Professional Documents
Culture Documents
: : ...
prodol`eni
razmeri
Zada~a
Re{enie
proporcija
Na otse~kata odredi to~ka , takva {to da va`i:
a) , b) .
Konstruiraj pravoagolnik, ~ij perimetar e , a stranite da mu se odnesuvaat
kako broevite .
Konstruiraj dve kru`nici so centri vo to~kite i , takvi {to, tie da se dopiraat
odnadvor, a radiusite da im se odnesuvaat kako 3 : 2.
Ako kracite na eden agol se prese~at so dve razli~ni paralelni pravi,
toga{ otse~kite {to gi otsekuvaat ovie pravi od kracite na agolot,
se proporcionalni me|u sebe, t.e. ako , toga{ (crt. 9).
Tales od gradot Milet e starogr~ki matemati~ar koj `iveel vek pr.n.e. Spored
predanijata, Tales se smeta za tatko na gr~kata matematika. Toj bil trgovec, koj vo vek pr.n.e.
patuval vo Vavilon i Egipet.
Posledica 3
1.
2.
Zada~a 1
Da se doka`e deka: Bisektrisata na sekoj vnatre{en agol na
triagolnikot ja razdeluva sprotivnata strana na delovi (otse~ki), {to se
proporcionalni na stranite koi go obrazuvaat toj agol.
. Figurata velime deka e so figurata , ako postoi
preslikuvawe od na , pri koe za sekoi dve razli~ni to~ki i od i nivnite
sliki i od , da va`i ravenstvoto kade e daden
pozitiven realen broj, koj se narekuva
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
1.
2.
3.
4.
5.
Zada~a 1
Re{enie
Dokaz
Diskusija.
metod na sli~ni figuri
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
1.
2.
3.
4.
Definicija.
re{avawe na
ravenkata
Da se re{i edna ravenka, zna~i da se odredi mno`estvoto na nejzinite re{enija.
.
. Za da se oslobodime od imenitelite vo ravenkata, dvete nejzini strani
gi mno`ime so brojot 12 (najmal zaedni~ki sodr`atel za imenitelite 4, 2 i 3) i ja
dobivame ravenkata
Definicija
slu~aj
Re{enie
7.
8.
9.
10.
11.
12.
Definicija 1
Dva broja ili dva izraza (brojni ili algebarski) svrzani so znakot >"
"
(pogolem od) ili <" (pomal od) velime, obrazuvaat .
"
brojno numeri~ko neravenstvo
izraz so promenliva
neravenstvo so promenliva
algebarsko neravenstvo
nepoznati
go zadovoluva toa neravenstvo
Brojot velime deka e pomal od brojot , ako i samo ako, razlikata
e negativen broj, t.e.
(1)
Brojot velime deka e pogolem od brojot , ako i samo ako, razlikata
e pozitiven broj, t.e.
(2)
Ako dvete strani na neravenstvoto gi pomno`ime so eden ist pozitiven broj,
neravenstvoto ne ja menuva svojata nasoka.
Ako dvete strani na neravenstvoto gi pomno`ime so eden ist negativen broj,
neravenstvoto }e ja promeni svojata nasoka vo sprotivna.
Sekoja vrednost na nepoznatata, za koja e zadovolena dadena neravenka,
se vika na taa neravenka.
Dve neravenki velime deka se vo dadena brojna oblast,
ako nivnite mno`estva re{enija vo taa brojna oblast se sovpa|aat (se ednakvi).
1.
2.
3.
4.
5.
Primer 1
Re{enie
Primer 2
Re{enie
Primer
Re{enie
A = { , }, B = {1, 2, 3}.A
B
A
B
= 3 2.
=2 +1
= 4
) 4 = 04 = 3
4 > 04 <0
= + 2
D = [2, 5]
= 2 7
AB
7 km B
A
4, 5 km
A
= 15°C
0°F
Re{enie na edna linearna ravenka so dve nepoznati, kako i kaj sekoja ravenka so
dve nepoznati, se vika sekoj par broevi ( ) za koj linearnata ravenka preminuva
vo to~no brojno ravenstvo.
Definicija
sistem linearni ravenki so dve nepoznati
koeficientislobodni
~lenovi
1.
2.
3.
4. homogen sistem
5.
Upatstvo
Ako pravite - graficite na dadenite ravenki, se se~at: sistemot ima edinstveno
re{enie.
Ako pravite se paralelni i razli~ni, toga{ sistemot nema nitu edno re{enie, i
Ako pravite se sovpa|aat, toga{ sistemot ima beskone~no mnogu re{enija.
a) , b) , v) .
i .
Od ednata (koja bilo) ravenka na dadeniot sistem edna od nepoznatite (na
primer ), ja izrazuvame so pomo{ na drugata nepoznata ().
Dobieniot izraz za nepoznatata go zamenuvame vo drugata ravenka na sistemot.
Dobivame ravenka so edna nepoznata.
Ja re{avame dobienata ravenka so edna nepoznata i ja nao|ame vrednosta na taa
nepoznata.
Ja zamenuvame najdenata vrednost na nepoznatata vo dobieniot izraz za drugata
nepoznata i ja nao|ame vrednosta i na taa nepoznata.
Taka, dobienite vrednosti na nepoznatite i se re{enie na dadeniot sistem.
5.
6.
Re{enie
Ako treba +
top~e da smestime vo kutii, toga{ }e postoi barem edna kutija vo koja ima barem dve
top~iwa Neka i se prirodni
broevi i pritoa top~iwa, treba da gi rasporedime vo kutii. Toga{ }e postoi
barem edna kutija vo koja }e ima barem + top~e
geometriska verojatnost
Primer 2.
Primer 3
*Istoriski bele{ki.
Pjer Ferma
Blez Paskal
Kristijan Hajgens
a
Ako dve ramnini imaat edna zaedni~ka
to~ka, toga{ tie imaat barem u{te edna
zaedni~ka to~ka.
Za dve ramnini i velime deka se paralelni ( ) ako tie
nemaat zaedni~ka to~ka ili se sovpa|aat.
r
r
r
r
r
a
a
a
petagolna prizma
triagolna, ~etiriagolna{estagolna prizma
prizmi
Definicija
Kvadratot od dijagonalata na pravoagolniot paralelopiped (t.e.
kvadarot) e ednakov na zbirot od kvadratite na trite negovi dimenzii.
Dijagonalite na kvadarot se ednakvi. (Zo{to?).
Teorema:
Zada~a 2
Zada~a 3
Zada~a 5
Re{enie
1 Sekoe geometrisko telo ima to~no opredelen pozitiven volumen, t.e.
2 Ako telata i se skladni, toga{ (
3 Ako teloto T e sostaveno od delovi (sosedni tela) i , {to nemaat zaedni~ki
vnatre{ni to~ki, toga{ (
4Kocka so rab 1 se zema deka ima volumen 1
Osnovata na koja i da bilo piramida so
ednakvi bo~ni rabovi e tetiven mnoguagolnik, ~ij centar na opi{anata kru`nica e vo
podno`jeto na visinata na taa piramida.
Telo, koe e nastanoto so vrtewe na nekoja figura okolu nekoja
nepodvi`na oska na vrteweto, se vika .
Definicija
vrv na konusot osnova
baza
bo~na
povr{ina
radius na konusot
generatrisa
oska na konusot
visina na konusot
site generatrisi
na konusotimaat ista dol`ina
1.
oskin presek
ABC
= 4 cm, = 7,5 cm
AC
R = 4 cm = 8, 5 cm
P = R (R + ) 3, 14 · 4 · (4 + 8,5) = 3, 14 · 4 · 12,5 = 3, 14 · 50 = 157 (cm).
V 6, 28 m
= 8 cm
11,4
Mno`estvoto od site to~ki od prostorot, ~ie{to rastojanie od
dadena fiksna to~ka e ednakvo na , go vikame i go ozna~uvame so ().
vnat-
re{na nadvore{na
e mno`estvo na site to~ki od prostorot, ~ie{to rastojanie
od edna fiksna to~ka ne e pogolemo od i ja ozna~uvame so .
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
H = R
R
R
14 cm
= 7,8.
1437 cm
M = V = 1437 · 7, 8 = 11208, 6 (g) 11, 2 (kg)
100 cm
P = 4R
2,5 cm 4 cm12 cm
9 cm 2,6 dm3 cm
32 cm33,4 cm
.
cm
ABCDO
AOC ~ DOB
CD
ABC D
D D
p AB. SBC ~ SDA
S
ABC ~ ACD, ABC ~ CBD ACD ~ CBD.
.
= 12 cm, = 8 cm, = 10 cm, = 6, 4 cm, = 4, 8 cm.
16, 2 cm, 10, 8 cm, = 19, 5 cm, = 13, 5 cm. = 12 cm, , = 24 cm, .
6, 4 cm, 8 cm. 12 cm. BC
C C
BCD ~ BAC
: = : , . = ·
= ·
+ 13 cm5 cm
.
cm, cm, cm,
m. cm,
m, cm,
m. . L 156,83 cm, P 1052 cm, cm, P 196 cm,
L 41 m, P 72,2 m. 36 cm. L 52,81 cm, P = 104 cm. m.
.
.
= 0 < 62 > 72 < 8
5 < > 9
(, )
[, ] = [, ], (, ) [, ] = (, ) { -3, -2, -1,
1, 2, 3}, )
{0, 1, 2, 3}
M = .M = (2, ), M = .M = (4, ),
,
< < +
(2 + 3) ( + 13) < 4 5)<(2 + 3) + ( + 13)
18.
1.
2. 3.
4.
6.
7.
8. 9. 10.
19.
2.
3.
4.
5.
6. 7.
21.
1.
2. 3.
4.
5.
6.
22.
1.
2.
23
1.
2.
3.
4.
5.
6.