruvawe na odnosi i relacii so
drugi entiteti, tuku se obvrzani so normite na me|unarodnoto pravo.

18
Pri~inata zo{to Me|unarodniot sud na pravdata od Hag ne odlu~uva{e apropo ovoj
slu~aj e ednostavna: Bi se stavilo pod znak pra{awe objektivnosta na odlu~uvaweto
i nepristrasnosta, poradi faktot {to ovoj sud e tvorba na OON ("Kadija te tu`i, kadija
te sudi")

32
So ovaa odluka i vakvoto barawe sodr`ano vo istata na nedvosmislen
na~in se potvrduva i priznava na ulogata na ovie entiteti i nivniot
status na subjekti na me|unarodnoto pravo.

Eden klasi~en primer na vakva tvorba e Me|unarodniot komitet na

crveniot krst (ili ednostavno Crven krst), osnovan od strana na individui
i priznat kako nezavisen nositel na prava i obvrski, deluvaj}i kako
ramnopraven ~len na me|unarodnata zaednica vo me|unarodnite
odnosi koj za glavna cel gi ima za{titata na lica za vreme na vooru`en
konflikt.

Od samoto konstituirawe na ovaa organizacija i nejziniot ponatamo{en

razvoj slu`i kako primer za drugite me|unarodni nevladini organizacii,
poka`uvaj}i deka ni{to ne mo`e da gi popre~i ovie entiteti da dobijat
ist status kako i ostanatite me|unarodni subjekti. Na 19-ti Mart 1993
godina ovoj Komitet sklu~i dogovor so [vajcarija so koj se zdobiva
re~isi so identi~en imunitet kako i vladinite organizacii. Spored ~len 9
od Pravata, Vtorata i Tretata konvencija (1949 godina) i ~len 10 od
^etvrtata konvencija, Komitetot e obvrzan da obezbeduva pomo{ na
`rtvite na vooru`eniot konflikt, so Dopolnitelniot protokol I ovaa pozicija
na Komitetot se pove}e se zajaknuva so postavuvawe na obvrska na
involviranite dr`avi da sorabotuvaat so ovaa nevladina organizacija od
me|unarodni razmeri (ICRC19).

Dolgi godini Francija izveduva{e nuklearni probi vo oblasta

Muriora Atola vo Francuska Polinezija. Grinpis dolgi godini
vode{e kampawa protiv ovie neeti~ki i antiekolo{ki aktivnosti
na francuskata vlada. Ovaa NVO otide do tamu da kupi brod
nare~en "Rejnbou vorior" ("Voin na vino`itoto") registriran vo
Velika Britanija. Pove}e od 15 godini ovaa organizacija so
svojot brod se obiduva da gi spre~i nuklearnite probi, za da
na 10 Juli 1985 godina vo {piunska tajna akcija, ~ij nara~atel e
francuskata vlada, izveduva~, francuskata mornarica, ovoj
brod e potopen (so nego i ~len na ekipa`ot) vo blizinata na
novozelantskoto krajbre`je. Dvajca francuski agenti bea
uapseni i osudeni na 17 godini zatvor (10 za ubistvo na ~len na
ekipa`ot na Rejnbo vorior i 7 godini za nanesena materijalna
19
Internacionalna abrivacija, t.e. kratenka za Me|unarodniot komitet na crveniot krst

33
{teta). Francija odbi da gi ekstradira ostanatite u~esnici vo
protivpravnoto delo, istovremeno vodej}i pregovori za
osloboduvawe na drugite dva ageti. Sledi prekinuvawe na
pregovorite od strana na Nov Zeland vo maj 1986 godina, a
eden mesec podocna Francija nametnuva ekonomski sankcii na
uvoz na novozelantski proizvodi vo Evropskata Zaednica.
Celata ovaa drama se okon~uva so medijacija od strana na
Generalniot sekretar na OON, Perez de Kulear i osloboduvawe
na dvata francuski agenti, dodeka pak Francija za vozvrat
isplati obe{tetuvawe vo visina od 7 milioni dolari na Nov
Zeland i gi povlekuva sankciite kon istata.

Privatnite me|unarodni organizacii, kako {to se Amnesti Interne{nl i

Grinpis se pove}e ja zajaknuvaat svojata pozicija vo me|unarodniot
soobra}aj. Nivnite aktivnosti naj~esto gi opfa}aat oblasta na
~ovekovite prava, prvaosudstvoto, politikata, ekonomskiot razvoj, t.e
site oblasti na op{testvenoto `iveewe.
Multilateralnite kompanii isto taka mo`at da se klasificiraat vo grupata
na me|unarodni nevladini organizacii po na~inot na sozdavaweto, no
poradi faktot {to edinstvea cel e sozdavawe na profit, nivnata uloga vo
me|unarodnoto pravo nema da ja razgleduvame vo ovoj tekst.
Ulogata na NVO vo me|unarodiot praven sistem e pove}e informativna,
t.e blagodarenie na nivnite aktivnosti i ekspertizata koja ja nudat vo
opredeleni oblasti imaat efekt vo procesot na sozdavaweto i kreiraweto
na me|unarodnite instrumenti.

Na Konferencijata za `ivotna sredina i razvoj, odr`ana od

strana na OON vo Rio de @eneiro vo 1992 godina, u~estvuvaa
170 zemji i 103 premieri i {efovi na dr`avi. Nad 2000 me|
unarodni nevladini organizacii u~estvuvaa na sporednite
sostanoci i konferencii, lobiraj}i konkretni kauzi. Kako
posledica na toa triesetina dokumenti bea doneseni na ovaa
konferencija pod pritisok na NVO. Razbiraj}i ja nivnata mo}
koja ne mo`e da se potceni, OON anga`ira del od ovie NVO vo
rabotata na svoite agencii. Ovoj poteg be{e oficijaliziran na 21

34
Avgust istata godina.

Vo soglasnost so ~len 71 od Povelbata na OON, Ekonomsko-socijalniot

sovet pri OON donese brojni rezolucii vo vrska so regulacija na odnosot
na ovaa organizacija so ostanatite me|unarodni vladini i nevladini
organizacii, osobeno vo vrska so konsultativnata uloga na nevladinite
organizacii. Glaven pokazatel za razvojot na ovaa sorabotka e
statistikata: vo 1948 godina ovoj Sovet ostvaruva sorabotka so 41
organizacija od ovoj tip, a vo 1994 godina toj broj bele`i kooperacija so
1000 nevladini organizacii.
Vo bitkata za priznavawe na pravniot subjektivitet na NVO, najglema
zasluga ima Institutot za me|unarodno pravo, koj sam po sebe e NVO.
Na regionalno nivo, Sovetot na Evropa donese Konvencija za
priznavawe na pravniot subjektivitet na NVO. Konvencijata e
potpi{ana vo 1986 godina, a stapi na sila vo 1991 godina. So ovaa
Konvencija site zemji potpisni~ki na istata go priznavaat faktot deka
NVO se subjekti na me|unarodnoto pravo i se nositeli na konkretni
prava i obvrski, propi{ani i regulirani so ovaa Konvencija.

1995 godina Grinpis vodi kampawa protiv "[el", koja kako

kompanija ima poddr{ka od britanskata vlada vo vrska so
proektot za potopuvawe na Brentspar, naftenata platforma
locirana na Severen Atlantik. Koristej}i gi mediumite apelira
za bojkot na “{elovite” proizvodi. Ekspertski timovi na
nau~nici utvrdija deka protestot na Grinpis e celosno
neosnovan, poradi faktot {to potonuvaweto na platformata ne
samo {to e ekonomski isplatlivo, tuku i e ekolo{ki opravdano.
Podocna ovaa NVO upati javno izvinuvawe na "[el".

Postoeweto na nevladinite organizacii i nivniot se pogolem anga`man e

realnost. Osporuvaweto na nivnata egzistencija i nivnoto zna~ewe e
samo dokaz za stravot na dr`avite od celosna realizacija na osnovnoto
pravo na sloboda na misla i deluvawe. Postoi realna potreba od
priznavawe na identitetot na ovie entiteti, kako bi mo`elo da se ostavri
zaedni~ko deluvawe vo konkretni sferi od me|unarodnoto op{testveno
`iveewe, osobeno denes vo era na globalizacija. Toa zna~i deka e

35
realna potrebata od priznavawe i pravna regulacija na nadle`nostite i
odgovornostite na ovie entiteti. Od druga strana postoi somne` vo
rabotata na golem del od ovie organizacii. Seu{te nastapuvaat stihijno
i nesinhronizirano. Seu{te sekoja organizacija samostojno gi utvrduva
principite na funkcionirawe, t.e ne postojat odnapred utvrdeni
standardi. I se ~ini ~uvstvoto na antipatija vo odnos na ovie politi~ki
tvporenija se pove}e se zajaknuva poradi faktot {to mnogu ~esto zad
prevezot na ~esnata kauza koja ja sproveduvaat se krijat brojni
individualni interesi.

Problemi nastanuvaat pri vrabotuvawe vo me|unarodnite

organizacii, koi se rakovodot po vnatre{na regulativa vrz
osnova na op{tite principi na upravnoto pravo. Me|unarodnite
tribunali, koi postapuvaat po sporovi pome|u me|unarodnata
organizacija i vraboteni vo ramkite na istata, re{avaj}i ja
koristat terminologijata "pravoto na me|unarodnata
organizacija". Se postavuva pra{aweto, za kakvo pravo
stanuva zbor? Dali za pravo koe e del od me|unarodnoto ili
zaseben set od normi, koj va`i samo za konkretnata me|
unarodna organizacija.

7.3.Individuata kako subjekt na me|unarodnoto pravo20

Postojat razli~ni stavovi vo vrska so mo`nosta edna individua da bide
nositel na prav i obvrski na me|unarodno pole. Del od ovie teorii
osobeno tradicionalnite imaat nihilisti~ki stav vo odnos na individuata,
del od niv odej}i vo takov ekstremn izzemja}i ja individuata duri od
statusot na objekt na me|unarodnoto javno pravo. Kako da se objasni
faktot {to individuatai pokraj toa {to nema kapacitet da nastapuva vo
me|unarodnite odnosi, sepak mo`e da se javi kako prisuten vo istite.
Ovoj paradoks treba da se objasni so faktot deka individuata vo vakvite
slu~aevi, kako {to e sudski sporovi za izvr{uvawe na genocid i krivi~ni
dela protiv ~ove{tvoto, se samo objekti, koi (vo slu~aj na utvrduvawe
na postoe~ka vina) se objekti vo toj op{testven odnos od me|unarodni

20
"Problemi i procesi" Higins, str. 48-55

36
ramki (poradi faktot {to ovie postapki od 2002 godina se vodat pred
Me|unarodniot krivi~en sud)21.
Vakvite radikalni stavovi, kako i stavot deka individuata e edinstven
subjekt vo me|iunarodnoto pravo se celosno nelogi~ki, a so toa i
neprifatlivi.
Vo sedumnaesettiot vek, koga pravoto se tretra kako derivat na jus
naturalizmot i ne postoi ostra granica pome|u me|unarodnoto pravo i
nacionalnoto pravo, lesno se doa|a{e do zaklu~ok deka individuite se
nositeli na praven subjektivitet vo oblasta na me|unarodnite odnosi.
No vo devetnaesettiot vek stapi na scena vlijanieto na jus pozitivizmot,
so {to me|unaroden subjektivitet im se dade edinstveno na dr`avite.
Pra{aweto na priznavaweto na subjektivitetot na fizi~koto lice se
aktuelizira so promocijata na fenomenot ~ovekovi prava. Spored
klasi~nata doktrina samo me|unarodnite organizacii (vidno pomal i
poograni~en) i dr`avite se nositeli na prava i obvrski vo me|unarodnite
odnosi22. Ova e dokrina so ograni~ena vrednost. Fakt e deka me|
unarodnoto pravo sekoga{ obrnuvalo vnimanie na ~ovekot, pod
vlijanie na teoretskata misla na Lok i promocijata na idejata za
fundamentalni, vrodeni prava. Kako {to ve}e spomnavme,
pozitivizmot vo XIX ja zadu{uva ovaa ideja, za da povtorno
sovremenoto pravo gi prepoznava fizi~kite lica, kako gra|ani, koi se
nositeli na prava i obvrski i mo`at aktivno da vleguvaat vo odnosi so
ostanatite me|unarodni subjekti. Ova e produkt na razvojot na me|
unarodnoto humanitarno pravo. Pozitivizmot na individiuata gleda
kako na objekt, so {to celosno ja negira mo`nosta istata da se javi
kako akter vo odnosite koi nastanuvaat vo me|unarodnata oblast.
Slu~aevite jure gentium, konkretno so robovite i piratite nametnaa se
pove}e da se otfrli ova pozitivisti~ko gledi{te.

Odgovornosta na piratite i pravata na robovite e reguliraat so

nacionalnite zakonodavstva, se do donesuvawe na @enevska
konvencija. ^len 13 od @enevskata konvencija od 1958 se veli
deka koj i da e rob, ako pobara begalski statis na brod koj
plovi pod koe i da bilo zname, ipso facto }e bide sloboden gra|
21
Van Tieja, editor na “Me|unarodnoto pravo”, Loupres, 1995, str. 64.
"Me|unarodno pravo" Openhem, poglavje 8; "Principi" Bronli, poglavie 25; "Me|
22

unarodno pravo" Okonel, str. 106-12; "Statusot na individuate vo me|unarodnoto

pravo" Norgard; "Me|unarodno pravo" Kasis, str. 77; "^ovekovi prava i individuata
kako subjekt na me|unarodnoto pravo" R. Mulerson.

37
anin. Ovoj gra|anine e nositel na prava i odgovornosti vo
slu~aj na storuvawe na protivpravni povedenija.

Isto taka na piratite spored jus gentium, na koi se gleda kako razbojnici
i neprijateli na ~ove{tvoto. Poradi nu`nata krivi~na odgovornost tie
imaat status na lica, akteri vo me|unarodnata sfera. Za niv ne treba da
va`at pravilata na igra, koja va`i za ostanatite individui, zatoa {to tie
svesno se otka`ale od pravat i obvrskite koi im sledat so statusot na
gra|anin i `iveat po sopstveni pravila, koi se kosat so zdraviot razum i
postojnoto pravo. Poradi toa treba da se tretiraat kako objekti, za koi
ne va`i pravoto. Pojavata na piratite kako entiteti vo pravnata teorija
sozdade mnogu dilemi, no be{e prv znak za priznavawe na zdrelosta
individuate da stane subjekt vo me|unarodnoto pravo. Eden od
najzabele`livite juristi koj e zastapnik na teorijata deka individuate e
subjekt na me|unarodnoto pravo e Kelsen (1881-1973) i juristot
Vestlejk, koj vo edna prilika }e istakne "Pravata i obvrskite na dr`avata
se prava i obvrski na individuate, koi koja gi sozdale tie dr`avi". Ovoj
nivni stav pove}e korespondira so idejata deka se proizleguva od
edinkata, koja e osnovna edinica merka vo op{testvoto. Nesporno i
to~no! Vo 1968 godina se donese Spogodba za spasuvawe na
astronauti, vra}awe na astronautot (ako se najde na tu|a teritorija) i
vra}awe na lansiraniot objekt na mestoto kade e lansiran. @enevskata
konvencija od 1949 zameneta so dva Protokola od 1977 godina (edniot
za `rtvite od vietnamskiot konflikt, a drugiot za neinternaciolni
konflikti), utvrduva {irok dijapazon na prava predvideni za individuata.
Faktot deka me|unarodnoto pravo direktno ja obvrzuva individuata
be{e potvrdena i zajaknata preku sproveduvawe na postapki protiv
storiteli na krivi~ni dela koi ne zastaruvaat:
• Krivi~ni dela protiv mirot, koi se ostvaruvaat so zapo~nuvawe na
vojna ili agresija
• Krivi~ni dela protiv ~ove{tvoto (ubivawe ili tendencija na
istrebuvawe na konkretni etni~ki, religiozni i najrazli~ni socijalni
grupi)
• Voeni krivi~ni dela

38
 • Podveduvawe za storuvawe a gorenavedenite krivi~ni dela.
Za ovaa cel bea sozdadeni da tribunala:
1. Voen tribunal vo Nuremberg, osnovan na 8 Avgust 1945 godina
2. Me|unarodniot voen tribunal vo Tokio, osnovan na 19 Januari
1946 godina.
3. Me|unarodniot krivi~en sud, 2003 godina, osnovan so Rimskiot
statut, so koj se inkriminira apartheidot, kako krivi~no dewlo
protiv ~ove{tvoto.

Principite na Nurember{kiot dogovor bea reafirmirani od strana na

Generalnoto sobranie na OON na 11 Dekemvri 1946 godina. Ovoj
trend se zajaknuva so Konvencijata za genocid, donesena od strana na
Generalnoto sobranie na 9 Dekemvri 1948 godina pravej}i gi kaznivi
delata so koi se ima tendencija da se uni{ti del ili celosno nacionalnite,
etni~kite, rasni i religiozni grupi. Ovie krivi~ni dela se sankcionirani i
za niv e predvideno poveduvawe na krivi~na postapka pred
nacionalnite sudovi i specijaliziranite me|unarodni tribunali. Krivi~nata
odgovornost e individualna, {to }e re~e deka individuata, nositel na
vakvata odgovornost e i subjekt na me|unarodnoto pole. ^len 4 veli
deka od vakva krivi~na odgovornost nikoj ne mo`e da bide izzemen,
bez razlika na negoviot status i pozicija.
Postoeweto na ovie me|unarodni instrumenti( me|unarodni dokumenti)
i tribunali i drugi pravosilni organi, uka`uva deka fundament na
pravniot sistem e za{titata na osnovnite individualni ~ovekovi prava,
osobeno na najva`noto i ona koe e preduslov za ostvaruvawe na
ostanatite, a toa e pravoto na `ivot. Sekoj {to }e posegne po ova
pravo, }e bide kaznet spored pravnata regulativa na me|unarodnoto
humanitarno pravo, bez razlika dali toa go vr{i po slubena dol`nost ili
mu e nalo`eno so cel da se za{titi dr`avniot interes. Univerzalnata
deklaracija a ~ovekovi prava od 1948, so svoite triesetina ~lenovi se
~ini e najzna~ajniot i najmo}niot pi{an tekst, t.e. regulativa za
za{tiata na ~ovekovite prava. Lu|eto se nositeli na prava, koi se
neotu|iv del od nivnoto bitie, kako {to e pravoto na samoopredelba,
pravo na izbor na politi~ki, ekonomski i socijalen sistem i pravoto na
koristewe na prirodni resursi na nivnata teritorija. Ovie prava se
prepoznati i normirani so Deklaracijata za principi, prijatelski odnosi i
sorabotka pome|u naciite od 1970 godina. Najzabele`iviot dostrel vo

39
oblasta na ~ovekovite prava e postigna so Evropskata konvencija za
~ovekovi prava i slobodi na Sovetot na Evropa od 1950 godina. Ovaa
konvencija gi regulira odnosite pome|u dr`avata i individuata. Vrz
osnova na ovaa Konvencija podocna }e se sozdade Evropskiot sud za
~ovekovi prava, koj funkcionira u{te od 1959 godina. So Protokolot 9
od Konvencijata od 1990 (koj stapuva na sila vo 1992 godina, a be{e
nadopolnet so ~len 44 od Konvencijata) se zajaknuva pozicijata na
individuata vo ovaa me|unarodna oblast. Se dava mo`nost preku
dostavuvawe na peticija do nadle`nata komisija da se povede postapka
pred Sudot.
Dali individuata }e u`iva konkretni prava bitno }e zavisi od toa dali
dr`avata potpi{ala i ratifikuvala konkreten me|unaroden dokument so
koj se reguliraat ovie prava. Toa zna~i deka samo individui, koi se
dr`avjani na dr`avite koi se potpisni~ki na prethodnospomenatata
Konvencija imaat pravo da pokrenat postapka pred me|unarodniot sud.
Seu{te pozicijata na individuate ne e ednakva so onaa na dr`avata i na
me|unarodnite organizacii, vo pogled na pravata i obvrskite, kako i
frekventnosta na u~estvoto vo me|unarodnite odnosi.
Vo poslednovo stoletie postoi vidliva raste~ka tendencija za
priznavawe na me|unarodniot personalitet na individuata i
multinacionalnite kompanii. Teoreti~arite od biv{ata sovetska {kola,
go negiraa ovoj subjektivitet, so isklu~ok na priznavaweto na
krivi~nata odgovornost na lice za krivi~ni dela storeni protiv
~ove{tvoto. Ova e posledica na ideolo{kiot strav, za priznavawe na
konkretni prava, koi bi mo`ele da ja potkopaat mo}ta na dr`avata.
Zapadnite teoreti~ari se spremni da go priznaat me|unarodniot
personalitet na idividuata i na kompaniite, no sepak postoi stav deka
toj e zna~itelno ograni~en vo odos na istiot ~ij nositeli se me|
unarodnite organizacii. Tie mo`at da imaat najrazli~ni prava, no sepak
da ne bidat nositeli na konkretni prava koi se ekskluzivni za ostanatite
subjekti na me|unarodnoto pravo (nazna~uvawe na ambasadori,
objavuvawe vojna.....).
Vo mnogu slu~aevi me|unarodnite instrumenti sodr`at brojni odredbi
so koi se {titat interesite na individuata, no toa ne zna~i deka tie
direktno gi opredeluvaat prava na istite.

40
Vo nacionalnite zakonodavstva na zapadnite op{testva vo
posledno vreme se regulira problemot so interesot na
`ivotnite, t.e za{tita na `ivotnite i zabrana na nasilno i surovo
odnesuvawe kon istite. Blagorodno no “matno”! Celta na
pravata e nivno slobodno u`ivawe. Dali ovoj uslov e ispolnet
za `ivotnite? Dali `ivotnite mo`at da gi u`ivaat tie prava
samoinicijativno i po sopstvena volja?

Za da mo`e da se utvrdi dali so me|unarodnata odredba se {titi

interes na individuata, treba da se utvrdi dali so propi{anoto se dava
na individuata pristap do opredelen me|unaroden tribunal ili me|
unaroden sud i dali postoi sankcija vo slu~aj na kr{ewe na istite.
Naj~esto na individuata i se uskratuva pravoto za koristewe na me|
unarodnite sudski organi. So ~len 34 od Statutot na Me|unarodniot
sud na pravdata samo dr`avite mo`at da bidat strani vo sudski proces
pred Sudot.23 Za razlika od ovoj Sud, Me|unarodnata banka za
rekonstrukcija (Svetskata banka) vo osnova e tribunal pred koj mo`at
da se inicira razre{uvawe na sporovi pome|u dr`avi i lica, dr`avjani na
druga dr`ava (ICSID).

Komisijata za kompenzacija pri OON vo 1991 godina i krajot na

Vtorata zalivska vojna, dade prioritet na individualnite barawa
vo odnos na kompezatornite barawa na kompaniite vo odnos
na Irak.

Isto taka gra|anite i kompaniite koi se dr`avjani na Iran i SAD,

t.e se registrirani kako kompanii vo edna od ovie dve dr`avi
mo`at da povedat postapka za sporni pra{awa pred Iransko-
amerikanskiot tribunal. Postojaniot sud za arbitra`a vo Hag vo
1993 godina ja modificira sopstvenata procedura da gi
"ohrabri" postapkite vo koi samo edna od sprotivstavenite
strani e dr`ava.

23
Lanterpaht go kritikuva ova ograni~uvawe vo svoeto delo "Aspekti na
adimistriraweto na me|unarodnata pravda" 1991

41
Na poleto na ~ovekovite prava individuata ima pristap do me|
unarodnite proceduri za razre{uvawe na sporovi, no seto toa zavisi dali
dr`avata ~ij {to dr`avjanin e individuata go ratifikuvala konkretniot
me|unaroden instrument so koj se predviduvaat tie prava.
Mnogu ~esto individuate gi prilo`uvaat svoite `albi ne do tribunalite,
tuku do politi~kite organi na me|unarodnite organizacii.

So mirovniot dogovor od 19191 godina na nacionalnite

malcinstva vo Centralna i Isto~na Evropa im se dava mo`nost
da podnesat `alba pred Sovetot na Ligata na narodite, ako
smetaat deka se `rtava na diskriminacija. Apropo konkretnoto
ovlastuvawe, individuite samo inicirale postapka pred
nadle`niot politi~ki organ, a potoa nemale nikakva kontrola
vrz istata, t.e bile pasivna interesna strana vo procesot. Ako
organot ja odbiel tu`bata, ne postoele pravni lekovi, no ako go
prifati slu~ajot, toga{ postoelo mo`nost da se dade pravna
za{tita, mnogu poefikasna od onaa {to bi ja dale me|
unarodnite tribunali i e mnogu poeftina na~in na dobivawe na
pravdata.

Sekoja dr`ava ima kapacitet da opredeli koj gi ispolnuva uslovite da

stane nejzin dr`avjanin. Se razbira potrebno e da postoi osnovna
povrzanost na dr`avata so liceto na koe mu se dodeluva
dr`avjanstvoto.

Spored Dogovorot od 1907 pome|u pet centralnoameri~ki

dr`avi se utvrduva deka sekoj dr`avanin na tie dr`avi mo`at da
ja baraat pravdata vo koja e involvirana nekoja od tie dr`avi
pred nadle`niot Centralnoameri~ki sud.
So ~len 304(b) od Versajskiot dogovor od 1919 godina
dr`avjanite od d`avite ~lenki na Alijansata mo`at da pokrenat
postapka za kompenzacija protiv Germanija pred Me{aniot
arbitraren tribunal.

42
Vo 1922 godina so Konvencijata na Gorna Silesija24. se dade
istata mo`nost na gra|anite na Gorna Silesija da pokrenat
postapka protiv polskata dr`ava. Individuite kako op{to
pravilo, retko pokrenuvaat postapki protiv kr{ewe na odredbi
od me|unarodni dogovori.

Me|unarodnoto pravo se potpira na me|unarodnite dogovori, koi pak vo

svoite odredbi go reguliraat statusot na individuate preku
opredeluvawe na nejzinite prava i obvrski, sozdavaj}i od istata subjekt
na me|unarodnoto pravo. Edna od mnogute e: Univerzalnata
deklaracija na ~ovekovite prava 1948 godina (OON); Evropskata
konvencija za ~ovekovi prava 1950 (Sovetot na Evropa); Dogovori na
evropskata zaednica od 1957; Me|uameri~ka konvencija za ~ovekovi
prava 1969 godina; Opcionalen protokol za me|unarodnata konvencija
za gra|anski i politi~ki prava 1966 godina; Me|unarodnata konvencija
za eliminacija na site formi na rasna diskriminacija 1965 i Konvencijata
za razre{uvawe na investira~ki nesoglasuvawa 1965 godina.
Me|unarodniot personalitet na individuata, kompaniite i me|unarodnite
organizacii e seu{te ograni~en. Kako i da e toj pretstavuva derivat
koj mo`e da bide diskutiran i utvrden od strana na dr`avite. Govorime
za dr`avi koi gi sozdavaat me|unarodnite organizacii, onie koi gi
sklu~uvaat me|unarodnite dogovori, onie koi gi ratifikuvaat istite, onie
koi sklu~uvaat dogovori so individui i kompanii spored me|unarodnoto
pravo.
Od druga strana individuata e osnovnata edinica za sozdavawe na
kakva i da e forma na op{testvena zaednica. Nejzinoto ignorirawe i
onevozmo`uvawe na nejzina prisutnost na me|unaroden plan e
neprifatlivo.
Poslednive dve decenii postoi trend na globalizacijata, koja pretstavuva
sozdavawe na svet bez granici vo koj se pove}e se zagrozuva
pozicijata na dr`avata kako primaren subjekt vo me|unarodnoto pravo.
Neminovno }e se nametne potrebata naukata da gi iskonsolidira i
iskristalizira site nejasnosti i sporni pra{awa vo pogled na pravniot
subjektiviotet na entitetite i redefinirawe na nivnata pozicija na me|
unaroden plan.

Se okon~uva konfliktot pome|u germanskoto i polskoto naselenie (Vostanieto od

24

1921 godina).

43
44
Bibliografija

“Me|unarodno pravo” Malkom Nejtan [o

“Me|unarodno pravo” Xon Obrajan
“Vtoro izdanie na gra|anska vlast” Xon Lok, 1690
“Prirodata na pravoto” Monteskje, 1748
“Britanski empiristi” Stefan Prist
“Voved vo me|unarodnoto javno pravo” S. K. Verma
“Ejkehrstov sovremen voved vo me|unarodnoto pravo” Majkl Barton,
Ejkerhrst i Piter Melan~uk
“Malata dr`ava vo me|unarodnoto pravo” D. Orlov
“Me|unarodno pravo, postignuvawa i prosperitet” Muhamed Baxaoi,
"Aspekti na adimistriraweto na me|unarodnata pravda" Lanterpaht
1991
"Mikronezija- izneverena doverba" Omekhenri, 1975
"Me|unarodno pravo" Openhem,
"Principi" Bronli,
"Me|unarodno pravo" Okonel
"Statusot na individuate vo me|unarodnoto pravo" Norgard
"Me|unarodno pravo" Kasis
"^ovekovi prava i individuata kako subjekt na me|unarodnoto pravo"
R. Mulerson.
"Problemi i procesi" Higins

45
Apendiks

Konvencijata od Montevideo vo vrska so pravat i dol`nostite na

dr`avite so dopolnitelen komentar.

Lokacija : Montevideo
Datum: 26/12/1933 godina
Vleguva vo sila: 26/12/1934 godina
Potpisnici: Vladite na site dr`avi od Ameri~kiot kontinent (ju`en):
^len 1
Dr`avite kako subjekti na me|unarodnoto pravo treba da gi poseduvaat
slednive kvalifikacii:

Postojano naselenie
a
.

b Definirana teritorija
.
c. Vlast
d Sposobnost da vleguvaat vo odnosi so drugi dr`avi
.

^len 1
Federaciite }e se tretiraat kako edna edinstvena dr`ava.
^len 2
Politi~kata egzistencija na dr`avata e nezavisna od priznavaweto na
istata od strana na drugite dr`avi. Duri i pred nastapuvawe na
priznavaweto, dr`avata ia pravo da go definira sopstveiot identitet i da
obezbedi sopstven prosperitet i da go organizira sopstvenoto
op{testvo na na~in na koj e najpogoden za nea........ Primenata na
pravata utvrdeni so ovaa konvencija ne e ograni~ena na nieden drug
na~in osven so pravat na drugi dr`avi, utvrdeni so me|uarodnoto
pravo.
^len 3

46
Dr`avite se ednakvi pred me|unarodnite sudovi, imaat isti prava i
imaat ednakov kapacitet za primena i u`ivawe na tie prava. Ovie
prava e zavisat od mo}ta koja ja poseduva dr`avata, tuku poteknuvaat
od faktot deka taa e subjekt na me|unarodnoto pravo.
^len 5
Zabrana e povreda na pravata na dr`avite na koj i da bilo na~in.

^len 6
Priznavaweto na dr`avat, od strana na druga dr`ava zna~i deka
vtorava go prifa}a personalitetot na priznatata dr`ava i site prava i
dol`nosti {to gi nosi istiot. Priznavaweto e bezuslovno i ne mo`e da se
povle~e.
^len 7
Priznavaweto na dr`avat mo`e da bide eksplicitno i so konkludni
dejstvija (se misli de jure i de facto). ……
^len 8
Niedna dr`ava nema pravo da intervenira vo vnatre{nite i
nadvore{nite raboti na dr`avata.
^len 9
Jurisdikcijata na dr`avata ja opfa}a cela nejzina teritorija i site nejzini
`iteli. Dr`avjanite i stranskite dr`avjani se pod ednakva za{tita vrz
osnova na akon i od aspekt na onie koi go sproveduvaat zakonot....
^len 10
Osovna cel na dr`avata e za~uvuvawe na mirot. Vo slu~j na sporovi
pome|u dr`avite, potrebno e da se pribegne kon primena na
pacifisti~ki metodi.

^leot 11 se odnesuva na garancija na teritorjalniot integritet na

dr`avite

Ostanatite ~etiri ~lena se odnesuvaat na ratifikacijata na ovaa

Konvencija
^len 16

47